St. 108
V Gorici, v četrtek dne 22. septembra 1910/
Uhaja trikrat na teftss. in sicer ? tmi, četrtek in soboto ob *4.
uri popoldne ter 3tane po poŠti prejemana aH v Oorici na dom pošiljana:
vae leto . . 15 K % ,. • • 10 „ Va       »       •    •      5 »      •     ,
P<^mične,Ltevilke. stanejo 10 vin. "V* Gorttč se^ro^a.'»So<5K'r;k" | vseh tobakarnah.
BS0ČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem :letu »Kažipot po Soriškem in GradlSčanskein" in dvakrat v ietu „*?osni red železnic, paniko? jq poftnih itbz".
Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
TafcaJ XI*
•Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
UvAdnifitvo
s j nahaja v Gosposki ulici It 7 't Gorici  v i. nadstr. na Aefie.
Upravnišivo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l nadstr. na  lo?o v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vistah, če tiskano 1-krat G vin., 2-krat 14 vin., 3-krai 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tttlofon It, 83.
„Gor. Tiskarna'* A. GabrScek (odgov. J. Fabčifc) tiska in zal.
Sprava na Češkem ?
Češki deželni zbor kar ni mogel pri-do rednega delovanja. Krivi so bili Nemci, ki so zahtevali izpolnitev raznih svojih želja, med temi takih, s katerimi se niso mogli Čehi na noben način strinjati; razne sprave konference so o-stajale brezuspešne in češki deželni zbor ni mogel delovati, Nemci so uganjali ob-strukcijo. Če pa češki deželni zbor ne deluje, potem je navadno-vse narobe tudi v poslanski zbornici na Dunaju.
Češka dežela je zadnje čase straho-ito trpela vsled tega, ker deželni zbor i mogel delovati. Finančni položaj češkega kraljestva je postal tak, da je imperativno kazal na spravo. Vendar ni bilo posebne nade, da pride do kakega sporazuma in dela/možnosti češkega deželnega zbora, ko so bile pred kratkim sklicane zopet enkrat spravne konference. 7x *e je razglašalo, da se najbrže razidejo rebus infeetis zastopniki češkega .n neviškega naroda. Zato pa so včeraj prav presenečala poroči 1-a o n e k a-k e in s p o r a z u in I j e n j u med Č e-h i in N e m c i.
To ni seveda kak poln vspeh, ampak pričetck je tu. ki kaže. da je odprta pot Jo polne sprave na temelju jednakoprav-nosti in iednakovrednosti obeh narodov v češkem kraljestvu.
I )oseg!o se je sporazumljenje g 1 ed e d u e v n e g a red a č e š k e g a d ež e I-n e g a /. h o r a.
Pri spravni konferenci v torek je povdarjal deželni odbornik dr. Škarda v imenu vseh pri konferenci zastopanih češ-Vih strank, da finančni položaj češkega kraljestva nujno zahteva spravo in da Čehi žele to spravo na podlagi enakopravnosti in enakovrednosti obeh narodov v deželi in sicer na podlagi prostega narodnostnega razvoja v celi deželi.
Dr. Fppinger. ki je govoril v imenu Nemcev, je rekel, da se mora izvesti ce-
la sprava tako, da ne odide od posveto- J vanj nihče ne kot zmagovalec ne kot premaganec. Nemci zahtevajo, da Čehi vpoštevajo nemške interese in da se na te interese ozirajo. Dr. Eppinger se je nato zavzel -za takojšnjo debatiranje o posameznih  konkretnih  spornih  točkah.
Govorili so nadalje 5e grof Clam-Martinic za češko konservativno velepo-sestvo, za nemške radikalce Paeher, ki je v svojem govoru povdarjal. da ostajajo Nemci na programu z dne 7. februarja 1910. za češke agrarce je govoril poslanec Dvorak, za Staročehe poslanec dr. Srb, skratka, vsaka stranka je po svojem govorniku še posebej precizirala svoje stališče. Končno sta reasumirala še dr. Skarda in dr, Rppinger in nato se je seja popoldne ob X prekinila.
Popoldne se je potem seja nadaljevala in se je takoj doseglo soglasje.
Določili so dnevni red za prvi dve seji deželnega zbora, ki naj se otvori dne 27. septembra.
7a\ prvo se je določil sledeči spored: I. nredsedstvene stvari; 2. volitev davčne komisije; X volitev nacijonaino-po-litične komisije. Za drugo sejo obsega dnevni red sledeče točke: 1. predsed-stvene stvari; 2. poročilo uacijonalno-političnega odbora; X poročilo davčnega odbora. Čehi zahtevajo poleg tega še volitve deželnih odbornikov. Nemci pa so izjavili, da morajo imeti glede te točke še skupno posvetovanje.
Češki deželni zbor se sestane dnč 27. t. m.
Nemški in češki listi soglašajo v zadovoljstvu radi doseženega sporazumlje-nja. Seveda ni treba radi tega Nemce morda v zvezde kovati, kajti na dlani je resnica, da jih je sila prignala do tega, da so ugriznili v kislo jabelko. Pred kri<t-kini še intransigetitni. jih je obupni finančni položaj dežele malce streznil. Sila kola lomi. Zlomila je tudi dosedanji trdi nemški odpor in vrata češkega deželnega zbora se odpro v obetane* plodonosno delovanje.
Nove razmere na Češkem bodo v-plivale tudi na poslansko zbornico na Dunajfc Češke stranke se zedinjujejo ter .si vstvarjajo tla za skupno češko delo. Obstrukcije ne marajo več, pač pa opozicijo proti vladi. Tu stopi hitro v ospredje vprašanje, kako stališče zavzamejo Čehi v »Slov. Jednoti« nasproti Jugoslovanom? Šusteršičevo politiko so obsodili, sporazum v Pragi bo vplival na razpoloženje na Dunaju. Kaj torej? Tu pač bo potreba prav od jugoslovanske strani previdnosti in krenitve na dobro pot, da bo »Slov. Jednota« močna. Sporazum v Pragi pa naj bi vplival na Nemce, da se pospno tudi v poslanski zbornici na Dunaju do tega, da bi druge narode smatrali za jednakopravne.
.lednakopravni in jednakovredni hočemo biti vsi. Vsi smo državljani, vsi •'mamo jednake dolžnosti, torej moramo imeti tudi jednake pravice. Nov žar jed-nakopravnoKti in jednakovrednosti blišči iz Češke, naj bi pribliščal tudi malce na jug, kjer sta neznani jednakopravnost in jediiakoverjavnost. Čehi ju dosezajo; tudi mi ju moramo doseči, ali v to svrho treba krepkega, razsodnega zastopstva od strani Jugoslovanov v parlamentu in bratske pomoči od češke strani.
Po socialnodemokraf iCnem kongresu v
(Koiiec).
Na kongresu so stavili, kakor povedano, dunajski centralist, predlog, ki pobija avtonomistična stremljenja češke socialne demokracije.
Kongres se je izrekel proti »separatističnemu nastopanju« Čehov ter proti avtonomični organizacij njihovih strokovnih društev.
Predlog je prodrl /. večino 222 glasov. Proti predlogu je glasovalo samo 5 Čehov. Finci in Armenci so se vzdržali glasovanja.
Socialnodemokraticni kongres v Ko-danju je nastopil tako' proti Čehom kot organski narodni celoti, in sicer jako presenetljivo. Sprejeta resolucija odreka češkim socialnim demokratom pravico do lastne strokovne centrale kljubu temu, da so se češki sodrugi posluževali le svojih pravic in opravičeno zahtevali avtonomijo za svoja strokovna društva. Brnskl program se je vendar razločno izrekel za narodno avtonomijo.
Ali kakor se je pokazalo v Kodanju, je bilo to le za slepilo pripadnikom raznih narodnosti' izven nemške, kajti Nemci so nastopili proti Čehom, ko so začeli izvajati bmski program ter se avtonomno organizirati. Nemški centrali na Dunaju pač diši češki denar, smrdi pa avtonomija v. smislu brnskega programa. D. Adler je Nemec, ki pač rad vidi v socialni demokraciji tudi Slovane, ali le kot Člane, ki imajo ubogati ter se ravnati po nemški komandi. On, dr. Adler, se je tako trudil v Kodanju in tudi dosegel, da je bil sprejet njegov predlog zoper »separatistične« težnje češke socialne demokracije.
Lasallc je pisal, da socialna demokracija pomeni avtonomijo: »Naloga socialne demokracije je ta, da osvobodi narode ter jim otvori pot k politični neodvisnosti«..... »Demokracija ne more  z
nogami teptati narodnostne ideje, ker ako to stori potem se izneveri svojemu programu.«
Čehi so se vrnili razočarani iz Koda-nja in razočarani so bili doma težko čakajoči odziva š kongresa.
Spor pii s tein ni poravnan, ampak poostren.
Razni nemški listi so vriskali nad zmago Adlerjevb, Čehi pa obračajo hrbet rdečim diktatorjem na Dunaju.
Drugega socialna"- demokracija udi ne zasluži.
, Po' sklepih v Brnu tako govoriti v KochmjuV to se pravi: za norca imeti ljudi.
Pa tudi. kakor "pravijo poročila, so bile od zborovanj v Kodanju huenitnejše veselice. Rdcčkarski'mestni zastop jim je. pripravil v velikanski mestni dvorani po-
Kapitan Hattcrns
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal laiei Terte. — Prevel 0, I. (Dalja).
>'Sto hudičev, da mi je to ljubše!« vzklikne Alta-mom, »jaz zase sem sit teh nevidnih sovražnikov! gledali se bomo in borili!«
)-l)a,'x odvrne Johnson, *a ne s streljanjem, to ni mogoče v tako ozkem prostoru.*
»Naj bo! pa s sekiro in nožem!-
Hrušč se je večal; natanko se je že razločevalo praskanje krempljev; medvedje so se bili lotili zidovja na onem oglu, kjer se je stena stikala s. skalo.
»Žival, ki koplje, že ni več šest črevljev oddaljena,« reče Johnson.
»Prav pravite, Johnson,' odvrne Amerikanec, »vendar pa imamo čas, da se pripravimo na njihov sprejem.«
Amerikanec zgrabi z eno roko sekiro, z drugo pa nož, se opre na svojo desno nogo, se sklone nazaj in tako stoji pripravljen za napad. Hatteras in Bell storita isto. Johnson pa pripravi svojo puško za slučaj, če bi bilo treba streljati. Hrušč je postajal vedno moeneji, led se je lomil in pokal pod silnimi ostrimi kremplji.
Slednjič je le še tanka skorja ločila napadalca od njegovih nasprotnikov; hipoma se je prelomila tudi ta skorja in veliko črno telo se je prikazalo v napol temni sobi.
Altamont urno zavihti svojo oboroženo roko, da bi loputnil.
^Stojte! za Boga!« vikne dobro znani glas.
»Doktor, doktor!« vzklikne Johnson.
V resnici je bil doktor, ki se je z vso tezo svojega telesa privabi v sobo!
»Dober dan, moji vrli prijatelji,« jih ogovori ter se gibko spravi po koncu.
Njegovi tovariši ostrine: toda presenečenju je sledilo veselje, vsakdo je hotel objeti s svojimi rokami častitljivega moža, in Hatteras ga je ves ginjen, dolgo tiščal na svojih prsih. Doktor mu je mesto odgo* ora gorko -stisnil roko.
»Kako, vi, gospod Clavvbonnv!« reče orožničar.
»Jaz, moj stari Johnson, in jaz sem bil bolj v skrbeh za vašo usodo, nego ste mogli biti vi za mojo. <
»Kako pa ste mogli vedeti, da nas je napadla tolpa medvedov?« praša Altamont, »najbolj smo se tega bali, da se boste mirno vračali k Fort-Providenci, ne da bi kaj slutili o nevarnosti.«
»O, jaz sem vse videl.« odgovori doktor, »vaši streli so me opozorili; v tistem hipu sem bil pri razvalinah Porpoisa; splezal sem na leden grič in opazil sem pet medvedov, ki so jo pleli za vam.. Oh, kak strah sem občutil zaradi vas! A ko sem končno videl, kako ste zdrknili z vrh griča in da so se zveri ustavile, sem se hipoma pomiril; sklepal sem, da ste imeli dovolj Časa, da ste se zavarovali v hiši. Tedaj sem se polagoma približal, sedaj plazeč, sedaj smukajoč med ledovi; prišel s^m blizu do trdnjave, in videl orjaške pošasti pri delu, kakor bobre. Razbijali so'po snegu, kopičili ledovje, skratka žive so vas zazidavali. Sreča je bila, da jim ni prišlo na misel, da bi valili ledovje z vrh stožca, kajti potem bi vas bili pobilj brefc milosti*«                                                •
| »Toda,« reče Bell, *vi niste bih .na varnem, gospod Cla\vbonny; ali bi ne bili medvedje lahko 'zapustili mesta in se obrnili proti vam?«
1 »Na to še mislih niso; groenlandski psi, ki jih je bil Johnson izpustil, so večkrat smukali mimo njih v prav | majhni razdalji, a jim ni prišlo na misel, da bi jih lovih; ne, zanašali so se nn bolj vkusno divjačino.-« ¦-
»Lepa hvala za kompliment« reče smehljaje Altamont.                                .        ¦ • '
>>No, na to ne sinete biti ponosni; ko sem spoznal taktiko medvedov, sem sklenil, priti do vas. Iz previdno-! sti sem moral čakati noči. Pri prvem mraku sem se torej izmuzal brez hruščado pobočja, na oni strani, - kjer > je j smodnišnica. To pot sem izvolil iz gotovih razlogov; hotel sem rov kopati. Zatorej sem pričel delati in se - lotil ledu z nožem za snes:: to je res imenitno orodje, pri moji veri! Tri ure sem stkai, kopal, delal- in>sedaj sem tu ves izstradan in s polomljenim križem, a prišel sem vendar«
»Da boste delili našo usodo?« reče-Altamont
»Da nas vse rešim; toda dajte mi kos prepečenca in mesa, sicer padem od slabosti.'«
Kinalu je doktor udrihal s svojimi belimi zobmi po precejšnjem kosu slane govedine. Že med jedjo je bil pripravljen, odgovarjati na vprašanja, s katerimi so ga kar obsipali.                  ¦* e          '
»Da nas rešite?« je bil poprijel besedo Bell.
»Brez dvoma,« reče • doktor,* ki je krepko nategnil mišice svojih čeljusti, da je napravil prostora odgovoru.
»No,« pravi Bell, »ko je gospod* G!awbonuy prišel do nas, mi po istem potu *udi lahko pridemo venkaj otl tu.«
(Dalje pride:)
m:
JedindMMff;Mš so se šibile pod težo peč*nikr4n- viny-4esepfcc»fr-4iai«meišilt«j reftlt1iar jih.je bilč dobiti. Velikanske vff-seiice so imeli in-ti^»ft»lt?vlekle "kot pa zborovanja. Kdo pa- H potem še mislil na kaj takega da naj se da prav Slovanom
Cehoml.....          ¦¦-o,«. ?
Želeti je pač, da še slovenski socralni demokratje kaj naučijo iz teka, kar se je zgodilo na kongresu v Kodanju. Tako le biti privesek mogočnim nčmškirn. centra-listom, to pač ni preveč "lepo in Častno!
Le po knjigi,
sin našita t^pmtiOtou,>¦. soVtfaž-
Burke uganja viadfft z nami! — Danes dovoli kolesarska veseUc^p(4l^fc jutri jo prepove. Rekurzu ne ugodtpač pa pove, d jrm|] s e v l o ž i n %va W<t š n j a, k i >^0 i g o d n o r e,tffe a $t» #«>-šnja se vlA"*V^elica je zopet dovoljena, | ali čez dV.a dni Je že tu prepoved zopet; dovoljene kblesatske dirke! fo se pra* vi: Slovence 2a tnorca imeti, burke uganjati z 1129$, vse radi par cestnih laških smrkavcev in par napihnjenih kaporijo-nov, kfdnigače ne pomenijo nič, če se ne blestijo v gonji-hi hujskanju- proti Slo* vencem! — Koliko & tu troškov* zamude kito h izdata Prva krtnjsta tovarna ' časa, pati itd. - T«ke burke Si prepave-fesienlnv II. Sistrici' *m*rešpravilno \ dajemo!'O njih pa bo govora na pr.stoj-
pripraljati PekaMe. Zahtevaj jo, poiljo s* 1t zasfarfl
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Solkana.. — »Soča« je prinesla popravek na dopis iz Solkana glede predsednika naše *Nove »uardie«, kateri je kolikor toliko .upravičen. Toda to je in ostane, da je bil kot predsednik voljen pri ustanovnem občnem zboru Italijan! Ko so se tej komedii celo krave po Solkanu smejale, so sklicali ji asi »stražarji« neko posvetovanje, pri katerem so prejšnjega predsednika potlačili v koš in volili novega. Čemu toraj toliko cvilite, popravljate in se smešite, dragi naši klerikalci? Li mar zato, ker Vas je dopisnik prejšnji teden pokazal svetu v celi vaši mizeriji. Kar je res, je r.es in nikar se ne jezite. Veste, kako napravite in 'kmalu Vam bo bolje. Posnemajte pastirja, kateri išče izgubljene ovčke. V roke vzame pest soli in ne jenja klicati izgubljencev, dokler nima vseh pod svojo streho. .Dopisnika morate tudi na vsak način dobiti! Saj ga že skoraj imate, kakor sodim po dopisu iz Solkana, v zadnji »Gorici«. No seveda v^uardia« Vam je pomagala iskati; pa ima res fin nos, »altro che« oni, kateri meri cesto i njim!
Domače vesti
Naročnikom. — Smo na koncu tretjemu četrtletju. Prosimo uljudno vse zamudne naročnike, da poravnajo čimprej svoj dolg. Tiste pa, ki včasih pošiljajo zajedno tudi.čez novo leto, prosimo, naj j pošljejo le toliko, da bo plačana riaročni- j na do konca decembra t. L                     I
Kolesarska veselica v Ve-lodromu v Gorici zopet prepo- | v e d a n a! i- Vlada je zopet kapitulirala pred laško cestno sodrgo ter prepovedala nedolžno kolesarsko prireditev v .Velo-dromu. Rekurz proti prvi prepovedi je bil odbit, ali napravljena! je bila 'druga prošnja iji veselica v Vjefodromu djo-voljena. Tukajšnje glavarstvo je do-. volilo veselico za 25. t m., ali name^tnl-štvo jo je.prepovedalo z odtokom 21. t m. št. P. 1699/4. »in s i c e r i z v z ro k a javnega jmiru in reda«. .
Dekret pravi, da »vzroki, ki so bili merodajni za prepoved enake, za 11. dlan. L m. nameravane prireditve obstojalo še danes v celem obsegu -in so imeli za posledico. <ta so se v Ti^stu prepovedale cestne dirke kolesarskih društev »Balkan«   in   »Clrooto   sp)prti\l6: internazlo*
nale«.   .-,. ^   -..,.,/,: .  ,;. .::¦ ¦¦:¦¦  .       .-,   ;'  - ¦
Lahi so zakričaH, »Corrlere« je nuj-skal in slovenska vjatfeUc^ v VeSodnomu te prepovedana! — Nas nič ne brigajo prepovedi v Trstu — v Gorici so čisto drugačne razmere. Le mWo dobre volL& od sfrani vladte in par besed na pf»tyo adrteso je bito trfebji p|a bi se bilo Jzvrštlo vse v redu. Tako pfa so uslišani pocestni junaki laški in Slovencem je zadan ***v občuten 'udarec. Zopet smo ponižani na ljubo laškim kričač^m! Čutimo to ponižanje, ki diči izhorno našo vlado; zMp pa bomo dali tudi ptimerien odgovor \j& hom 'in onim, ki jim dajejo potuho. Ce nočejo miru — ga na ne bo! Na ponižanje in zasramovpnje dajo Slovenci odgovor, da si ga Lahi zaponmljo. t)rugega za danes ne rečemo. Goriški Slovenci, skup, v obrambo proti divjakom, ki nam kažejo kole in 'nože, v   obrambo   proti
nih mestih.
•Kdo plača troške: ali glavarstvo ah namestništvo?
* Kolesarska vest. — Jugoslovanski prvak za 1909. Ig. Milan M e n i g a iz Zagreba je vozii danes iz Ljubljane v Gorico pod kontrolo, in sicer je odšel ,iz Ljubljane ob 9.19 dop. teri došel v Gorico ob 1.05 pop. S tem je dobil prvenstvo tudi za 1910., ako se ne priglasi tekom 14 dr.ij nihče drugi, ki bi .dirkal ter prekosil Menigo.
V slovenske parateike na gimnaziji ac je priglasilo okoli ,80 učencev.     ,
Saj smo vedeli! — Klerikalci ne puste na miru gospoda Gabrščeka niti zdaj, ko se jim je umaknil s tistega mesta, kjer jim it bil najbolj nevaren. — Lagati morajo -po svoji stari navadi tudi ob tej priliki, da bi vrgli senco na političnega nasprotnika. — Laž je, da je kaka skupna seja pozvala g. G., naj odstopi; resnica je, da se to ni zgodilo, m sicer ne. od kake skupne in ne posamične seje; resnica je, da je g. G. z letovišča na Bledu sklical .sejo načelstva, h kateri je povabi! tudi predsednika nadzorstva, in tu je naznanil svoj odstop ter povedal vzroke temu koraku. (Ko bo kazalo, te vzroke pobliže povedati, tedaj bc klerikalno rovarstvo postavljeno v pravo luč!) In res je, da je načelstvo sprejelo ta odstop na znanje le za toliko ča,sa, dokler se ne izkaže, ali je bil utemeljen ali ne. — S tem pa še r*i rečeno, da odstop ni defini-tivien. Gosp. G. ima dovolj posla, da more opravičiti tudi ta/korak —Pika Ji— Lažitorba v Gregorčičevem domu lahko nadaljuje!             .;'
Glasbeni poduk v šoli »Pevskega in glasbenega društva« prične v pondeljek dne 26. t. m. Vpisovanje se vrši vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne ter od 2 — 3. ure. popoldne v društvenih prostorih. .
Stariši učencev se opozarjajo, da se vpisovanje zaključi v s o b o t o, d n e 2 4. t. m. o b 12. n.r i d o p o-l d n e; istega dne popoldan se, določijo gojeneem učne ure,          ;.      '¦'-,   '..-..
Imenovanje. — Poštni nadzornik dr; Franc Tobiasch v Pragi je imenovan ' za podravnatelja pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v. Trstu.
Poroka. — Poroči! se je občinski tajnik v Naklem g.-Ren čel j z g.čno Ivanko Gombačevo v Škocjanu pri Divači. Vse najbolje!
Gimnazijsko poslopje v Gorici je res tako, "da je zadnji čas, da se premesti šola iz njega kam drugam. Komisija: mestni protofizik'dri Bramo, inženir Rein-holds in mestni podtajnik dr. Trevisan so zadnje dni pregledovali razna pqslopja, med temi tudi gimnazijsko. Komisija je konštatirafa med Idrugim, da je.bila nevarnost na dveh fcrajth, da se udere HPjL da je premalo svetlobe ter da pošJopirne odgovarja svojemu namenu ne v higieni-čnem ne v stavbenem oziru. Mesto, kije bilo nevarnejše, so podprti. — Res je. da ginmazijsko poslopje ne odgovarja svojemu namenu, ali na magistratu bi se bili lahko tudi že poprej pobrigali za to, da bi podrezali vlado radi tega poslopja. — Prostorov manjka in sedaj išče vodstvo okoli prostore za nekaj razredov.
»Corriere« je v torek priobčil oklic, na laške stariše glede vpisa njihovih a* trok v laške paralelke na državni gimnaziji. V oklicu so se obračali proti vladi, ministrom, državi talko ostro, da je bil »Corriere« včeraj zaplenjen ter je državno pravdništvo uvedlo kazehsko po-stopanje proti »Corrieru*. Policijski ofi«
Pasivne rezteteuce nja južni železnici
je konec^PreneMa ifi, YLexai,Pi)«,pjpJnoči, Ugodnosti, katere je ponudilo ravnateljstvo, so sprejeli z zadovoljstvom. Železniški uradniki so dosegli lepo zmago, velikanska blamaža pa je doletela finske, demokrate; |d'so«^aiali ter-se jfc videlo, kakor da se velelo z ravnateljstvom proti ur»dnikom!
SocWni demokratke v Ljnbljani so sklicali m. včeraj shod, da bi se opiafi, glede pasivne reziistence na južni železnici. Mi tako pranje ne pomaga nič. Postopali so v socialnem boju, katerega so bili uradn&i, tako škandalozno, kakor da bi bili najeti od velekapitalistov južne železnice fn za nagajanje in krumbrstvo dobro plačani! Razume se, da tudi nekateri socialni demokratje obsojajo tako početje. Delavcem svetujemo le to: daleč proč od rdečkarjev. Voditelji socialne demokracije rohnijo proti velekapitali-stom, kadar tako kaže, posebno na shodih in v svojem časopisju, kadar jim kaže, pa se vežejo s takimi velekapitalisti ter dekijo za nje. Sedaj pri pasivni rezistenci na južni železnici se je to pokazalo v polni luči. Koliko srebmjakov so dobili za krumirstvo?!
Kako postopajo s slovenskimi delavci na državnem kolodvoru v Gorici. — Nekdo iz Solkana je imel pri državni železnici službo kot mizar in pleskar. Bil je potrjen v vojake, čez leto dnij pa odpuščen od vojakov. Šel je zopet poprasat za deto na državno železnico, ali rekli so mu, da zanj ni dela več ter da nimajo več prostora. V provizijski fond je bil upisan nad 2 leti, k železnici je vstopil 27. junija 1906. in odšel k vojakom meseca oktobra 1909. Nazaj ga nočejo vzeti. Tako delajo s slovenskim delavcem, ali za Nemca pa hitro kaj dobijo, če se oglasi. — Neki po-duradnik ima na piki slovenske delavce ter jih lepo opisuje pri postajenačelniku. Nekega stalnega uslužbenca, Slovenca seveda, je obdolžil, da je len ter da ne zna delati. To pa ni res. Kajti če bi bil len in bi ne znal delati, bi najbrže ne bil stalno nameščen. Neki Nernec, brez predpisane skušnje, je v magazinu kot mojster, starejši nastavljenci morajo pa robo-titi kot delavci. To je krivica, ki se godi železničarjem slov. narodnosti. Treba je na merodajnih mestih povzdigniti besedo, da ne bodo naši slov. železničarji tako sistematično zapostavljanj!
Imenovanje Castelliza, ravnatelja osrednjega semenišča v Gorici, za tržaškega škofa bo razglašeno baje v najkrajšem času., Kakor znano, se poteguje za Castelliza. zagrizenega Laha z neverjetno unemo slovenski nadškof in knez dr. Sedej. Težko odgovornost si nakopava Sedej na svoja ramena! Castelitz u-tegne biti za tržaško-kopersko škofijo to, kar je Flapp za. poreškol In nanj je naravnal »božji prst« slovenski nadškof in knez.                                                       |
JDijaškj Almanah 1910—191L — Iz- \ dala eksekutiva nar. rad. "dijaštva. Ne samo dijaku -— tudi inteiigentu, ki je že v življenju; pride prav zgornja publikacija in sicer radi svoje obširne razprave od L. Brunčka: O p am g e r m a n i z m u. Slika nevarnost, ki preti, oz. ki smo že v njej. In Če poznamo nevarnost: lažje bo naše delo, da se obranimo. 2e radi te razprave same zasluži Almanah, da vsakdo seže po njem. Dobi se pri u p r a v n i-štvu »Omladine« Ljubljana Breg 12 za I K 10 po pošti.
»Kako delajo liberalni učitelji«? — V Ceijskem »Nar. listu« čitamo: »Pod tem naslovom je »Slov. Gosp. z dne 8. t m. priobčil hujskajoč članek proti naprednemu učiteljstvu. zavijajoč dejstva in troseč drzne laži. Poroča tam, da je liberalni učitelj Bajt v Solkanu (na Primorskem) hotel naenkrat komandirati v cerkvi ter je s posebnim uradnim odi o* kom prepovedal katehetu, da šolskim o-trokom ne sme dajati v poljub relikvije sv. Alojzija. Zakaj je Bajt to storil, tega katoliški hujskač seveda ne pove. Ne pove, kako ostudno je, tuje sline in smrkle z ustnicami lizati. A ne le grdo, ampiak naravnost škodljivo in nevarno zdravju. Jaz bi privoščil tistemu črnosuknježu, ki je v *Slov. Gosp. ono budalost napisal, da bi šel poljubljat kake rtelikvije za tl-t stim pijanim romarjem, ki je 8. t m. pop.
cijat g. Kane je izvršil včeraj preiskavo | prišel iz Maribora in katerega sta   dva
v uredništvu »Corriera*   in   v   tiskarni I soseda domu vlekla in si noše držala za ..*t    *•___i,^ „_____.    •. .,     ...
Obizzijevi, kjer se tiska list.
voljo smradu, ki je prihajal Iz ntagovih
ust, iz katerih so se mu sline   cfcdJIe.  —-:
,0lp.YLk, kivkoJičkat na. sebe drži im na svoje zdravje, rte bo za takim človekom šel recimo križa poljtibijat. Koliko ljudi si je že nabralo'nalezljivih bolezni s poljubljanjem! Tega ta katoliški' hujskač rte pove.
V, Hvalevredno je od učitelia, da, ima skrb za tujo deco. Katoliškemu hinavcu ' Je seveda vseeno, če se tuja deca nalezejo bolezni. On je neoženjen, za deco, ki jo ima kje na skrivnem, mu pa itak mar ni.
Tudi drugi učitelj, o katerem piše »Slov. Gosp.«, je storil le dobro delo, ko je nastopil proti katehetu, kateri je zahteval od otrok, naj bi hodili vsako drugo nedeljo k spovedi. Resnica je, da o-troci, ki potratijo preveč časa z verskimi vajami reven predpisanih dni, postanejo za šolski pouk ntalonrami, leni in topi. Spoved napeljuje marsikoga h hinavščini. Pri nas je neki možakar vedno tičal pri spovednici in se delal pobožnega, nazadnje pa se je izkazalo, dia Je skozi pet let kradel cerkven! denar. Dobil je zato tri leta časa nadaljevati v zaporu v Mariboru svoje »pobožne vaje«.
Med zakonskimi načrti, ki se bodo razpravljali v prihodnjem deželnozbor-skem zasedanju so poleg premembe občinskega volilnega in občinskega reda tudi načrti o delitvi skupnih zemljišč in u-redbi pravic do njih uživanja in oskrbovanja; o zložbi poljedelskih zemljišč; potem načrt v varstvo planin in pospeševanje pfemšarstva. Glede tega L i e d n j e ga načrta čitamo v »Samoupravi«!: »Kakor je po gozdnem zakonu zajamčeno gozdu pomnoženo varstvo, naj velja v pričujočem slučaju tofdi planinam enako varstvo. Da se to doseže, obsega zakon pozitivna in negativna določila. Zakon določa, da se morajo obstoječe planine ohraniti plan-Sarskemu značaju in da, je po drugi strani prepovedano samolastno izpreminjati planinska tla tu njih del y drugo kulturo, kakor tudi, da je prepovedano napraviti ali opustiti kaj, kar bi nasprotovalo rednemu gospodarskemu obratovanju, ali bi bodočemu obstoju planine. Škodovalo ali obstoj onemogočilo. Ta določila so vezana na kazni. Ker se pa lahko pripeti, da je potrebno odtegniti planino planšar-skemu značaju, kakor tudi izpremeniti planinska tla v drugo kulturo, obsega zakon tudi slično dovoljenje.
Ostala določila zakona, stremijo za tem, da bi se planšarsko obratovanje izboljšalo in melioriranje posameznih planinskih pokrajin organiziralo.
Kakor se hoče v dolini omogočiti z melioracijami intenzivno gospodarstvo, tako se hoče doseči in olajšati tudi na posameznih planinah z raciionelnimi izboljšavami planin intenzivno gospodarsko obratovanje. Tudi za planine niora veljali -geslo; »intenzivno gospodariti!« Z raciionelnimi melioracijami se tudi javnim činiteljem omogoči, da podpirajo projektirane izboljšave v večji meri. nego do sedaj. Ker so pa vse izvršene naprave brez vrednosti, ako se v bodočnosti primeruo ne vzdržujejo, določa zakon za vse "s prtpotnočjo javnih čirtiteljev napravljene melijoracije dolžnost vzdrževanja.    >=¦¦:¦¦*'
S potrditvijo zakonov o agrarnih o-peracijah se vstvarr poseben oblastven organizem in se oživotvorijo takozvane agrarne oblasti. Velika notranja zveza, ki jo imata pričujoči zakonsk* načrt in zakon o razdelbi iti uredbi opravičuje okolščino, da bosta imela oba zakona e-nake izvršilne organe. To bi bil kratek posnetek zakonskega načrta, ki se bo ž njim bavil deželni zbor v prihodnjem zasedanju. Ako ga deželni zastop poirdi.se bodethb ž njim še obširno bavili.«
Meja proti Italiji je dobro zastražena. Po laških listih pa je vedno polno pritožb, kako da avstrijski finančni stražniki in orožniki postopajo strogo proti pomikom iz Italije in sploh z vsakim, ki se prikaže ob meji. Ne vemo, v koliko so te pritožbe opravičene, gotovo pa je, da imajo obmejni stražniki strog nalog za izvrševanje predpisov i<n znano je tudi, da laški listi take reči navadno močno pretiravajo ter kaj radi zabavljajo na avstrijske finančne stražnike in orožnike.
Streljanje z možnarjl je nevarna reč. Marsikateri nosi spomine na pokanje z možnarji .na. sebi, ali vendar še ni zmo-drilo ljudi, da bi opustili nevarne mož-
nanje ali vsaj ravnali z največjo, privid- , uostjo ž njimi. 30 letni L. Pirttar' iž   št.;' Mavra je bil ranjen' v obraz pri streljanju iz možnarja ter se je rnoral iti zdravit v goriško bolnišnico.'        ¦     "¦                 '
Jesen. — Včeraj 21.   septembra   je kazal koledar nastop jeseni. In prišla je . res z velikim nalivom in mrazom. Vino- ] gradniki se s skrbjo vprašujejo,   kaj bo leto s trgatvijo, če ne bo lepših dni.        j . Jj?0. gOjaJi.Juintain.te 'm$$[ sneg. j Prbfl^dle>ft"'---HK«r se- -p6fevija'~na " Ogrskem kolera, odrejuje tukajšnji magistrat, da se mora vse tujce z Ogrskega ta- • koj naznaniti mestnemu   zdravstvenemu uradu v ulici Morelli št. 26.; tulci z Ogrskega bi bili ,5 dm po9f zdravstvenim nadzorstvom.
Z revolverjem ie pretil neki že po-staren Lovrenc Bravlin iz Fol<jana Josipu Vižintinu. Večkrat sta se pričkala med seboj. Revolver mu je nastavil na prsi. Sin Vižintinov je potegnil očeta s seboj ter sta šla domov. Bravlin je na to-vstre-111 iz revolverja. Da se ne y sme groziti .svojemu bližnjemu z revolverjem, o tem premišljevati bo imel Bravlin v zaporu čas celih 5 mesecev.
Mutec Dante Tlnolli v Ogleju je po-> čakal nekega Leona Miana ter ga napadel s srpom. Ranil ga je v trebuh, v prsi in v hrbet. Miat; je obležal ,y krvi, K sreči ga je dobil občinski stražnik ter teke! po zdravnika, na kar so Miana prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl. Ne ve se, zakaj bi bil mutec Tinolli juipadel Miana ali znan oa je mutec, 24 leten krepak mladenič, za nasilnega in nevarnega Človeka.
Aretirali so v Oorici nekcgn človeka, ki je rekel najprvo, da se imenuje Niko-laj Kovačevi:, potem psi da se piše Fran Tomašek ter da je z Moravskega; povedal je tudi. da je bil že opetovano kaznovan in iz raznih krajev poslan domov, ali vendar je vselej <xt kraja šel v" svet.
Denarnico je pozabil nek! dijak v knjigarni v Trg. domu. Dobi jo tamkaj.
ta, ki bi frnel vrednost 3.44 frankov, ali 2.79 mark* aH 2:94 kron. — V^ptejeni,te-g-a načeta bi mnogo koristil na svetovnem trgovinskem trgu. No, težko da bo predlog vsprejet, ker Angleži nasprotujejo taki uvedbi.       '
Politični pregled*
Koroški deželni zbor je bil otvorjen »v-torck.- I)eže4m-glavar baron Aiehelburg je omenil v svojem nagovoru, da je de! prebivalstva v Veliki nevarnosti radi poloma centralne blagajne kmetijskih zadrug.
Štajerski deželni zbor je začel zborovati 20. t. m. Seja je zopet danes. Pred sejo so razpravljale stranke o položaju, ki je nastal vsled obstrukcije Slovencev.
Češki deželni zbor bo sklican na dan 30. t, m.
Nemški cesar se je mudi] na Dunaju. Bil je povsodi slovesno sprejet. V mestni hiši je. imel pred siaraštnstvom govor, v katerem je omenjal prijateljstvo med njim ,-m Dnnajčani, poudarjal važnost zveze med Nemčijo in Avstrijo, »Park-ring« se bo imenoval odslej Wilhelms-ring. Nemški cesar je včeraj odpotoval.
$okolski fostoik-
Sokol v Crničah ustanovi v nedeljo Jne iS. t. in, svoj odsek na Brjah. Usta-Movni občni zbor se bode vršil ob 2. uri ;>opc>!diie v prostorih -Bralnega in pevskega društva«. Vse prijatelje »Sokol-mvik na Brjah in okoiici vabimo ta dan na Brje. Zraven tega moramo še povedati, da se pripravlja »Sokol« v Crničah. k ustanovitvi več odsekov po srednji Vipavski dolini.          Na zdar! - Odbor Sokola- v ČrniČah.
Telovadni oddelek »Sokola« v Gradišču priredi v nedeljo 25. t. m. plesno /abavo na dvorišču br. Al. Kerševana. Svit al bodo oddelek Sokolske godbe iz Prvačine. Morebitni dobiček se porabi /a nakup telovadnega orodja. Pričakuje "•c obilne udeležbe.
Gorici pri A. Jerotifti in A. Setieifcoferji.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Internacionalna denarna edinica* —
Rcrolinski profesor Viljem Ostvald namerava na internacionalnem in bankar-skeni kongresu propagirati uvedenje obče denarne edinice. On predlaga, kakor svetno denarno'edinico 1 gram čistega zla-
Razne vesti.        |
Velika železniška nesreča v Črncu (Kottenniann) na Zg. Štajerskem. ¦•¦¦ Pripetila se je v torek velika nesreča. .--Službo je imel na postajališču Črnec- ' mesto, ki služi !e lokalnemu prometu, čuvaj. Ta pravi, da je začel takoj dajati ! z rdečo svetilko signale, ko je videl pri- ' liaiati tržaški brzovlak št. 102, med tem ko le bil istočasno signaliziran dunajski brzovlak St. 101. Te signale je tudi opa- , zil strojevodja na tržaškem brzovtaku | Makotter in je začel zavirati in počasi voziti; dunajski brzovlak je pa privozil i okoli ovinka in strojevodja je videl šele v zadnjem hipu celo nesrečo. Vendar pa je se v zadnjem hipu zaviral in tako vsaj dosegel, da se je po nesreči vsaj vlak ustavil. Proga leži t.tfii precej visoko in če bi se vlak zvrnil v globočino, bi bila nesreča Še mnogo večja, 'tako se je zgodilo, da je doletela dunajski brzovlak dosti večja nesreča ko tržaSkega. Oba stroja sta se s strašnim pokom kar zarila dmg v drugega. Bilo je ob 2. po noči in popolnoma temno. Prebivalci v bližnjem mestu so mislili, da se je v kaki tovarni razpočil kotel. Poštnoarnbulančni vozovi st) bili takoj razbiti na obeh straneh, več osobnih voz pa težko pošk<*tovanih. Nekaj sekund je vladala strašna, tišina, potem pa se )e začel povsod krik in stokanje. Sedem oseb je bilo na mestu 'mrtvih. Med mrtvimi je strojevodja tržaškega brzovlaka Makotter; njegov kurjač Kdel-bok je zblaznel in strašno kričal. S težavo so ga spravili z lokomotive; hotel je vedno naprej kuriti. Najhujše je seveda trpelo poštno osobje; od tega ste dve o-sebi mrtvi, poštni asistent Omither in biicijant Mumchsdoff, poduradnika Jahn in Peter sta težko ranjena, istotako poštni pristav Fr. Tausch. — Ubiti so še gostilničar Sciiacliinger iz Obennberga na In i, višji sprevodnik Nuser iz Amstettna in sodnik Bogdanovič iz Rusije. Miinich-sdorfer je strašno kričal; bil je poleg svojih težkih ran pri polni zavesti, ali bil je tako zelo uklenjen med podrtijami vozov, da so ga -potegnili ven Še le drugi dan ob 9. dop., ko je bi! že mrtev. Sodnik Bogdanovič je mirno sedel v svojem oddelku; dobil je težke notranje poškodbe in je na mestu umrl Med težko ranjenimi so 3 ženske, žetezniČarke, jeden potnik in neki tovarniški uslužbenec.
V poštnih vozovih je bilo v tržaškem brzovlaka denarja za 400 tisoč, v dunajskem za 72 tisoč kron; zgubilo se ni nič.:
Deček — morilec svoje ljubice. —V vasi Ifeidenheim na Bavarskem je imel 16 letni kmečki sin ljubavno razmerje z domačo deklo Ano HeSd. Ko je dekla priznala fantu, da se čuti mater, jo je ta v postelji zadavil in njeno truplo po noči. pokopal na polju svojega očeta. Sedaj so dobili že razpadlo truplo; fant je priznal Svoje dejanje.
Železniška nesreča na Portugalskem. — V Portu je skočil nek poštni vlask !V tira, 100 oseb je bilo pri tem ranjenih; med njimi mnogo zelo težko. "
Crippenova afera. — Do nedelje bo \t? pfejskafa; proti dr., Crippenjn ,:• ki. ie^b*J-'\ dolžen, da je zastrupil svojo ženo tir po-! ' i te$ bežal z ljufiieo" Miss Neve, %6riČanaS| Dr; Willcox je našel v truplu žene2cen-tigrama strupa; smrt je morala aastopiti liipnri. Ni gotovo, da pride   Miss   Neve pred sodnijo kot obtoženka,   ker   proti njej ni dovolj dokazov za sokrivdo. Naj-brže bo klicana le za pričo.
Proti brezposelnosti. — V pondeljek je pričela v Parizu mednarodna konferenca o brezposelnosti. Predseduje francoski finančni minister.
Dva spomjenika so odkrili v Belem-gradu, in sicer v spomin dveh zmag nad Turki, ki so jih priborili Srbi s pomočjo ruskih čet. Navzoč je bil krailj Peter I. .                                        ;,,¦-;
Shodi radi draginje mesa. — V raznih mestih so bili veliki shodi radi draginje mesa. Na takem shodu v Pragi je bilo navzočih 10.000 ljudi. Na takih shodili'sprejemajo resolucije, da naj še u-važa meso iz Argentinije v neomejenem številu, sklene naj se s Srbijo nova pogodba za uvoz neomejenega števila živine iz Srbije v Avstrijo, da se zniža voz-I nina ter odpravi užitninski davek. Reso-solucije zahtevajo tudi odpravo carine.
I        Vojna luka v Sibeniku.   —   »Dan-
zersArmee-Zeitung« se zavzema za gradnjo vojne luke v Sibeniku glede na to, da Italija utrjuje vedno več luk v Jadranskem morju. Dotle, da bodo gotovo   mo-
, derne vojne ladje, je dosti Časa za zgradbo nove luke. Denar bo zahteval vojni minister od delegacij.
I »Dante Alighleri«. To društvo, ki je imelo te dni svoj kongres v Penugiji,
; šteje 55000 členov, med temi 8<KM» v ino-
I zeinstvu. Podružnic ima 285 od teh 73 v inozemstvu. Kake namene zasleduje, pri-
' poveduje odkrito poročilo samo. Tam je ' rečeno; »Ne bi bili Iskreni, ako bi se ka- ] zali brezbrižne nasproti delu prodiranja pangeriuunizma s pomočjo bogatih društev v doline Trentiira. Mi moramo nadalje slediti z največim interesom boju. ki se že leta bije za ustanovo učnega zavoda, do katerega imajo Italijani Avstrije pravico; ne moremo brezbrižno poročati o odporu proti ustanovitvi italijanskega gimnazija v Gorici; istotako o naporih meščanov tržaških, kt se hočejo ubraniti slovenske invazije in o ostrem boju, ki ga morajo vojevati Italijani Istre, Reke, in l>almacije, ki morejo številnemu pretežju sosednjih Slovanov postavljati nasproti le moč m ugled svoje kulture in pa zaupanje na pomoč Italijanov v sosednji 'monarhiji.«
Vspričo rakega r točila je na kongresu navzoči minister Fani izustil fulmi-nanten govor, v katerem ie v imenu vlade pozdravljal društvo Dante Alighieri in mu čestital....!
¦~ as%v R°^aJ«V#w??&¦ Mm jfi,uniče7lžf
**. NkstS^%^iy^t#PMdAii.^ llliiO
slih fbrca in O/tem je/' stala; .va&a, nad 2 mviiDkp.^.,- .^V^^r^a^-jfeS Pomanjkanje mesa na C^škein. ^&^?a Prag| so žbOPoVali;JčeŠki imesarji^ kiM(&i'ii'-sklerjfi zahtevati oY; "vM-il da dovoli iz Srbije uvoz vsaj 100.000 glav goveje živine #er 200.000 glav presičev po znižani carir|i   Shod se je.izrekel tudi za uvoz mesa:si iz Argentinije ter za prepoved iz-v*zapvine v Nemčijo.                     ;..;r
. -\ Amerlkanski slepar, — Prejšnji tajnik American Ltiga.r Refining Company, Chaifes Heike, je bil obsojen na,8 mesecev feče in 5000 dolarjev globe, ker je stepajr.il vlado, z nepravimi določili o teži . sladiferja.''
; Zrakopov za Vanderbilta. — Znani zj-akoplovec Bleriot se peča jsedaj skoraj izključno s konstruiranjem novih letalnih strojev. Za amerikanskega milijonarja, Willtetm Vanldeftjlta,r; je zgradil fcedai zrakoplov, ki napravi 200 km v eni uri.
Mali oglasi.
laJmanjSa pristojbina sUnc 60 vin. Akoje o^Ult ibielo^jst se raCuna sa  vsako besedo 3  ?li. lajprlpravaejle iiserirtnje ta trgovce it obrtnike.
KoHkoJemiiiiJlijfi^BoKev in;obi*»ll50(v vOorlit, nn defoll (in jelb t m«»tii) nlhBo ne  point. k«r
nikjer ne Inaorirajo. Skoda nI majhna
n sel i. Siti
Frai: K»v»k, krivec rKSMnt'
občinstvu v mestu in nsi deželi. Postrežba točna iil Aista. V zalogi se dobi razno toaletne po-trebšoine po zmerni ceni. Prevzdtna tudi vsa laBničarska dela ter kupuje zineSane ženske lase od K l^ napreitofr                   .,,             :,y
narodno dolžnost: pristopajte h obrambnemu skladu družbe su. C in. m. t
Pri punci je »aiiri oii brr.o dobiti tri dni se v postelji nate je potil, še danes je njemu po brci f/orje. ker krepke „0110" je nosilo dekle.
ti
II
J. Medved,
Tekiliite, Jisipa Verdi it.
Ceniki jedil in pijač
-           za ^ošrflt)i^ai»j« =====
se dote » »Goriški tiskani" fl. GabršCek
po 20 oln. komad.
GORICA.     .        -s           GORI G/fe'
Narodno, podjetje    ^
Hotel MPri Zlatem Jefaft
V sredižču mesta. Ob. giavEi ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega svela in goriških Slove»cev. — Nad 30 sr?b za tujce od K i*20 viSe^ Velik vrt z verando* Stekleni salen-s,teraso. Velik jedilni salon. Vefisob za klub^ in skleiyene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gosUlritfelrimi'cenami' za jedi in pijače. — Domača in tujai vinar -Budjejeviško in''-plHitig&tittko pivo. — Cene lako zmerne. ^.Pp^Uežiia.,pod uovo upr«ko skrbna ... in točna.                   '   '.-»¦•:¦¦'  \*'.¦-•«:¦&> ? -^'^ mv'^'-"* >: «;:>i'»:»- ;•"' «
Bojuj se protipij
dokle* Je še o«**-
Beli pila« nebnega P"tooJe nidčeao
njegovo stroje, veselje-; do oela to
njegovo premoženje. - iii preflao ga
Je pobrala smrt.
Alkolia je sredstvo s katerim pe omogof i, da pijanec mrzl alkolioliCne "pijaCe.
alkolin je popolnoma neškodljiv m uCin-kuje gotovo.                                  ....
AttOlin je najnovejše sredstvo proti pijančevanju kar jih pozna danaSnja veda, in ]• reSii že ti. >Ce ljudi revščine, bode in pogina.
Alkolin se hitro raztopi in ga je možno dati pijarictt v jed, ne da bi.on to opazil. — Pijanec zaCne mrzeti pijačo in ogiba, da mu je Škodila prejSnja nczmernost, kakor se večkrat zgodi, da se zagnusi jed, katere se je človek. preveC najedel.                 -      .
Alkolin naj bi dajal oCe svojemu smu-dijaka pred maturo, da ga odvadi piJai;e-Kajti alkohol upliva slabo na možgane. Sploh kdor se hoče odvaditi pijače, naj vzame 1 dozo Alfcolin-a. — Kdor se le« i Alkohn-om, pospešuje svoje zdravje in prihrani denar, ki bi ga sicer izdal za vino, pivo, žganje itd.
Alkolin stane 10 K ter ga razpošiljamo po povzetju. Naslov se glasi:
Alkolin institut, »openhagen 532 lansko.
Znamka  za  pismo  25  vin.   —   Znamka  za dopisnico 10 vin.
Sprejme se v privatno službo
mladega upokojenega orožnika,
ki bi imel veselje do dela v pisarni.
Le pismeue ponudbe na naše upravniStm
Vaša žena
bo   sila   zadovoljna,    Če   ji   ireskibile
PilnačkoDcga spedataega toaletnega mila
ki usluarja in ohranjuje krasno in zdrauo —- polt. ——                 8
L.AIVOL se dobiva v Gorici pri sledečih tvrdkah: Toroš Drobnič in drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri g. M. Šinkar. 7
Edini izdelovateij j. PHndčetc, c. In kr. dV6rni zalagatelj stara čislo Češka tovarna za toaletno milo, parfume, voščene in povoščene sveče za cerkve, slearinove in pe afinove sveče za domačo rabo, Kralove Hradec, Češk .
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, učiteljišče
$ najnovejših izdajah
Ši   -                         i        *n vse druge šolske
0ISK6     ZVCZKC     =— potrebščino =====
na drobno in" debelo po najnižjih cenah ima v zalogi
Goriška tiskarna A. Gahršcek
V GORICI
Trgovski dom, Corso Verdi 24.
Imouitejši Sloaenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost!
Anton Potatzky v Gorici.
D« »redi Baltelja 7-
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kapavaliče alrabarfkeaa li drabnega blaga ter tkftate, preje la nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za kroj ah in fouijmfa*
gTotlnJIce. — BožnI venci. — M»lne knjliiee.
Sišca obuAila za vse letne zase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave i« tfaMje,
Najbolje  oEkrblieoa zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tPr n« deSelf.    t     ?>=» -«
Franc Simčič,
krojač Gorica, na Kornu št. 6
priporoča slavnemu   občinstvu svojo krojaško delavnico*
Tokajec, kralj vseh Vin!
Kar je mleko nežnemu otroku, to je. .odH&tlim ljudem pristuo tokijsko zdravilno vino! Zdravniško pripor. &-no, postavnim zahtevam odgorarjajoce tokajsko vino je zdravilo za mlade in stare in ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Cisto, neponarejerio tokajsko vino ozdravlja posebno želodčna nadloge, pomanjkanje krvi, v>tvarja apetit in vzbuja, v veliki meri veselje do življenja pri mladih in starih. — Produkcijo vseli naših vin nadzoruje: država in ta vit>a je razglasilo visoko kr. ogr. jjoIjm-daljako-miii^tetstvo kot edina zdravilna viaOi Zraven zdravilnih uspehov nudi Toknje« tudi izboivn ožitefc! — Da,se omogoči vsakomur ožfv&ti ta biser, med vsemi vini, smo sestavili skrbno dve kolekciji, kateri razpošiljamo v vse kraje franko* zabojninein franko poštnine in .sicer
Kolekcija št. 1.                             V
steklenica 0.5 rl petletnega med. -^ainorodec (Samorodner)    I
„        0.5   1 osmMnfcga „;...,'  K           „            )
„        0.25 l petletnega med.-samotoca (Ausbruch)         J
„    -   0.25 1 osemletnega ,,          „              „               j
Kolekcija št. II,                            1
pet steklenic.0.7 1 petletnega med.-Siunorodca (Bamorodjier) I
".«     V W .   .0.7 1-osemletnega.,,           „   .          ,,   .   v  )
,.        ,,      0.5 1 petletnega- med. - samotoCa (Auabruch)      I
1,        „      05 1 osemletnega „          „              „             t
Kron 9* -
brez kakih drugih izdatkov 1 proti   povzetju ali  predplačilu gor. zneska.
kron 63*50
brez kakih drugih izdatkov l frntiko if&bdjjiine jn -franko'-' postaja, plačati tekom 30 dnij od datuma  na fakturi.
Akcijska družba tokajskiii vinskih producentov
(Gesellschaft Tokajer Weinproduzeriten A. 'G. Vertriebs-Abteilung)
Budimpešta v*., Lif 6t-korut «. 2.   ;
Odlikovana fkoraj v vseh državah! Zahvalna inprhnalna pisma od visoke in najnaje gospode.
Dobri zastopniki, ki imajo v višjih krogih znance in tudi $©stbp; v t« kfrge, si" lahko zagotove s priporočanjem naših: vin lep zaslužek, oziroma tudi stolno plačo!
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici   1»
reglsfcrovana zadruga z neomejenim jamstvom.                          |Z
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirora       <*¦* na premenjena in dne 21. decembra 190&.' v zadružni register vpisana pravila, pri ekupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
! SooJ k soojmn f -^Qf
Ludovifc Borovnik
= pHSkar =s= v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem
se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pnšk in klicev za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
Udlikovana pekanja is slastema
Karo! Draščik
v Gorici na Kornu v (latipi hiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In liker j« na drobno ali v originalnih budilkah Priporoča se slavnemu občinstvu za ranogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
V*- po Jako zmernih cenah. *^«
30 let obstoječa strokovna krojačnica za
gospode vsakega stana. Zaloga usakourstn°p blaga iz inozemskih in čeških fouaren ler izg^i-
louljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah.
= Zaloga blaga == za sokolske kroje.
Na željo se obleka tudi ukroji Zaloga orožji in vse oprave k tmitormaJD, kakor tudi za brate »Sokole", samo v trgovini                      ,
M.  PO VER A J
v Gorici na Travniku štev. 5.
¦
H^M^H Veliks i^loga dvokoles od - ¦^¦¦^¦^¦1 ^ 3o- 300; šivalnih strojev od K 30- 250; gramotonov od K 15 -1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestiijonov i. t. d.,-- Mehanična delavnica pri
Batjel-u
Gm\m Stolna ulka 3-4,
Prodaja tudi ria mesečne obroke. -Novi slovenski ceniki -in lepaki za gostilne, ^kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najrioveje acetilen svetilke jja gostilničarje in društva od 8 K "./-"rej.
Daje svojim clancm , •-% kroni na mesec za vsaki!
jila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 1 kron; na menice pa proti 6% obrestovani«.
¦\j        Doba ik odplačilo prjf posojilih  na obroke se po želji izpoaoievatca določi 7 tudi na 10 ali več let.                                                                     J
fhr       Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vBelej, mesto uradnine ,t^»* pnspevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
"W"-    Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4»/-< ;^*Bčje,{stetao;naložene pa po dogovoru
^h       'Deleži eo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
'ag     Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
»$&,     Nova pravila *o se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo do-gjpil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
¦"%':--- '. -:\... -.-..i'*:'*^ . • -¦¦r*^;./-' -.<r;;;i%J^}^^^ nad^oratvo. ^
Cene brez konfcitreuce.
GORICA
leoGJedaltShluLiF    *
+ M. Gal ifi
I« Kitni pasovi. — Preveze za život. » Ig Elastične nogovicej in preveze Zri ^ ¦" krčne žile. Ortopedični aparati iti c, razne priprave za bolnike, g Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, s termometri, raznovrstni klistirji, #] h zračne blazine in vsi gumijasti § predmeti.                  rj
g Parfumi, mila, glavniki, ščetke za % « zbbe, ogledala, čevlji za deževno * r vreme in nepremočljivi dežni <* :»...;.: • .ploščic ,,-,-¦- 9 Ifiretelle.                 »vetelle.
POZOR t K v Gledališki ulici št. 14.
I ifi modno blagi za obleke
pi^poroea firma
Kare! Hocian rS
v KumpolGU na Češkem
Tvorniške cene.
Vzorci franko.
«*•.               -¦