266. številka. Ljubljana, v torek 19. novembra 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedeljo in praznike, ter velja po poit! prejeman am avstro-ogrsk« dežele za vae leto 25|K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za joden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta d K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poBiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&üjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 8t» 12. Upravništvu naj se I blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrathme stvari. — Vhod v uredni&tvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št, 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Za univerzo v Ljubljani. E pur si muove! Iz Gradca, 18. novembra. Te dni so si meli roke kulturni gospodje okrog graške »Tagespošte«. Mislili so, da se bode vsa avstrijska nemška in nenemška žurnalistika vsedla na njih glupo nastavljene limanice. Toda, mi smo bdeli. Predno je mogla škodoželjka s svojim poročilom o neslogi, oziroma o separatističnih tendencah jugoslovanskih graških visoko-šolcev prispeti na Dunaj, bila je od nas tamkaj brzojavno temeljito demontirana. Še več nego to, da Hrvati in Slovenci niso glede ljubljanske univerze nesložni, izvedela je, in kar že 17. t. m. zjutraj prijavila dobra tetka. Povedali smo ji, da se tvori med vsem avstro-ogrskim slovanskim visokošolstvom tesna organizacija, ki bode zmiraj pozorno stala na braniku za naša neskrajšana prava na univerzah avstrijskih. Ako je pred tednom dnij neki visoko postavljen gospod mogel groziti slovanskim visokošolcem: »Pazite, nemško dijaštvo je organizirano«, lahko bomo mi, daj Bog, v kratkem variirali: »Čuvajte se, slovanski akademiki so tudi organizirani, dasiravno njih organizacija nima agresivne tendence«. — Kar se tiče hrvatskega separatizma, iriumfirali so nasprotniki prezgodaj. Re3 je, graški hrvatski akademiki so izrazili dne 8. t. m. z ozirom na zahtevo slovenskih akademikov, da se jim da slovenska univerza v Ljubljani, slovenskim visokošolcem pri tem podjetju svoje simpatije, zraven tega so pa izdelali še poseben memorandum, v katerem v prvi vrsti zahtevajo, da se tostranskim Hrvatom omogoči študirati v Zagrebu, ker je Zagreb njih edino kulturno središče. Toda s tem so zahtevali isto, kar so zahtevali dunajski, praški in včeraj zagrebški visokošolci: poleg slovenske univerze zlasti za Slovence — uveljavljenje v Zagrebu napravljenih izpitov za Cislitvanijo. Evo naše »nesloge«! V petek je prinesla ista slavna »Ta-gespošta« iz peresa »poznavatelja jugoslovanske literature« uprav nemško temeljito razpravo o pripravnosti slovenske litera ture za vseučilišče slovensko. Šepetalo se je tu, da je isti članek prišel iz peresa slavnega nemškega učenjaka. Škoda, da ni izdal, iz katerega muzinega vrta je, kajti ako bi res spadal tja, kamor se hoče po naslovu članka uvrščati, potem bi si mi ob priliki privoščili zabavo, svetu neusmiljeno pokazati, kakšni ljudje se štu-lijo med število avstrijskih nemških uče njakov. Mi Slovenci si pa takih na našo bodočo univerzo ne želimo. Takšnih učenjakov iz svoje srede si mi ne bi upali svetu kazati, da bi dokazali, da zaslužimo univerzo. Akademični senat je torej, kakor je sporočil v časopisih, preštudiral od slovenskih akademikov mu predložene razloge za ustanovitev slovenske univerze. Pred tednom dnij je poročal v časopisih, da si mora privoščiti čas, da nabere potrebna data, da o njih predloži visokemu nauč-nemu ministrstvu svoje mnenje, zdaj je pa, kakor poroča, iz dobro utemeljenih razlogov opustil namero, pridejati svoje mnenje. Odkritosrčno rečeno, slovenski akademiki so mu za ta modus še prav za prav najbolj hvaležni, kajti, da bi bil isti storil kaj v naš prid, tega nismo pričakovali. Pravičnost ni med termini, ki so zabeleženi v političnih slovarjih. Poljsko »Kolo« sklepalo je, kakor poročajo dunajski listi, o postopanju gle^e nujnega predloga o ustanovitvi univerze v Ljubljani, ne da bi bilo storilo definitiven sklep. Referiral je poslanec Rozskov-ski, kateremu je imel zastopnik slovenskih akademikov pred kratkim priliko razložiti zlasti gmotne vzroke, zakaj isti univerzo na domačih tleh tako vroče želijo. Komunike pravi, da se je mnogo govornikov izrazilo v Slovencem prijaznem smislu. To slovenske akademike odkritosrčno veseli in jih navdaja z zadoščenjem in hvaležnostjo, kajti to dokazuje, da od dne do dne dalje sega prepričanje o opravičenosti naše zahteve. Te dni se piše mnogo o nujnem predlogu Malorusov za ustanovitev malo-ruskega vseučilišča, in pravi se, češ, nazadnje oglasili so se za Slovenci še celo Malorusi. Toda, dasi niti najmanj nočemo navajati rekriminacij glede Malorusov in njih potreb, povdarjati moramo, da smo mi slovenski akademiki z ozirom na Ma-loruse zmiraj šele uboge pare. Malorusi imajo takorekoč doma i v Lvovu i v Črno-vicah kar dve vseučilišči, na katerih imajo kakih ednajst stolic v svojem materinem jeziku maloruskem, dočim Slovenci na domačih tleh nimamo niti ene univerze in sploh nikjer na tem božjem svetu nimamo prilike na vseučilišču s katedra slišati le eno slovensko besedo. To je velikanski razloček in velikanska krivica, in s posebno hvaležnostjo nas navdaja dejstvo, da je vpliven mož Neslovenec, ki složno z nami deluje za slovensko univerzo, ta velikanski razloček raztolmačil na tistih mestih, kjer si ga niso bili v svesti. Naši nasprotniki skušali so nas začetkoma glede univerze odpraviti s smešenjem. Ker se pa svet vendar z našo zadevo ža 14 dni neprenehoma peča kot z aktualno, popustil je slednjič naše dobrodušne nasprotnike i smeh i humor in dandanes že hujskajo in besnijo. Tudi to je za nas znamenje, da napredujemo. Do-zdaj navedeni ugovori so tako zmedeni in tako nedosledni, da nas jih pač ne more biti strah, če se še tolikrat premle-vajo. Najnaravnejšo pot bodo v našem vprašanju hodili, verujte nam, gospodje Vsenemci. Stavim, kar kdo hoče, da bodo isti v par dneh, če se bode o naši stvari na merodajnih mestih resno pretresovalo, pustili v nemar vse dozdaj navajane dozdevne protivzroke in dejali bodo v vse-nemški hvalevredni odkritosrčnosti: Kakor protestiramo proti temu, da se v Trstu ustanovi laško vseučilišče, ker je Trst bodoča južnonemška luka, tako protestiramo z vso odločnostjo proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ker bode v Ljubljani stal steber bodočega nemškega mostu od Balta do Adrije! Tako bodo pa argumentirali razun Vsenemcev tudi drugi avstrijski — da, celo črnoru-meno pobarvani — Nemci. Resnih vzrokov proti ustanovitvi vseučilišča slovenskega pa dozdaj ,razun tu omenjenega, niso mogli navesti niti Nemci niti slavna vlada. Zategadelj smo pa slovenski dijaki več za prijatelja nego zame, tedaj moram jaz odstopiti. (Hoče oditi). Adieu! Maxime (jo objame, zadržuje jo): Lucie, draga Lucie! Mme de Brau v er: Pustite me! Maxime (jo še tesnejše objame) Lucie, prosim te, ostani, ne jezi se! Bodi uverjena, da ni mogoče; ne morem te sprejeti tu. Absolutno ne. Premisli malo! Mari bi odbijal sam svojo srečo? Toda ni mogoče. Mme de Brau v er: Vi me ne ljubite! — Maxime: Tolikokrat sem vam že rekel, da vas ljubim, in to je resnica. Mme de Brauver: Rekli ste mi, da niste še nikdar ljubili, da stanujete povsem sami; toliko časa ste prosili, da sem se naposled odločila posetiti vas, ker sem verovala v \Tašo ljubezen. Maxime: Kaj vam je žal, da ste prišli? Me de Brauver: Skoraj; nekako čudno mi kažete svojo hvaležnost. Imate me za lehkomišljenko ! Maxime: Kako morete kaj takega o meni misliti? Moja draga, lepa Lucie, — dajte mi svoji roki — tako — pa poslušajte, kaj vam hočem reči: Obožujem prav zelo radovedni, ustanovi li nam z ozirom na naše pravične in patriotično avstrijske razloge vlada tako glasno zahtevano slovensko vseučilišče v Ljubljani, ali pa ima morebiti nujnejši interes, da pomaga — Vsenemcem zidati čez nas most do Adrije in odbiti nam naše, po najprimitivnejših človeških pravicah pristajajoče nam naroke. Naj vlada stori, kar se zdi nji prav, potem bodemo pa tudi mi storili, kar se bode nam zdelo najprimerneje. Shod na Dunaju. Z Dunaja, 14. novembra. III. Na to povzame besedo državni posl. dr. Ferjančič, ki je bil koj ob nastopu pozdravljen z viharnim aplavzom. Govoril je tako: Slavna gospoda! Bile so različne prilike, da se je univerzitetno vprašanje za južne avstrijske dežele pojavljalo. Izhajalo je to bodisi od posameznikov, bodisi od korporacij, bodisi od poslanstev, in še ni minilo tri leta, da je to vprašanje živahno se razpravljalo med prizadetimi narodi in tudi živahno razpravljalo na ravno tem mestu, na katerem mi delujemo. Ali razlika med tedaj in sedaj je velika, da, velikanska! Danes vidimo, da dijaštvo, zdravo vseslovansko dijaštvo z neko eruptivno silo nastopa, da se ta ideja (univerza za južne pokrajine) uresniči, in to se mi vidi jedino prava pot, da se ta cilj doseže; delati mora narod v svoji celoti, delati morajo dijaki, delati poslanstvo in če ne popustijo od svojega dela, potem moramo in bodemo tudi dosegli, kar za svoj narodni obstoj, za kulturne potrebe neizogibno potrebujemo. (Živio-klici.) Gospoda moja! Pravi se nam, »saj nimate srednjih šol, kako morete zahtevati univerzo?« To je infamno farizejsko zavijanje (»tako je!«), ki nam kaže krivično postopanje naših nasprotnikov, kateri nam delajo najprej največje zapreke^ da nimamo in ne dobimo srednjih šol in potem se pa smelo pravi, da jih nimamo, ker ne maramo zanje. (Pritrjevanje.) Ali vas — kaj ne, da mi verujete!.'' A da vas ne morem sprejeti, kakor bi hotel in želel, je temu vzrok, da ne zapovedujem sam v tej hiši — — ker (obotavljajo se) nisem sam. Mme de Brauver: To sem si mislila. Prijateljico imate, morda celo ženo. Saj vem, katera je to. Ona, ki mi je odprla vrata, ko sem prišla. — Tako me je sovražno pogledala. Takoj sem si to mislila. No, Čujte, posebnega okusa nimate ravno. — Vsaj dvajset let je starejša od vas. In potem — služkinja — Mon Dieu! S služkinjami nečem tekmovati. (Gre proti vratom.) Maxime (je ne zadržuje): Motite se, rečem vam. Mme de Brauver: Ne, ne. Zdelo se mi je takoj, da ta žena ni navadna služkinja, in da je bila nekdaj lepa. A potem, potem je tu še nekaj. Ko sem bila predvčerajšnjim pri vas, sem vas prosila kozarec vode. Toda vi niste hoteli, da pozvonim služkinji. Ali bi ne bilo najjedno-stavnejše, da ste jo poklicali in rekli: »Prinesite kozarec vode«. A ne, sami ste šli po vodo. Sedaj razumem, da je niste hoteli nadlegovati. — Sicer pa sem se jej hotela pokazati prijazno. Ko mi je danes jLISTEK Mati. Napisala Jeanne M ar ni. (Na domu mladega Maxima Claviera. Lepa, majhna sobica. Na zofi sedi elegantna gospa, madame de Brauver. Preživela je že svojo spomlad, a je še lepa in zanimiva. Poleg nje na stolu Maxime). Mme de Brauver (smehljaje se): Torej vam ugajam ? Maxime: Neizrekljivo! Mme de Brau v er: In vi se smatrate srečnim, da sem vam naklonjena? Maxime: Presrečnim. Ne posme-hujte se mi, toda tako sem srečen, da, da bi najraje plakal. Mme de Brauver: To samo dokazuje, da ste zelo čuvstven. Maxime: In nervozen. Strašno nervozen. Mme de Brauver: To je resnica. Nervozna usta imate ... A kje so moje rokavice ? Maxime: Tu so, padle so na tla. Pustite jih, prosim vas. Poberem jih jaz. Mme de Brauver: Adieu! Oditi moram. Maxime: Ah, ostanite, samo tre- notek še! Mme de Brauver: Ne morem. Ob šestih imam rendez-vous, a sedaj je že tričetrt. Maxime: Rendezvous? A s kom? Mme de Brauver: Kaj ste ljubosumni ? Maxime: Da, sem! Povejte, s kom ? Mme de Brauver: Z vašim šefom. Vendar ne boste mislili, da . . . Maxime: Kdaj se zopet vidiva? Mme de Brauver: Kdaj me hočete videti ? Maxime: čim preje. Mme de Brauver: A kje? Maxime: Kjerkoli izvolite. Mme de Brauver: Torej tukaj; toda da veste, povsem prijateljski. Maxime (nekoliko v zadregi): Ah, tu je tako nerodno. Mme de Brauver (kazaje na vrata): Ali je tam vaša spalnica ? Maxime: Da, ali . . . Mme de Brauver: No, kaj? Maxime: Prijatelj iz provincije je na potovanju skozi Pariz, pa stanuje pri meni. Moral sem ga sprejeti. Mme de Brau ver: Ako vam je bilo vprašanje ni to, ali jih imamo ali ne, to vprašanje se lahko pusti na strani. Vpraša se le, je-li v narodu toliko sile, da pro-ducira toliko sposobne mladine, ki se hoče posvetiti študijam visokih šol: to pa ravno dokazuje vaša ogromna udeležitev. (Živio!) Drugo vprašanje je, ali bi se moglo pridobiti toliko docentov, in kateri bi bili, ne glede na vse to sposobni za učitelje na visoki šoli? Tudi temu vprašanju moramo brezpogojno pritrditi. In če je mogoče pritrditi, potem je vsako izpodbijanje nesmisel. Univerzitetno vprašanje je kar izne-nada buknilo zadnje čase, zadnji teden v javnost, buknilo je po znanih dogodkih, ki so se vršili v Inomostu. Povod temu gibanju dalo je zahtevanje Italijanov. Gospoda moja, nastala so tri vprašanja, ki se tičejo univerze italijanske in brnske in univerze za južne avstrijske kraje. če je nastalo vprašanje o laški univerzi, bode vsakdo rekel z nekim velikim priklonom pred italijansko kulturo, o kateri pa praktično življenje prav ničesar ne zasleduje, da naj jo tudi Italijani imajo, če jo mi zahtevamo za-se. Toda stvar ne stoji tako, tukaj se vpraša po številu naroda in ne samo po kulturi, katero zahteva ustano vitev univerze, in ravno tega ne nahajamo pri Italijanih. — Dajte Tridentu avto nomijo in dajte Trstu italijansko univerzo, potem so v kratkem času za Italijo — zreli. Italijanska univerza bi producirala neko množino za javno delovanje sposobnih mož. V italijanski Avstriji bi ne bilo za vse mesta, nastavljali bi jih potem tam med nami, in tu bi se hitro širil italija-nfzem, ki bi bil poguba našega naroda. Ne glede na poklone, kateri se delajo »aviti« kulturi, na pravično opombo, »kar želimo sebi, ne odrekajmo drugim«, moramo reči, da je naš izrek proti italijanski univerzi: bodisi tu, bodisi tam, in popolnoma soglašam s protestom, ki ste ga tako navdušeno odobrili. Da ne bom zadrževal, želim najiskrenejše, da rodi ta veličastni shod, ki si niti v sanjah nisem mogel predočiti, mnogo božjega blagoslova in sadu, in da zapusti sledove v dijaštvu, da se bo vzdrževala ta ideja kakor Vestalin ogenj, kateri ne more in ne sme nikdar zamreti. Živela univerza v Ljubljani! (Viharno pritrjevanje in odobravanje.) Posl. dr. Ferri: V imenu hrvatsko-slovanskega kluba imam dolžnost izjaviti, da vse one želje, ki jih gojite vi, se popolnoma zlagajo z našimi željami. Kako postopajo Nemci, to, žalibog, izkušajo najbolj naši bratje Čehi, potem pa Slovenci. Radujem se na moralni zmagi slovanski? in veseli me neizmerno, da sem našel tukaj slogo med Hrvati, Srbi in Slovenci glede tega vprašanja. (Živio!) Kajti, ako pogine jeden Srb ali Hrvat ali Slovenec, poginil je jeden ud celokupnega našega naroda. Mi moramo biti solidarni, mi moramo trdno stati na braniku svojih pravic Razveselil me je tudi nastop gospoda Di-mitrijevica, iz katerega sem spoznal, da se gospoda izven naših mej, v Srbiji, (Klici: Iz Bosne!), torej iz Bosne, zani- odprla, sem jej dala deset frankov, a ona ni rekla nič besede, temveč je vrgla novec na tla in . . . Maxime (ves bled): Vi ste moji materi ponudili denarja? Mme de Brauver: Kaj — ta gospa Maxime: Da, ona je moja mati. Moja grda oholost mi ni dala, da vam to takoj povem. Da, ona žena z modrim predpasnikom je moja mati. Ali veste, kako se je dogodilo, da ste jo imeli za služkinjo? Leta in leta je vse žrtvovala zame, tako da jej sedaj ne preostaja druzega, nego da dela zame in tako žrtvuje svoj ponos . . . (od razburjenosti mu zastane beseda v grlu). Mme de Brauver (v zadregi): To mi je žal. Toda, jaz nisem mogla vedeti... Maxime: Ne, jaz sem kriv . . . Moral bi vam bil povedati. Adieu, madame! Mme de Brauver: Adieu! (Odide počasi po stopnjicah, misleča, da bo skočil Maxime za njo ter jo peljal nazaj. Toda on ne misli več nanjo. Odšel je v kuhinjo, kjer kleči sedaj pred pri-prosto oblečeno gospo, ki drži pred očmi predpasnik in tiho joka. Poljublja jej ru-deče, od mraza razpokane roke in govori kakor brez zavesti: »Mama, o p ros tirni!«) majo za na vprašanja. (Živahno odobravanje.) _ V I Jubljanl, 19. novembra. Položaj v parlamentu. Ko se je otvoril zopet parlament, • izjavil je dr. Koerber, da se mora proračun vsekakor do novega leta dognati, ker je skrajnje nujen. Dasi je minilo od začetka zasedanja že mesec dnij, je več kot dvomljivo, ali se dožene proračun do določene dobe vsaj v odseku. Poročevalci so s svojimi poročili zaostali, zato se ne more redno določati dnevni red. Ker so Nemci odločno proti češkim narodnim zahtevam, ovirajo čehi pravilni tek delovanja. Vendar upajo Nemci, da se vsaj v odseku dožene proračun še pred Božičem. Ako se ne doseže niti to, potem — piše »N. fr. Prgsse«, nastane parlamentarna kriza. Nemški načelniki povabijo zategadelj v kratkem Cehe na skupno konferenco, nekateri hočejo staviti predlog, da se proračun izvzame iz obstrukcije ter se več ne ovira, samo da se reši parlament. Sklicevali se bodo Nemci na nujnost radi obnovitve nagodbe z Ogrsko. Politična vprašanja naj se od-lože toliko časa, da se dožene proračun. Čehi sami so izjavili, da hočejo svojo glavno bitko izvojevati pri nagodbeni razpravi. Ako je to resnica, potem doseže konferenca morda vendarle kak uspeh in se proračun dožene vsaj v odseku. Parlament bi se potem bavil s proračunom v januarju. Nemci bi ga skušali dognati v 4—5 tednih. Konferenca med Nemci in Čehi odloči torej usodo parlamenta. Pre-lat dr. Scheicher in princ Liechtenstein sta imela te dni na Dunaju shod, na katerem sta grmela proti debati glede kon-gregacij. Scheicher je dejal, da zadnja ura za to zhornico ni več daleč in da jo pošlje vlada tja, kamor zasluži biti poslana. Kršč. socialci menijo torej, da se parlament kmalu pošlje zopet domov. Reformo volilnega zakona v Avstriji priporoča poljski publicist Alfred Szcze-panski, ki dokazuje, da brez reforme v državi ne bo nikdar miru in reda. Brez praktičnega opravilnika zbornice, brez češko-nemške sprave, brez reforme uprave, začenši od kmetiških občin, brez reforme volilnega zakona si uravnave notranjih avstrijskih razmer niti misliti ni možno, piše Szczepanski v svoji brošuri. Szcze-panski je za občno volilno pravico za vsakega polnoletnega državljana minimalne omike. Deželne zakone potrdi cesar, zakoni pa se sporoče državnemu zboru ter tvorijo tako volilni zakon za vso državo. Voliti pa sme in mora vsak|volilec. Vojna v Južni Afriki. Lord Kitchener poroča: Polkovnik Hiekie je dognal, da so se zbrali Buri na zahodu Schönspruita. Zato je poslal 13 t. m. tja močno patruljo. Patruljo je zajelo 300 Burov ter je izgubila 6 mrtvih, 16 ranjencev in več jih je bilo ujetih, a potem izpuščenih. Končno pa komično pristavlja, da je polkovnik Hiekie Bure razgnal. Dalje poroča Kitchener, da je 400 Burov, katere je vodil Dewet, napadlo zadnje čete polkovnika Bynfa. Boj je trajal dve uri. Nato so se Buri, izgubivši 8 mrtvih, umaknili. Angleži so izgubili 1 častnika in 1 moža; 3 častniki in 9 mož je bilo ranjenih. Uradna angleška poročila javljajo, da umirajo Burke in njih otroci v skupnih taboriščih radi oslab-ljenosti, radi slabe uredbe in radi nalezljivih boleznij. Tudi vode primanjkuje. A tudi hrane je bilo večkrat premalo, ali pa je bila nerabna. Ti nedostatki pa so se sedaj odpravili. Angleška vlada torej priznava, da umirajo Burke in njih otroci radi lakote in žeje, ki povzročata epidemije. Da bi bilo sedaj kaj boljše, ni verjetno. Iz Hilversuma poročajo, da so vse vesti o teženju Burov za mirom neresnične, da niso niti Krüger niti njegovi svetovalci ali zastopniki Burov nikjer in nikdar nikogar prosili za mir. Dokler se ne zajamči popolna neodvisnost bur-skih republik, nočejo Buri slišati o nika-kem miru, nego se bodo borili dalje za svobodo, dokler ne zmagajo ali ne popadajo vsi. Laž, da bi radi Buri sklenili mir, širijo Angleži zato, da bi upadel burskim četam pogum in da bi se zmanjšale simpatije Evrope do junaških Burov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. novembra. — Osebna vest. Avskultant gosp. dr. Oskar Cumar je imenovan sodnim pristavom v Podgradu. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslale peticije potom ljubljanskega magistrata tudi tele kranjske občine: Metlika, Zagradec, Kaplja vas, Be-gunjepri Radoljici, Dobrnče, Lože pri Vipavi, Brusnice, Dedni dol, Leskovec pri Višnji gori, Višnja gora, Vel. Lašiče, Spodnja Idrija, Planina pri Rakeku, Lužarje, Krka, Semič, Bela Cerkev, Zagorje na Pivki, Osilnica, Škocijan pri Dobravi, Draga, Tržišče. — Štajerske občine: Gornjigrad.Rajhenburg, Senovo, Stolovnik,Studenice, Mo-draže, Luče, Žalec, Orehova ves, Raztea, Mrčna sela, Podsreda, Jastrebci, Okoško, Sv. Florijan pri Rogatcu, Brezje pri Slov. Bistrici, Hijaševci. — Koroško: Jezersko. — Iz slovenskega akademič-nega društva »Slovenija" na Dunaju smo prejeli naslednje pismo: »Slavno uredništvo! V sobotni številki Vašega cenjenega lista čitamo, da je neki dunajski dopisnik v »Edinosti« očital »Slovenskemu Narodu« brezbrižnost v zadevi univerze v Ljubljani. Konstatujemo, da ni niti »Slovenija« niti komite v nikaki zvezi z omenjeno izjavo ter da je leta potekla iz popolnoma privatnega n e m e r o d a j n e g a mnenja, s čemer se mi umevno ne strinjamo. Dokaz temu naša vedna, sosebno v zadnjem času intenzivna zveza z Vašim listom. Dalje čitamo z nemalim začudenjem v »Sobotnem pismu«, da vse to gibanje izhaja iz krogov »Triglava« v Gradcu. Resnici na ljubo moramo pojasniti, da je vso akcijo započela še isti dan, na dan demonstracije Italijanov na naši univerzi 31. oktobra t. 1. »Slovenija«, ki je v ta namen razposlala takoj na vsa slov. društva primerne pozive, naj se pridružijo delovanju dunajskega visokošol-stva. — Menimo, da Vaš podlistkar ni stvari dobro zasledoval, in da je bil napačno informiran. Sicer pa ni ravno potreba, da bi to zadevo spravili v javnost, ker mora vedeti »Triglav« sam najbolje, odkod je izšla inicijativa. Toliko v pojasnilo. — Gosp. župan Hribar je poslal »Sloveniji« 50 K in g. dr. Vilfan iz Radovljice 10 K v poravnavo stroškov, katere smo imeli pri svojem delovanja. Zahvalimo se najtopleje slavnemu uredništvu za tozadevni poziv na rodoljube. Z odličnim spoštovanjem — akad. društvo »Slovenija« na Dunaju: Cand. med. Mavricij Rus, t. č. predsednik. — Vlada podpira konsumna društva. »Kmetijske društvo« v Vipavi je jako prefrigano. Za 800 K sije nakupilo neki pašnik in zasadilo »vzoren« vinograd. Potem pa se je podalo na beračenje. Hotelo je imeti podpore, od dežele 1200 K in od države tudi 1200 K; vse na vinograd, kupljen za 800 K. Stvar je bila dobro premišljena. »Kmetijsko društvo« se pri tem beračenju obnaša kot »pravni« naslednik nekdanje »Vinarske zadruge«, ki je pa pod spretnim vodstvom znanega Uršiča prav hitro poginila. In morda je »Kmetijsko društvo« na ravno isti poti! Vzlic temu se je vlada odločila, dati podpore 1200 K. Mi bi vladi priporočali, da naj si da predložiti pravila tega famoz-nega društva, in pa bilanco. S te je namreč razvideti, da je »Kmetijsko društvo« pravo konsumno društvo. V jednem samem letu je nakupilo blaga za čez 40.000 kron, dolga pa je napravilo za 18.000 K. Remuneracij je razdelilo 500 K, ali vzlic temu hoče imeti državno podporo! Naj raje štedi pri remuneracijah! Cuker in kavo prodaja pa tudi nečlenom, ter ima pri teh načlenih iskati okrog 6000 K! Pred sabo imamo torej pristno konsumno društvo, ki živi od danes do jutri. In prav lahko se prigodi, da sežejo društveni upniki končno po »vzornem« vinogradu, tako, da bode državna subvencija prišla na korist tistemu, ki vinograd na kantu kupi. Ali je državna subvencija v istim samo za to, da naj služi takim enodnevnim napravam? O deželni podpori pri tacih razmerah govorice biti ne more! — Volitve na Goriškem. Občina Naklo na Goriškem, največja občina v sežanskem okraju, katera voli 6 volilnih mož in je bila ob lanskih volitvah za državni zbor po sami nemarnosti volilcev izgubila mnogo ugleda, ker je bila prvikrat v njej zmagala klerikalna stranka, pokazala je ob včerajšnji volitvi za deželni zbor zopet pravo svoje lice. Izvoljeni so sami volilni možje napredne stranke ter se je izmed 146 volilcev udeležilo volitve 84 naprednih volilcev. Klerikalna stranka se ni upala niti na volišče; zastopal jo je le eden volilec, pa že ta je bil po katoliški sladko ginjen. — Gerdešičev jubilej. Iz Novega mesta se np.m piše: Dne 19. in 20. t. m. praznov li bodemo v našem mestu 401etnico služ ovanja predsednika našega okrožnega s dišča, g. Josipa Ger-dešiča. Vsa društva, mestni odbor in gg. uradniki vsega okrožja se kolikor možno udeleže slavnosti, ki jo prireja slavnostni odbor ter društva in mešČHnstvo. G. Josip Gerdešič je rojen v Belokrajini. Učil se je na naši gimnazij; služboval veliko let tukaj kot državni piavdnik in predsednik. Kjer je mogel, nastopal je z unemo za zboljšanje gmotnega blagostanja Dolenjske. Slednjič se je z vso gorkoto zavzemal za to, da ostane okrožno sodišče v Novem mestu. Neki faktorji so ga želeli stran ter delali na združitev okrožnega sodišča z deželnim v Ljubljani. Adaptirala se je vojašnica za poslopje okrožnega sodišča, ker je bilo prejšnje že premajhno. Pri ureji tega imel je g. Jos. Gerdešič veliko skrbij in posla. Z veseljem je vse storil in Novo mesto ima uradno poslopje za rabo okrožnega sodišča, kakor ga lepšega, po moderno tehničnih zahtevah skoraj nikjer drugod nimajo. Novomeščani in vsi Dolenjci smo glede tega dosti hvaležnosti dolžni predsedniku g. Gerdešiču. In kaj bi bilo Novo mesto brez okrožnega sodišča? Kot uradnik bil je g. Gerdešič, kjer je služboval s strankami, ljudomil in isto tako tudi s souradniki. Vedoma nikomur ni škodoval. V družabnem življenju bil je ljubezniv. Mi Novomeščani, mej katerimi je največ službenih let preživel, se oziramo nanj kot na najlepši izgled lepega, srečnega familijarnega življenja; njegovo zasebno življenje je kristalno čisto. Veliko nesreče in žalosti sta zakonca Gerdešič v svoji familiji imela, — izgubila sta vse otroke, — a tiho in mirno nosita ta žal. Se tesneje je nas Novomeščane vezala ta velika izguba s temi uzornimi stariši. Kakor svojega najljubšega rojaka čislamo gosp. slavljenca, čisla ga vsa Dolenjska. In zaradi tega bo vse meščanstvo dan njegove 401etnice praznovalo s čutili srčne ljubezni, najtoplejše zahvalnosti napram slavljencu. Mož je bil velik dobrotnik našemu mestu. Naj bo možu in njegovi dobrotni, ljubeznivi gospej soprogi, ki je Novomeščanka, naša ljubezen in naša zahvalnost tolažilo za vse britke njune izgube v življenju! Ako bo kdaj naše mesto lepše, boljše uspevalo, gledali bodo še poznejši rodovi na delovanje g. Gerdešiča, ki je s toliko ljubeznijo skrbel za to, da se mestu ne prereže njegova glavna življenjska žila. Bog Vas živi, ljubljeni gospod; ohrani naj Vas, g. predsednik, tako zdravega, trdnega, kakor ste doslej bili, še mnogo let v veselje hvaležnih Vam dolenjskih rojakov! — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra prvikrat v sozoni narodna igra s petjem »Rokov-njači«. Izvirne vložke pojo gdč. No »"mi, g. Wild ne r in g. L i er. Pri predstavi sodelujeta tudi pevski zbor in vojaška godba. V četrtek 21. t. m. je premijera Flotow-ove opere »Alessandro Stra-della«. Vsebino libreta prinesemo jutri v listku. — Slovensko umetniško društvo priredi v polovici prihodnjega meseca slavnosten koncert v proslavo GOletnice največjega skladatelja Dvofaka, na kar že zdaj opozarjamo občinstvo. Vse natančnejše bomo še poročali. — Škofov „frboltar". Z Zida nega mosta se nam poroča: Ko se je pretekli teden vozil škof Jeglič na Dunaj, pridružil se mu je na Zidanem mostu tudi dr. Šusteršič. Radovedni ljudje so začudeno povpraševali, kdo je ta gospod, ki tako intimno občuje z ljubljanskim škofom, na kar jim je dala neka ženica Priloga »Slovenskemu Narodu" St 264, dn6 16. novembray19Q1. štabu. Namen potovanju je baje inspi-ciranje Kotorskih trdnjav, ali v reče-nih krogih se opozarja na momente, ki dajejo temu potovanju važnejši pomen. Pred vsem se opozarja da sedanji čas ni ugoden za take inšpekcije, ki se običajno vrše po leti tem manj, ker je vožnja po morju skrajno težavna in bi se ji priletni šef gen. štaba gotovo ognil, da nima posebnih vzrokov za to pot. Dalje se opozarja, de inspiciranje trdnjav ne spada v področje šefa gen štaba, ampak da je to stvar šefa genij skega štaba in končno se posebno naglasa, da je Beekov spremljevalec. šef tistega oddelka v gener. štabu,., ki izdeluje operacijske načrte za ;vujno. Iz tega se sklepa da ima to potovanje večjo važnost in da je v zvezi s političnim položajem na Balkanu. V koliko je to sklepanje opravičeno, se seveda ne da uganiti. Daria. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. Sofija Haring v Črnomlji 104 K 58 vin., kot Cisti rebitek veselice z dne IG. novembra t. 1. Posebna . asluga gre blag. gospej Lini Gustin-ovi in Čast. ~osp. župniku J. Lilek za nabiranje ustopnine in rostovoljnih doneskov. — Gospica Franjica Maj-..elj-eva v Belicerkvi 15 K, in sicer 2 K daroval neki rodoljub, 13 K pa novomeški lovci, zbrani 13. t. m. na Majzeljevem lovu: „Lovci smo ves dan lovili — Za kazen 13 krone zložili!" Skupaj 119 K E8 vin. — Živeli! V podporo akcije visokošolcev za vseučilišče: G. Fran Tavčar iz Selc nad Škofjo Loko 5 K, z željo, da bi se njih napor uresničil. Začnimo toraj sirom slovenske domovine, za nje nabirati. — Hvala! Znesek se je poslal društvu „ Triglav" v Gradec. Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati olesti utefiujoCe, mišice in živce krepCujoCe, kot lazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri rganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Ceha steklenici K 1. 99. Po poštnem povztji azpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, in kr. dvorni zalagatelj na DU X A JI, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati 3IOLL-ov l renarat, zaznamovan z varstveno znamko in pod-m. 2 (2-16) Zahvala. Surovinsko tlruitvo erevljarske obrtovalne zadruge v B Juliljani se naj-udaneje zahvaljuje si. deželnemu odboru za znatno podporo 600 K, si. mestnemu magistratu za podeljeni znesek 300 K ter si. trgovski in obrtni zbornici in Crevljarski za-. rugi v Ljubljani za podarjene zneske ä 200 K. Ker je surovinsko društvo Crevljarjev s sedežem t Ljubljani namenjeno le v obrambo in prospeh malega obrta Crevljarskega v Ljubljani in po celem Kranjskem, je toliko bolj hvalevreden ta Cin humani tete in naklonjenosti imenovanih slavnih uradov in zadruge napram temu društvu. S tem reka še jedenkrat najtoplejšo zahvalo v imenu t.ruštvenega odbora (2509) Ferdo Turna s. r. avnatelj surovinskega društva črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 26. _ Dr. pr. 1135. V nedeljo, 17. novembra 1901. Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Začetek ob 7,8. url. Vovitcta! Tretjič: Ifcovlteta! vzgojitelj £anovec. (Flachsmann als Erzieher.) Veseloigra v 3 dejanjih. Spisal Oton Ernst. Poslovenil Iv. Šega. Režiser Anton Verovšek. Štev. 27. Dr. pr. 1136. Zaeetek ob >/,8. url. Opera! Četrtikrat v sezoni: Opera! Opera v 4 dejanjih Po noveli P Merimeaa spisala H. Melhac in L. Halevy. Vglasbil Georges Bizet. Kapelnik Bogumil Tomaš. Režiser Josip Nolli. 81«*jik» te odpre ob 7. in. — Zatowk ob «ri. — Ernte ob 10. wi. Pri predstavi sodeluje orkester s!, c. in kr. pel), polka Leopold II. St. 27. Prihodnja predstava bode v torek, 19. novembra. .Rokovnjači". Meteorologiöno poročilo. 'Vlili* iiad morjem soes m. Sradaj! (ročni tlak 786-0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm Ž? Vetrovi Nebo i! 15 16 9. zveCerJ 7. zjutraj 2. popol. 727 4 7 9 si. svzhod dež 7281! 6 5 si. sever dež 727 7 j 14 2 ar. jzahod dež h* iS Srednja včerajšnja temperatura 94°, normale: 3 7e. tlurlju Halan javlja potrtim srcem vsem sočustvujočim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen dobri, dolgoletni gospodar, gospod Nikolaj Hoffmann nožar, orožar in Izdelovalec ranocel-niiklh Instrumentov, lastnik mnogih svetinj za zasluge, član mnogih znanstvenih društev itd. danes zjutraj ob 8. uri po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje dobe blaženo in vdan v Božjo voljo zaspal. Pogrebni sprevod bode krenil v nedeljo, dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne od smrtne hiše v Konjušnih ulicah št. 2 na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer se bode truplo pokojnikovo pokopalo v lastni rakvi. (2517) Svete zadušne maše brale se bodo v župni cerkvi v Trnovem in v drugih cerkvah. Dragi pokojnik bodi priporočen pobožnemu spominu. Naj v miru počiva! V Ljubljani, 16 novembra 1901. IfcgT Izurjena Sivi 1JM se priporoča cenjenim damam za vsakovrstna dela in sicer samo v privatnih stanovanjih. Cenjene ponube prosi pošiljati pod naslovom „F. T." na upravništvo „Slov. Naroda". (2520) XJrad.no <3.o-voljena. (2506; posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 MJSt&o nujno z spretna kuharico za hotel V Gorici, tlona-ialec in učenec za kavarno, nadnatakarja za večji zavod, prodajalko (za manufakturno blago) na Notranjsko 15—20 gld. plače. Priporočam nekaj spretnih, čednih in urnih natakaric za tukaj m drugod. Natančneje v pisarni. kateri je kot zdraviln vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (25—8) Najboljša dijetetična in osveževalna pijača. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, viaskih in delikatesnih trgovinah. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa doniaee zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste restante. (766—32) Proda so ceno klavir dobro ohranjen. Poizve se na Karlovski cesti št. 30 v Ljubljani, I. nadstropje. (2507—1) Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbet 21. nov. Potsdam 8-30 dopoldne. 28. nov. Maasdam 2*30 popoldne. 5. dec. Amsterdam 9-0O dopoldne. 12. dec. Statendam 2-oo popoldne. Farniki na 2 vijaka 12.500 ton. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211-6) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej \ izprista-drugi kajiti od 228 K „ J niSča in. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaj i: Za kaj i te: I., Kolowratring 10; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trsta. notarski kandidat rojena Srhovnic Ljubljana Oš^r poročena. dni 16. novembra 1901. (2508) Ribnica A 104 1 11. Oklic. (2377-3) _C. kr. okrajna sodnija v Vipavi daje na znanje, da je posestnik Viljem Schmutz v Vipavi, dne 28. junija 1901 neoporočno, umrl. Ker tej sodniji niso vse osebe znane, kojim gre dedna pravica, nadalje ker ste po zakonu k dedinstvu poklicani Rozina in Emilija Smolik neznano kje v Ameriki odsotne, opozarjajo se imenovani sestri in ravno tako vsi, ki menijo imeti pravico do te ostaline, da se imajo v teku enega leta zglasiti in podati dedinske pri glasbe, k er se bode sicer zapuščina razpravljala le s priglašenimi dediči in gospodom Mirkotom Perhavec iz Vipave, ki se je tej ostalini in zajedno osebam neznanega bivanja oskrbnikom postavil. Na predlog dosedaj priglašenih dedičev dovoljuje se zajedno prostovoljna nadrobna dražba k tej zapuščini pripadajočega posestva vi. štv. 180 k. o. Vipava v ce-nilni vrednosti 16.141 K in premičnin v vrednosti 218 K 40 vin., — nadalje prostovoljna dražba premičnin pokojne Rozine Schmutz v vrednosti 153 K 40 vin. Dan dražbe določa se na 9. decembra 1901 ob 9. uri. Zadevni pogoji te dražbe so pri tej sodniji na razpolago in se bodo pri dražbi naznanili. C. kr. okrajna sodnija v Vipavi, dne 23. oktobra 1901. Št. 6698. i . i (2519-1) C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem ponudbeno obravnavo za leto 1902. eventualno 1903. glede čiščenja stranišč« oziroma odprave fekalij iz njih. Ponudbe, ki se morajo opremiti s kolekom za jedno krono od vsake pole, morajo imeti na vnanji strani kuverta napis: »Ponudba za čiščenje stranišč, oziroma za odpravo fekalij k štev. 6698 ex 1901«, se naj vlože najpozneje do 25. novembra 1901, do enajste ure dopoludne pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni. Način, kako je odpravljati fekalije, je razvideti iz pogojev, ki so razpoloženi na vpogled pri c. kr. tobačni glavni tovarni. Ponudniki morajo v ponudbah izrecno opomniti, da se strinjajo s temi pogoji. Ponudniku dano je na prosto voljo, da stavi ponudbo za jedno ali dve leti. Ponudeno ceno je navesti s številkami in besedami. Odločitev o došlih ponudbah je v rokah c. kr. generalnega vodstva tobačne uprave na Dunaju in si isto pridrži pravico, čiščenje stranišč oddati za jedno ali dve leti. Vsak ponudnik je s svojo ponudbo vezan do odločitve c. kr. generalnega vodstva tobačne uprave in je dolžan odpovedati se določbam § 862 a. b. d. z. in člena 318 in 319 trgovinskega zakona, glede roka za razglasitev odločbe o njegovi ponudbi. Na ponudbe, ki se ne strinjajo z navedenimi pogoji ali se prepozno vlože, se ne bode oziralo. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani dne 4. novembra 1901. (ta kr. avstrijski jfe Mmm žsltznlct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls LJubljano jož. kol. Proga tez Trbls. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec Franzenafeate, Ioomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Baifling v Steyr, v Line d» Dunaj via Amatetteu. — Ob 7. un 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, če* Selzthal v Solnograd, Iuomost, cez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Iuomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zell ob jezero, Inomost, Bregenc, Carin, Genevo, Pariz, ces Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove v are, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amatetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v LJubljano jnž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amatetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausaeea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, C uri ha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak i Du* naja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki ■ Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari £5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) Išče se kompanjon kateri ima najmanj 1000 kron premoženja, za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v prav lepem kraju tik farne cerkve na Dolenjskem. Ponudbe naj se dopošljejo do 1. decembra t. I. pod šifro ,,Dolenjec" upravništvu »Slov. Naroda«. (2498—2) ubertus-čepice: Hza lovce, z uhali iz baržuna in neprozrač-nega lodna, podšite, (2513) pi*ipoi*o£ti }. S. Benedikt, Ejubljana. Cenetovo posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji v Zagorji za Savo se proda skupaj ali pa posamezno. Hiša in poslopja ležijo na najlepšem prostoru blizu cerkve ♦er se da s trgovino še veliko narediti, posebno če se bodo delavci rudokopa od 1500—5000 pomnožili. V hiši je gostilna, zraven loterija, mesarija in strojarija, vse te obrti jako lepo napredujejo. Tik zemljišča je velika vodna moč, kjer bi se dala tudi kaka industrija napraviti. (2483—2) Več se izve pri gosp. M. Intiharju v Zagorju za Savo ali pa pri lastniku g. J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku. Dr. Friderika Lenglel-a BrezoT balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo ss že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale Gbe in kozave pike ter mu daje mladostno rvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-anažno8ti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—21) Dr. Friderika Lengiel-a NajmilejSe in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnköczy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Posestvo v obljudenem kraju z več obrti, s čistim letnim dobičkom 5—6000 kron, je s fundusom za 80000 kron na prodaj. Potrebno je 40000 kron. (2438-5) Vprašanja pod šifro „posestvo Št. 80" na uprav. »Slov. Naroda«. Sijajen postranski zaslužek za zimsko sezono si pridobe zgovorni, solidni ljudje, kateri so že opravljali kako agenturo (zastopstvo) itd. ali se hočejo baviti z zastopstvom čisto solidnega podvzetja na deželi. Nika-koršne srečke ali patenti. (2160-2) Ponudbe solidnih oseb sprejema J. Hübscher, Praga 1572, II Eckert°^žlahtnakupa (Edelraute) (871—17) —dij etični naravni liker iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pii Izletih vudi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno «IniiiHt't* wre«lntvo. Ces. kralj. dež. priv. tovarna za likerje tiUtetMk. rimski vrelec najfinejša planinska klslavoda, izkušena pri vsakem nshodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-47) Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko : LJubljana. Pred škofijo mt. M. LBarborič v Jlovsm mestu glavni trg v hiši g. pl. Fichtenau-a priporoča svojo zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni. Na izbero ima: ovratnike, kravate, srajce, rokavice, nogavice, predpasnike, bluze, spodnja krila, zimske čevlje, galoše. Nadalje fine mufe, male in velike uce, baržun, svilo itd., sploh vse v to stroko spadajoče reči za lišp in pripravo za šivilje in krojače. (2284—5) i Kašelj utolažijo preizkušeni in fino okusni (2344-4) Kaiserjevi b prsni bonboni. ftT 1 A notarsko overovljenih /M spričeval Jame! r.a trotov im I TU vtipeh pri kasljii, lirlpa-voatl, katarju in zaftllzenjii. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. Spretne in zanesljive stenografe sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tukaj den odvetnik. Ponudbe pod „90" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2478—6) Glasbeno orodje priporoCa Adolf Stowasser & sin v Gradcu. Trobila in godala Izpričane dobrote za nizko eeno. Popravlja se hitro, dobro in cenö. Novi ceniki brezplačno. (1995—10) Pri žlezah, ab.ro tel ulit, anffleakl bolezni, kožnih izpuščajih, protinu, revmatizniu, pri boleznih v vratu In na pljurlh, starem kasljti, za slabotne malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni in od zdravnikov veliko priporočani (2106—6) Laim se 11-o v jedoželeznati jetrni (salo iz kltovlh Jeter), Ta Jako dobri in vspešno vplivajoči Jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse slične izdelke in novelSa zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval Cena 3 in 6 K, zadnja količina se priporoča za daljšo uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrdko tovarnarja apotekarja Lahueen-a v Bremah. "V LJubljani se dobiva v lekarni pri ,,Mariji pomagaj, na Resljevi cesti št. 1, pri „Orlovl lekarni', na Jurčičevem trgu št 2, v lekarni pri „Angelju", Dunajska cesta št. 4, lekarna pri „zla-tem jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri ,,Jednorogu' na Mestnem trgu. Najboljša uporaba Kar največ in najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". v* milijona tacih strojev v rabi! Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč. ♦ • Načrti proračuni. * o» (470) Akcijska 1 užba O?) Alfa-Separator Dunaj, XVI. Ganglbanergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezp lačno. (1012-22) Veliki krah! New-Yurk in Lundon nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vaakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6"60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. grebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang Viktoria čaftie za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor. Z* komadov skupaj samo a>l«l. «•«<). Vseh teh 42 predmetov je poprej btalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inscrat ne temelji na wiLahAni Ni^fiaflJ 1 zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—42) A* HIRS€IIBERG-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. Pošilja ee v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan* v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. IBJ ■nlllM IW l HIB I n— ■■j Tovarna pečij - in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših pre-šanih ter barva: ih prstenih in najtrpoznejših Milnih ognjišč lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih eenah. Ceniki brezplačno in pošt-(1260) nine prosto. (23) 1**1 1 i a s i : i z B : I : l t l j i * 1 1 do 300 goldinarjev na masec lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krojih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasae 8, Budapest. (*39l— 3) Vinski sodi od oO—1000 litrov vsebine se kupijo. Ponudbo z navedeno ceno in množino sprejema (2464-3) Ivan Wakonigg %r Šmartnem pri Litiji. Jos. Leuz trgovina z deželnimi pridelki na debelo. Reseljeva cesta tst. 1. Kupujem po najvišjih cenah suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove storže. (2f.ll) I Priznano naravna I istrska vina , I pošiljata po nizki ceni (2010—19) I Rebec & Zalaznik, Pulj. | !!Božična prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 pro krasni album s slikami, obsega 35 podob, najkra.-nejših na svetu, 1 računski stroj „Patenta', kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podu čilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar porabi 5 komadov prelepih razglednic, B komadov fiodo-vitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manSetmh m erajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle palom, 3° , zlata, 1 lepo diSeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek 1 fia nastavek za smodke iz jamarja, 1 modi prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom predmetov za dopisovanje in Se 300 raznih pre Zaloga <•>• vsakovrstnih čoploev za pleskarje, ill-karje In zidarje, stedilnega> mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinstva najnovejše, najboljfie in neprecenljivo sredstvo ta likanj« sobnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih cenah. Prej J. Zor Prej J. Zor Alojzij Erjavec črsljarski mojster v Ljubljani, Crevljarska ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstva za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 47 M«t n ihrujijij«. — Tiujia ivttilta uj m prid«« mm. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na Glincan št. 99 fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo S)trogr»rsl4.lh del IsHtneaa Izdelka*. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravil« v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 47 MODERGE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki facjoni £S © fi? Si ® priporoča jg) ^ @ ® $ IIC KI DIV s/EklllA v LJubljani, Glavni trg nCnnllV lALliUft ® m štev. 17. $ »*> Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, • • • • • klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, m o m e m jr.i ! Miklavža! priporoča pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg öt. 21 zsiamf fizm«3jfi«39 are «~*.«- In xcli*avo 47 pekarsko in nasladno pecivo. odgovor, da je to »škof o v frbolta r«. Neki železniški uslužbenec iz Ljubljane ga je bolje poznal ter na ves glas zakli-cal, da je to dr. Žlindra iz Ljubljane. Do-tične besede slišala sta tudi škof in Šu-steršič, kajti slednji se je jezno ozrl. Baje je rekel škofu: Glejte, povsod m e p o -z n a j o ! — Povodnji. Iz Idrije se nam piše: Velika nezgoda zadela je naše mesto v pretečenih dneh. Imeli smo zopet povodenj, ki je po velikosti škode presegala ono meseca avgusta 1. 1. Nepretrgani nalivi povzročili so premnogo usadov in mogočno narasla Idrijca razkopala je več škarp, odnesla dvema posestnikoma več tisoč drv, raztrgala v dveh krajih cesto, da je bil promet z Idrijo pretrgan dva dni. Neizmerna pa je tudi škoda na poplavljenih travnikih in vrteh. Prav v mestu pa so povodenj povzročile tudi sedaj »grablje«. Grablje, ta srednjeveška naprava, služi v to, da ujame ob priliki narasle vode iz eraričnih »klavž« spuščeni les. Ker pa »grablje« in ujeti les zajeze vodo, naraste visoko in preplavi vso bližnjo okolico in voda vdere v hiše, kjer povzroči obilo škode, posebno trgovcem in gostilničarjem s tem, da jim pokvari obilo blaga. Tudi sedaj ima več trgovcev in gostilničarjev znatno škodo vsled imenovanih »grabelj« in skrajni čas je, da se že jedenkrat odpravijo. V Idriji, kjer se nujno porabi vsaka ped zemlje v zidanje, se na najlepšem prostoru, skoraj v sredini mesta, razprostira ta nemoderna naprava, ki ni le v oviro razvoju našega mesta, ampak tudi lahko v največjo pogubo. Zraven »grabelj«, nahaja se rov, ki je v slučaju povodnji gotovo prenizko zidan, in je nevarnost največja, da bi voda vdrla v jamo. Ravno pod »grabljami« in sicer ne globoko je premnogo podzemeljskih rovov, v katerih dela nekaj stotin delavcev. Kako lahko se zgodi, da si zastala Idrijca napravi luknjo v zemljo in vdrla bi v jamo, ter jo najedenkrat napolnila. Rovi so zelo razsežni in delavci ne mogli bi se tako hitro rešiti iz jame, doletela bi jih kruta smrt in več sto družin pahnenih bi bilo v največjo bedo. V časih povodnji treba bi bilo dati delavcem prostovoljno službo. Že ta slučaj odprl naj bi mero-dajnim krogom oči, da prej ko mogoče odpravijo to največje zlo mesta Idrije. A tudi gozdni erar ima občutno škodo. Ker je bila voda le prevelika in tako pritisk iste velikanski, vlomila je na večih krajih »grablje« in nad 10.000 ms drv splavalo je dalje proti Primorski v Sočo v gotovo veliko veselje «aših sosedov, da jim letos ne bo šla trda za kurjavo. Erar zidal je cesto do Bele, po kateri naj bi se vozila drva v Idrijo, a se boji dati zaslužka našim kmetovalcem. No sedaj pa ima toliko izgube, da bi se lahko z isto plačala voznina za več let in bi tudi ne imeli segnitih drv. Morda pa napravi s časom gozdno oskrbništvo v dobi tef-tef, puh-puh in tin-tin, kako moderno sredstvo za prevažanje drv. Naša občina pa naj napravi odločne korake in prisili vlado da odpravi te škodljive in sedanjemu času neprimerne »grablje«, katere bi se tudi iz dravstvenih ozirov morale prepovedati. Naplavljeni les leži po več tednov na kupu, kjer prav pridno gnjije, kar gotovo ne vpliva na čistost vzduha. Politična uprava tudi tega ne vidi, išče raje v nedolžni vodi bacila, ki povzroča, da imamo tukaj tolikrat nalezljive bolezni. Upamo, da nam pri odpravi »grabelj« pomore tudi naš poslanec, g. dr. Ferjan-čič. Ni zlomek, da bi klerikalni poljedelski minister ne pomagal klerikalni Idriji ! G. drž. poslanca pa prosimo tudi, naj se zavzame za popolno povrnitev škode, ki jo imajo ljudje vsled grabelj, posebno, ker naš deželni poslanec ne mara »frk« na Dunaj. — Br«od se je potopil. Dne 17. t. m. zjutraj se je v Zagorju ob Savi vsled velikega vodovja potopil brod Marije Ane Korbar. Škode je 1000 kron. — Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi v soboto 2 3. t. m. zabavni večer v gostilniških prostorih g. A. Perneta. Na tem bode blagohotno predaval šolski vodja g. I. Kragl o »Zgodovini Tržiča«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vin. Cisti dohodek je namenjen za tržiški otroški vrtec. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ker bode predavanje zanimivo, se slavno občinstvo uljudno vabi k obilni udeležbi. — Iz Maribora se nam piše: V »Slovencu« z dne 15. t. m. poroča neki dopisnik iz Jarenine, da je bila tamkaj letos vinska letina dokaj dobra, hvali in priporoča izvrstno kapljico ter piše h koncu: »Posebno kličemo bratom Slovencem na Kranjskem, da pijejo poleg kranjskih klobas tudi domačo kapljico iz Slovenskih goric«. — Mi ne moremo verjeti, da bi na Kranjskem pili klobase, kakor tudi pri nas na štajerskem ne jemo domače kapljice, ampak jo pijemo, pač pa jemo »poleg« tudi kranjske klobase. Pa brez zamere! — Kje je gros? V šoli v kozjanskem okraju izginil je nekemu učencu med poukom groš iz peresne škatljice, kar je ta s solznimi očmi naznanil takoj g. učitelju. Kje je groš? vpraša učitelj z resnim pogledom na dečke. Nihče se ne oglasi. V tem trenotku potrka nekdo na vrata in v šolo vstopi znan prijatelj učitelja, ki ga je prišel obiskat. Oho, reče g. učitelj, vi ste prišli, ravno prav, da boste povedali, kdo je ukradel tukaj groš. Veste, dečki, reče nadalje, obrnjen proti istim, ta gospod namreč ve vse skrivnosti in ve tudi, kdo je ukradel groš. Torej hitro, kdo ima groš?! V tem trenotku potoči se groš izpod klopi proti učitelju . . . — Na smrt obsojen. Porotno sodišče v Mariboru je v soboto obsodilo 571etnega tesarja Jakoba Grlica iz Tron-kcva, sodni okraj Št. Lenart, zaradi umora na smrt na vešalah. Grlic je imel znanje z omoženo Heleno Kocbek. Dne 11. avgusta sta Grlic in Helena Kocbek pijan-Čevala po raznih gostilnah in naposled odšla proti domu. Dobro uro pozneje je prišla Helena Kocbek v hišo nekega Za-dravca in je povedala, da ji je Grlic trebuh preparal. Helena Kocbek je vsled tega umrla. Pred smrtjo je preiskovalnemu sodniku podedala, da se dotični večer ni hotela Grliču udati. Grlic je rabil silo in jo je potem zaklal. Pri obravnavi je Grlic priznal svoje dejanje, trdil pa, daje Heleno Kocbek zaklal, ker mu ni hotela povrniti nekaj kron, katere mu je bila dolžna. — Odbor akad. tehn. društva jjTriglav" se je sestavil za zimski tečaj 1901 02 sledeče: Predsednik: cand. iur. Bogomil Senekovič, podpredsednik : stud. iur. Ferdo Lašič, tajnik: cand. iur. Ožbolt Ilavnik, blagajnik: stud. iur. Gvido Sre bre, knjižničar : stud. phil. Pavel Lokovšek, gospodar: stud. iur. Rasto Fišinger, odb. namestnik: stud. tehn. Dušan Sernec. — Poštna vest. Tržaško poštno in brzojavno ravnateljstvo nam naznanja: Ozirom na to, da se na eraričnih poštnih in brzojavnih uradih tega direkcijskega okrožja bržkone več let ne bo potrebovalo novih ženskih močij, se od sedaj nadalje na prošnje za podeljenje služb poštnih in brzojavnih manipulantinj ali za zaznamovanje za take službo in konečno na prošnje za dopuščenje k manipulacijski skušnji ne bo ozira jemalo. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je deželna vlada nakazala juristu gosp. Franu Črnetu, ki je 24. avgusta t. 1. z nevarnostjo za lastno življenje rešil dijaka Ivana Dolenca iz Ljubljanice. — Občni zbor društva ,,Ljubljanska meščanska godba" se vrši dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu«. Pri tej priliki koncertira godba pri pogrnjenih mizah. — Mejnarodna panorama. Sta-roveška Sicilija z vsemi svojimi čudovitimi dogodbami do najnovejšega časa je nas zanimala vselej. Toda potovanje po Siciliji je opasno, v gorah se skriva še dandanes nebroj tolovajev. V mejnarodni panorami pa si ta teden brez vsake nevarnosti in udobno ogledamo vse narav-ninske krasote Sicilije in Sardinije, vso arhitektonično lepoto njunih mest, veličanstvo razburkanega morja ob pobrežju, strahoviti ognjenik Etno, velikanske razvaline staropoganskih tempeljnov, lepo zgrajene kristjanske cerkve, razne spomenike itd. — Ni nam treba priporočati še posebno tega umetniškega zavoda, saj, kdor si je kedaj ogledal fino plastiko in perspektivo slik v tej panorami, se je prepričal, da zadobi za mal denar veliko duševnega užitka. Torej — pojdi in poskusi! — Fijakar brez konja. Izvošček Karol Jager se je danes oglasil v našem uredništvu in z veliko slovesnostjo protestoval proti našemu poročilu, da je bil njemu konj ukraden. Povedal je, da je bil dotični izvošček, kateremu so konja vzeli, Anton Jager, ne Karol Jager češ, da bi njega bilo »tavžentkrat« sram, ko bi se mu kaj takega zgodilo. — Električnega voza se je ustrašil danes dopoludne na Karlovski cesti konj posestnice Urše Erjavčeve iz Bresta. Hčerka posestnice je padla z voza in jej je šlo kolo čez levo nogo. — Najden bicikel. Danes ponoči je bil v sredi »Zvezde« najden bicikel, kateri je bil zvečer vzet nekemu stotniku. — Nezgoda. Delavec M. Zupan je danes ponoči v pijanosti padel na cesti in se tako pobil, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — V Ameriko se je včeraj zvečer odpeljalo z ljubljanskega južnega kolodvora 26 oseb. Policija je prijela več fantov, ki so še vojaški dolžnosti podvrženi in ki so hoteli tudi iti čez morje. Tudi dva agenta za izseljevanje je policija prijela in zaprla. — Ogenj v dimniku. Danes dopoludne je nastal v dimniku v hotelu »Pri Maliču« ogenj, kateri pa je bil kmalu po-gašen. — Nepreviden kolesar. Danes dopoludne je na frančiškanskem mostu neki kolesar podrl na tla šiviljo A. D. — Na včerajšnji semenj, je bilo prignanih 810 konj in volov, 378 krav in 76 telet. Skupaj 1264 glav. Kupčija je bila jako povoljna, ker so prišli kupci z Morave. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 8. do 14. novembra je dela iskalo 14 moških delavcev in 36 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 12 moškim delavcem in 27 ženskim delavkam. Stanovanja 1 oddajatelj mesečne sobe; 88 delavcem je bilo 45 odprtih služb nakazanih in v 30 slučajih se je delo vBprejelo in sicer pri 7 moških delavcih in 23 ženskih delavkah. Od 1. januvarija do 14. novembra je došlo 2611 prošenj za delo in 2356 deloponudeb 4075 delavcem je bilo 2401 odprtih služb nakazanih in v 1576 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 mizar za izdelovanje vpognjenih stolov, 1 strugar, 1 čevljar, 1 trgovski hlapec, 1 skladiščni hlapec, 1 hišni sluga, 2 hišna hlapca, 1 oženjen kočijaž, 1 samski koči-jaž, 3 konjski hlapci, 2 šivilji, 1 hotelska blagajničarka, 2 gostilniški kuharici, 1 orožniška kuharica, 2 kuhinjski deklici. Službe iščejo 2 najemnika gostilne, (z kavcijo) 1 knjigovodkinja, 1 pisarniški sluga, 1 kurilee, 2 hišnika. Stanovanja, oddati je 1 malo stanovanje in več mesečnih sob. V najem se iščejo stanovanja z 3 in 4 sobami. ' Obiski parlamentov. Bolgarsko sobranje je naznanilo v Belemgradu, da želi obiskati srbsko skupščino, da spozna osebno njene člane. * Defravdant Kecskemety, ki je ušel z lepo svoto 558.000 kron, se nahaja menda v Italiji. Odpeljal seje z brzo-vlakom iz Peste proti Reki. V Dombo-varu ga je postajenačelnik spoznal in ga je pustil prijeti, a Kecskemety je tako odločno nastopil in tako prepričevalno tajil, da so ga zopet izpustili. V Gyenkenyesu je Kecskemety prestopil in se peljal na Pragrsko, kjer se je dve uri mudil v restavraciji, potem pa jo je odkuril proti jugu. Na Pragrskem niso nič vedeli o izvršeni defravdaciji, ker se došla brzojavka vsled nezadostne adrese ni mogla dostaviti. * Ogenj na železniškem vlaku. Mej postajama Sosnovice in Zombkovice je nastal ogenj v nekem vagonu, v katerem je bilo 30 delavcev. Trije delavci so zgoreli, enajst pa je smrtno nevarno opečenih. ' Lastnega otroka umoril. V Gradcu je bil nedavno na smrt obsojen drvar Osvald Silly, ker je umoril svojega 51etnega sinčka Josipa. Otrok je bil že od rojstva gluhonem in hrom ter je bil zato očetu zelo na poti, zlasti, ker je imel živiti še štiri zdrave otroke, za katere je delal z največjo pridnostjo. Skušal je na vse možne načine, da bi spravil hromega in gluhonemega Josipa v kako bolniščnico, toda nikjer ga niso hoteli sprejeti, češ, da otrok ni bolan. Naposled je sklenil oče, da se iznebi šiloma otroka. In storil je to na uprav grozen način. Natlačil mu je toliko ilovice v usta, da se je deček zadušil. Sosedom pa je rekel Silly, da je poslal otroka k svojim sorodnikom. A končno so vendar prišli umoru na sled; Silly je vse priznal in je bil obsojen na smrt. * Vrt prijateljstva. Nežna in docela ženska misel! Lady Warwickova, najuplivnejša dama v angleški elegantni družbi, ima zanimiv vrtec prijateljstva. Vsak izmej njenih prijateljev je zasadil ondi drevesce, cvetico ali grm, koje je posestnica preskrbela z napisi dotičnih sadjarjev. In sentimentalna dama se jako rada izprehaja po vrtu, tu pa tam postoji ter si oživlja spomin na one, kateri so jej dragi. ' Dvakrat se je skusila usmrtiti. V Moravski Beli cerkvi je legla pred kratkim 211etna Frančiška Beneš na že-leznični tir, baš ko je prihajal vlak; toda strojevodji se je posrečilo ustaviti v zadnjem trenotku vlak. Dekle je zbežalo in se je vrglo zopet na tir mej zadnjima vagonoma: vlak bi jo gotovo povozil, toda potniki so opazili njeno početje ter so jo železniški uslužbenci šiloma odstranili. Odpeljali so jo v deželno bolnico, ker je menda blazna. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 19. novembra. Poročilo zagrebške deputacije z navdušenjem in velikim zadovoljstvom sprejeto. Zagrebškim slovanskim akademikom se sporočila iskrena zahvala graških slovenskih akademikov za sijajno manifestacijo za ljubljansko univerzo. Dunaj 19. novembra. Vsestransko se sedaj priznava, da je politični položaj jako kritičen. Že kar je cesar govoril s podpredsednikom Kai-serjem je to potrdio, cesarjeve izjave proti poslancema Gniewoszu in \Va-ssilku glede parlamenta pa so šele prav pokazale, da stojimo pred važnimi odločitvami. Iz teh izjav se izvaja v nemških krogih, da uživa ministrstvo vse zaupanje krone in da se cesar prej odloči žrtvovati parlament kakor ministrstvo. Pctrjenje tega mnenja .se vidi tudi v naznanilu necega oricijoz-nega lista, ki namigava, da se razpusti parlament, če se kriza ne poravna. S tem pa še ni rečeno) da je res vse tako. Ministrski predsednik Körber, je danes, vidno razburjen, govoril z raznimi poslanci ter opeto-vano zatrjal, da bo kmalu vsemu konec — ni pa povedal, ali vladi ali parlamentu. Dunaj 19. novembra V današnji seji poslanske zbornice so poslanci Berks in tovariši podali nujni predlog za podporo mestu Celju in 12 občinam, kjer je povodenj provzrcčila škodo. Z nemške strani še ni bil podan tak predlog. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o kongregacijah. Kot govornik je oglasen tudi dr. Tavčar. Dunaj 19. novembra. Nadvojvo-dinja Marija Valerija je danes povila hčerko. To je njen šesti otrok. Beligrad 19 novembra. Tu je nastala ministrska kriza, in sicer vsled finančnih kalamitet, ki so tolike, da uradniki in častniki že mncgo mesecev niso dobili plače. Vsi poskusi, najeti kako posojilo v inozemstvu, so se ponesrečili. London 19. novembra. Veliko zanimanje vzbuja vest, da vlada v Albaniji popolna anarhija, in da hoče Turčija za vsak slučaj utrditi tri najvažnejše albanske pristane. Berolin 19, novembra. „Lokal-Anzeiger" prijavlja interviev z burskim poslanikom drom. Leydsom. Ta je mnenja, da bo vojna trajala še leta. Tisti Buri, ki se še vojskujejo, vstra-jajo do konca, kajti neodločni so se že ločili od njih. London 19. novembra. Vlada pošlje še jeden polk huzarjev v Južno Afriko. Po odhodu tega polka ostane na celem Angleškem le še jedna jedina divizija konjenikov. Izborno deluje Tanno - Chinin tinktura za lase okrepčuje in ohranjuje laaifice in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 t*. Jedlns /.nloKH: dež. lekarna M Leustek, Ljubljana Resljeva cesta St. 1, zraven cesar Franc Jožefovega mostu. (27-46) 12 NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IN *v crevih bolng obroke moka za otroke1 Umrli so v Ljubljani: Dne'*14. novembra: Apolonija RadoviC, delavčeva hCi, 3"U leta, Gradišče &t. 16, bula. Dne 16. novembra: Ivan Tertnik, poslovod-iev sin, 4 mes., Cojzova eesta 5t. 1, želodčni in črevesni katar. — Nikolaj Hoffman, nožar, 82 let, Konjušne ulice St. 2, ostarelost. — Jožefa Knez, delavčeva hči, 2V« leta, Tesarske ulice St. 3, pljučnica. — Ana Penko, posestnikova hči, 19 let, je umrla potoma v bolnice za jetiko. Dne 17. novembra: Franja Pilko, ključavni-čarjeva žena, 68 let, Marije Terezije cesta St. 11, otrpnjenje srca. — Ernest Spatzek, črkostavec, 56 let, Kolodvorske ulice St. 35, organ, srčna biba. Meteorotogično poročilo. Vtiin* BJkd mor}uB SOS • 1 m. 8r»dxJ t «r» •.••>! is. i 738 0 om 7. zjutraj 2. popol. 0 3 al. szahod jasno 743 8 — 26 si. jzahod megla ~ 742 1 2 7 si. vzhod skoro jas. 0 Srednja včerajšnja temperatura 26°, normale: 30". Dunajska borza dne 19. novembra 1900 Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolj? v srebru . , . avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4"., . . . 3f*raka zlata renta 4% ..... Ogrska kronska renta 4S0 ... Avatro-ogrske bančna deinice . . . Kreditne delnice . ...... London vi sta ... .... :-Tccr.fcfci državni bankovci za 1(JG mark 30 mark......... 20 frankov......... italijanski bankovci ....... 'j. kr. cekini , . .... 98-90 98 75 118 60 9350 118 — 9315 1618-625 25 239 35 117'12 2344 19 06 92 80 1131 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naSa iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Frančiška Pilko v nedeljo ob V>2. uri zjutraj, po daljši in mučni bolezni, previdena s toiažili sv. vere, v 64. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage rajnice se je v ponedeljek, dne" 18. t. m., ob 3. uri popolu-dne v hiSi žalosti, na Marije Terezije cesti St. 12 (Kolizej), blagoslovilo ter preneslo na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v sredo, 20 t. m., ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev." c;.^ ^fea rr/V Ljubljani, 17. [novembra 1901. ) Žalujoči ostali. Zahvala. Ker ni mogoče se vsakemu posamezniku zahvaliti za nebrojne dokave ljubeznivega sočutja ob smrti našega predrazega, nepozabnega soproga in očeta, oziroma zeta. gospoda Leopolda Žgur-ja župana in posestnika izrekamo na tem mestu vsem tistim, ki so se na katerikoli način spomnili ljubega ranjkega ter mu izkazali zadnjo čast, svojo prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vele-rodnim gospodom. dr. Josipu Ken d i za njegov požrtvovalen trud v bolezni pokojnika, c. kr. okr. šolskemu nadzorniku And. Lasiču, c. kr. davčnim uradnikom iz Vipave, dalje velecenjenim gg. tovarišem pokojnika vipavskim županom, slav. zdravstvenemu zastopu za okrožje vipavsko, slav. cestnemu odboru vipavskemu, siav. bralnemu društvu „Triglav" in vsem drugim darovateljem prekrasnih vencev, konečno tudi cenj. gg. pevcem pod vodstvom blag. gosp. učitelja Jan-kota Grada iz Podrage za ganljive žalo-speve, ter prosimo, da ohranijo ranjkega v blagem spominu. Goče, dne" 17. novembra 1901. Zasebni uradnik x lepo In hltre> pisavo, verziran v vseh pisarni&kih stvareh, dober Hitar in iztežban v slovenski in nemSki HtenepjrafiJI. ioče službo. Ponudbe pod zasebni uradnik** na na upravniStvo „Slov. Naroda". 12526—2) Prodat so cono dobro ohranjen. Poizve se na Karlovski cesti št. 30 v Ljubljani, I. nadstropje. (2507—2) Špecijalna trgovina za tavo Edmund Kavčič r Ljubljani, Prešernove nlioe, nasproti post« priporoča Itavo Santo» dobrega ukusa po gld. 1'— kilo Utellsherrry aromatično- krepkega okusa......1-40 „ PlraWy najfinejega okusa „ 160 . PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno aipeeertjabo blago v najbolj&i kakovosti. (12-227 Glavna zaloga J. Klauer-jevega »Triglava«. Preselitev posredovalnice za delo in službe ter za stanovanja. Uljudno naznanjam, da sem se M. novembra 19Ü1 preselila s Sv. Petra ceste v Sotesko (Gradišče) št. 8 ter prosim, da me cenjeno občinstvo tudi v mojem novem bivališči počasti z mnogobrojnimi naročili. Z vsem spoštovanjem TCatarina £gy posredovalnica za delo in službe ter za stanovanja. (2428— 5) Tukajšnji stavbenik išče v svojo pisarno risarskega praktikanta kateri ima lepo, čitljivo pisavo in je vešč nekaj računstva ter nekoliko izurjen v risanji. (2627—1) Pismene ponudbe naj se pošljejo uprav-ništvu »Slov. Naroda« pod „Praktikant". Ges. kr. avstrijski državni žslaznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod is LJubljane jui. kol. Proga če* Trbii. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fcez Selsthal v Aus&ee, Solnograd, fiez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak •# Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, FranzensfesU, Ljubno, Dunaj, £ez Selzthal v Solnograd, Inumost, cez Amstetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inoinoat, Bregenc, Curih, Qenevo, Pariz, 6ez Klein-Heining v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Danaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo. tTrst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo raaato ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod, v LJubljano jut, kol. Praga ia Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Da-naja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Aosseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 1B m dopoludne osubni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, 'direktni vozovi I. in II. razreJa, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha. Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako vega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočavja Osobni vlaki: Ob ti. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob S. uri 35 m zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kr.mn.lk. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2ti rc zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri v5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludnu. ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljab in praznikih in samo v oktobru. (1393) 0 prijazno uvaže vanje! Podpisanec priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo na sv. Jakoba trgu št. 6 v Ljubljani, nasproti cerkve nahajajočo se špecerijsko in delikatesno trgovino v kateri postrežem vsestranski z nuj bolj* isti. vedno gvezlin blajerom po najnižji ceni. Oonionö OTICnrtrlinio opozarjam osobito na svojo doma m po-wOilJOllO gUopUUIllJC morjo iiaj|>rlprnvne|Heea ii»v«-km Mtroja žgano vMaltovrstno ka*w«»9 katere ni zamenjati z drugje v kupčiji se nahajajočo tvorniSko žgano kavo — Velika /alncu garantirano priMtnega mina, konjaka, ruMkejra raja in Južnih vin. Velespoštovanjem i.2421—5) Jran Sergant, špecerijska in delikatesna trgovina. m Št 3737. Razpis. 2528—1) Na Jesenicah na Gorenjskem je s I. prosincem 1902 namestiti službo občinskega stražnika t letno plačo 800 K, katera se ob zadovoljivem službovanju zviša, s prosto službeno obleko in prostim stanovanjem. Prosilci naj svoje prošnje vlože pri občinskem uradu do 15. decembra t. I. Odsluženi orožniki imajo prednost. Občinski urad na Jesenicah dne 17. novembra 1901. Občinski predstojnik: Jos. Klinar. TTelifcca. zaloga (101"78) |l pristnih Jos. Reit hoffer sinov (2531) Žalujoči ostali. Styria, francoskih Peugeot-, Austria-koles. Pneumatik katere nudim po Isti ceni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Kavarna Valvasor. Danes v torek, 19. novembra t. I. KONCERT ciganske kapele iz Vukovarja. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje s spoštovanjem (2533) Andrej Stuppan. Zaradi smrti gospodarja odda se w najem (2497-3) mlin in žaga blizu Ljubljane na močni vodi in v najboljšem stanu. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Išče se kompanjon kateri ima najmanj 1000 kron premoženja, za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v prav lepem kraju tik farne cerkve na Dolenjskem. Ponudbe naj se dopošljejo do 1. decembra t. I. pod šifro ..Dolenjec" uprav-ništvu »Slov. Naroda«. (2498—3) Velika trgovina mešanega blaga na Spodnjem Štajerskem (železniška postajaj,, dobro vpeljana, se proda. (2529—1) Naslov v upravništvu »Slov. Nar.« Na prodaj je večja gostilna v bližini mesta Celja (2441 pod jako ugodnimi pogoji. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln IVI o »t (Brüx) Č>Mko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... , 680 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. oriom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—97) P Jlustrovatti hsitnltxj »tuton/ in poštnin-e j-o Cenetovo posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji v Zagorji za Savo se proda skupaj ali pa posamezno. Hiša in poslopja ležijo na najlepšem prostoru blizu cerkve ter se da s trgovino še veliko narediti, posebno če se bodo delavci rudokopa od 1500—5000 pomnožili. V hiši je gostilna, zraven loterija, mesarija in strojarija, vse te obrti jako lepo napredujejo. Tik zemljišča je velika vodna moč, kjer bi se dala tudi kaka industrija napraviti. (2483—3) Več se izve pri gosp. M. Intiharju v Zagorju za Savo ali pa pri lastniku g. J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku. C. kr. dražbeni urad —*>• Dunaj — L, Dorotheergasse 17 prevzema za licitacije zapuščina, sobno pohištvo, zbirke, umetniške izdelke, špecijali-tete, kakor sploh predmete (2374-7; vsake vrste. Natančnejša pojasnila in oglasila ob delavnikih od 8.—12. ure. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o s i p Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.