PRO VETA GLASILO leto-yearxv. C«M luu J. $5 00 NARODNE t i» PODPORNE JEDNOTE l'r«dailki la uprtvalikl itofti HCT t Undil« it. OfflM «1 pabUcelloa: IMT Bo. Unlili It«. Tili^kMii LaoadaU 4IU. mu sro » oi sami pakt. jarrlngton j« obvestil operatorji, da iUinoisld rudarji stoje ■ trojimi tovariši v drugih državah. t«WIS POROČA, DA 80 DARJI NEOMAJNI V STAVKI. RU- Springfield, 111. — Frank Farr-ington, predsednik okrožne organizacije rudarjev v Illinoisu, je naznanil v četrtek opoldne, da je okrožni izvrševalni odbor na njegovo priporočilo soglasno zavrgel vabilo treh illinoiakih operatorjev za separatno mezdno pogajanje. Odgovor operatorjem Se glasi, da illinoiski rudarji podpirajo program splošne organizacije in ne bodo sklepali nikakršnih separatnih pogodb. Istočasno je pofočal predsednik rudarske organizacije Lewis, da je stavka v tako dobrem položaju kakor je bila prve dni. Obenem je Lewis opozoril javnost, da prihaja veliko pomanjkanje premoga ako bo ljudstvo molčalo in pustilo, da operatorji zavlačujejo pobotanje z rudarji. Operatorji nalašč čakajo, da se stavka zavleče so tri ali Štiri mesece ,da bodo potem ložjo navijali ečne in odirali kon tumente, ko bodo premogove rezerve dokraja izčrpane. New York, N. Y. — Zastopniki rudarjev, ki so pogajajo s operatorji s polja trdega premoga, so v četrtek odgovorili na sahtevo ope ratorjev, da se mezda rudarjev zniža za 21 odstotkov. Zastopniki niso le odločno odklonili zahtevo, pač pa so vrhutega izjavili, da rudarji se ne bodo nikdar poni žali tako globoko, da se bi pustili izkoriščati v svrho Se večjih pro fitov. tts^tsureti CHMI», m, maj. »Uriw4 m J«M 14, !•!«. FRANCOZI RAZBURJENI V8LED MOROANOVIH PREDLOGOV. Pariz, 26. maja. — Seje medna rodnih bankirjev, ki se posvetujejo o posojilu za Nemčijo, so ueki zelo viharne. Seje so tajno, toda francoska vlada je izvedela, da je ameriški miljardar Morgan predlagal, da je posojilo mogoče le pod tem pogojem, ako se zniža nemška odškodnina in 6c Francija garantira, da ne bo več napadla Nemčije z oboroženo silo. To je zelo razpalilo francoske uradne kroge. BOH NE OD« V BOJI ZA HBISJE RUSIJE. OTROŠKI MEZPtfl SUŽNJI DELAJO ZA PET CENTOV HA URO. Washington, D. C. — (Feder Preaa.) — Department aa delo ^ATOR Ni^^UJEJ^ javlja, da je preiskava v treh me-J KM v SENATU. 0ASOPI8JU .tih države Rhods lalsnd odkrila. KAZU OST« t JEČI. KRIŽARSKA ARMADA OTROK NI IMELA USPEHA. Do tega prepričanja j« mrs. 0'Hare, voditeljica ske armade otrok. prišla križar. Waahington, D. O. (Federated Press. L. Todd). — Mrs. Kate O'-Iiare, voditeljica križarske armade otrok za pomilošČenjc političnih kazneneev, je izjavila napram predsednikovemu podtajniku v torek, da so žene in otroci poli« tičnih kazneneev prišli zadnjikrat prosit v Belo hišo, ko je bila obveščena, da predsednik ni spremenil svojega stališča v tej zadevi. 7 Mrs. 0'Hare, katero je spremljala mrs. Mary Brite, je šla v Belo hišo, da dobi preds^lnikov odgovor na njeno pismo, l|i je bilo izročeno v petek tik pred kabinetno sejo v katerem se priporoča, da se mrtva točka, do katere sta dospela justični department in Bela hiša pri akciji v zadevi sto političnih kazneneev,, odpravi. V IN NA SHODIH. Tajnik Hoovar J« bajt aa prisaa-njs Rusije, upira se Is is tajnik Hughes da delodajalci v]x*lujejo kar cele družine a otroei vred, ki opravljajo delo doma. Pri tem delu se mučijo otroci od Šestega do fteat-najetega leta in polovica otrok ss-sluli komaj pet eentov na uro, največ pa deaet oentov. • Washington, D. O. (Federated Prefs). — Senator Borah je pod-vzel nalogo, da spremeni stališč«, ki ga zavzema Bela hiša v zadeti priznanja Rusije in obnovitve -tr- """"»""" ".S: SPREMENI SVOJO MISEL ZAKAJ JE sijo. Prepričan je, da se bo liško ljudstvo strinjalo z njim kot se je na primer takrat, ke je zahteval, da se zniža obonoMjg nje na morju. Svoje zagovarja v senatu in ga podplft s dokazi. Za prisnanje Rusije 6e* la na javnih shodih in v člankih. On se je naveličal negativne iti destruktivne delatnosti, ki jo je pričela Wilsonova uprava in kateri slede zvesto predsednik Hard-. ing in tsjniks Hoover in Hughes. O predsedniku pravijo, da je UDEI.Etn. SE NI SLAVJTOST , NE OTVORITVE OLAVNEOA pre^ričsnjs STANA tKNSKE STRANKE. Kjageva neudeležba jt ufanka, aa ): ' katero Is ni odgovora veČkrVt"rekel Bor^hu," da' na7"gra ^^ J^ranke. s stranko, Borah je pa odgovoril, f M otvo*n v nt da bo sodeloval pri konstruktivni politiki, ki prihsjs od uprave. Oni odločno odklanja, da bi pomagal pri povečevanju mizerije in kon fuzije, ki prihajata po njegovem Odgovor rudšrje^Mteega pet- pravdni? Flocl?, po- lž virov, ki so prijateljski n4 pram predsedniku, prihaja veat, da je Hoover prišel do prepriča nje, da mora biti ruska vlada kmalu priznana. Toda tajnik Ha< ghes ostaja na starem stališča Predsednik pa noče podvzeti akcije, dokler jo ne priznata oba tajnika, da je potrebna. SENATU SO PRIJELI TIONBOA TAJNIKA QD Washinfton, d. O. — Zakaj je predsednik Harding spremenil tvojo misel v zadnjem trenotku in ni udeležil slavnostne otvoritve Kapitolakem griču f To je idaj vprašanje, ki ga aastavljsjo mnogi, za ksteregs scveds ni odgo yors. V Wasbingtonu lete sdsj taks mnenju od ksmpsnjs proTi KusijU k.ftr "ft najst strani in je obenem ostra ob-tožuica premogovniških magnatov, ki imajo monopol trdega premoga. Zastopniki, ki so sestavili odgovor, zahtevajo, da zvezna vlada pre-iiče gospodarstvo industrije trdega premoga in se prepričala o ogromnih dobičkih, ki jih grabijo magnatje na škodo konzumentov in rudarjev. Somerset, Pa. — (Feder. Press.) — Že nekaj dni se vrši razprava pred sodnikom Berkeyem glede vprašanja, dali postane začasna sodnijaka prepoved napram stav-kujočim rudarjem stalna. Devetnajst premogovniških družb zahteva stalni "indžunkšen". Oallup, Nsw Mežico. — Rudsr Leonard Gruber je bil 25. t. m. ob-st reljen in nevarno ranjen, ko je Sel mimo rudnika. Streljal je državni miličar. 8PL0SNA STAVKA .V RIMU PROTI FAHSTOM. Katoliški romarji so morali cap ljatt psi k papeževi ms*. Rim, 2G. msjs. — Dclavci i Rimu so stopili v generalno stav ko v protestu proti fašistom, ki ko v sredo zvečer napadli soclali ste v oddelku Ssn Lorenzu. V bit ki je bilo dvsjset oseb ranjenih. Kraljevska garda js intervenirala toda fašisti so streljali tudi na gardiats in neksj je bilo rsnjenih. Stavka je popolns in promet poulične železnice je ustavljen. V Rimu se vrši mednarodni evhari "lični kongres in pobožni romsrji katerih je prišlo v Rim okrog 20.000, ao morali včsrsj p«* hoditi k papeževi msši v baziliki sv. l'' tra. Od aedme do devete ure 'jutraj no bile rimake ulice polne romarjev, ki so toarširali, ker sc *»i*> mogli voziti. ZA LAS ODftEL LINCANJU. Oreenville, Te*. — S pravim •*'»n»kim veseljem je gnala tiaoč «'"v hrojrča drhal zsmores, ki je prijet blizo Honejr Orova, dt >inča. Ali farmarjeva lena. ki J' bila glavna tožiteljica. j* rf-kl*. da ni prav! ssmoree. ksteri j" j" napadel. Cestne drhal je ne •"•da izročila svojo IrteV lokalni« "blaatim, končno ae je pa le vda-Z* mor cm niso izpustili, ampak '"ignali se gs v aaf*>r. lefffsv je f"nnayeva žena pričala, ds )e nHolic«. verjeno delo za piiiilolčenje, pH-znal, da je odpovedal stroj v nje*' govem uradu, da se preišče v^aka zadeva posebej. Izpovedal je, ds se ne more nspraviti poročilo zdaj in v bodočnoati. Ona je priporočila, da vse obsodbe znižajo na mero v mirnem času, kar toliko pomeni, da se kaznenei takoj izpuste. Tajnik Christian je sprejel sugestijo z dozdevnim zadovoljstvom. V torek je pa predsednik sporočil, dasiravno so njegovi uslužbenci priznali, da ne morejo nspraviti poročila, na ksteregs on čaka, da je ostalo njegovo stališče nespremenjeno. Zdaj ni več dvoma, kakšno pomilošČenjc ima jo pričakovati politični kaznenei Mrs. 0'Hare je hitro spoznala situacijo in jo razložila pomožne mu tajniku. Povedala mu js, da je predsednik rekel, da podvzamc akcijo, ko prejme poročilo od jus-tičnega tajnika, kasneje se js dognalo, da poročila ne bo, kar po meni, da bodo otroei političnih kazneneev še čakali, da pridejo njih očetjs domov. Potedsla je, ds križarji ne pridejo več kot prosilci. Spoznali so, da apeli na u pravo ne pomagajo. Apelirati mo rs jo na zdravo pamet ameriikrjr/i ljudstva v imenu pravice. To je bil dvajseti poizkus, da vidijo predsednika, a bU je zadnji. Mrs. 0'Hare je opozorila pred aednika, ds življenja pesti ljudi v vojnem Času štejejo malo, am pak "ubijanja po palcih" že«, mater in otrok in počasnega mučenja jetnikov, ssmih po justK-nem d^psrtmentu in Beli hiši ps ne bo odpustilo ljudstvo, kstero čuti. N NESREČ)A PRI STRELJANJU v TARČJO Fajetteville, N. 0. - Ko so streljsli v tsrčo. je granets za dels drevo in eksplodirala, pred no je dosegle tsrčo fyirje rojs ki ao bili ubiti, trije vojaki " Častnik ps rsnjeni. in Datffhsrtj sdaj obljnbuje vojno vojnim grabežem. Washington, D. O. — V kon. gresu je justični tajnik še vedno predmet ostre kritike, med tem justični tajnik naznanja, da ao nastopi proti vojnim grabežem in da nastavi sa to potrebne pravd nike. Postopanje proti vojuim dobičkarjem, ki so oplenili državo na sleparski način, prične po nje govi izjavi še prihodnji teden. V senatu so prijeli justičnega tajnika od štirih strani. Senstor Watson, demokrat iz Georgije, je obdolžil justičnega tajnika, da je po Thomas F. Fel derju dovolil vtihotapljati žganje v Združene dršsvs. Vtihotspljeaje se je vršilo ksr ns debelo in od rejeno je bilo; ds ss bile izpuščene osebe, katerih Udijs so bile zaplenjene s tovorom vred. j Odvetnik Untermyer v NeW Yorku je p^al senatorju La Kol lettu, ds lzvsjs tvrdks J. P. Morgan k Co. tak vpliv na justični department, da je bilo ustavljeno postopanje zaradi kršenja proti trustovskega sakona proti Oene ral Electric kompanijl. Kongresnik Wood Želi, da ieo stanejo kongresne počitnice, » ds se sprejme resolucije, po ksteri se uvede obširne kongresns preiskava zaradi vojnih grabežev In kako je justični tajnik to vojno grabeŠtvo preiakaval. Renstor La Follette Je nsmi«> nfl, ds ae violi proti justičnemu tsjniku obtožnica, ako ne prepreči združenja štirih jeklarskih družb, ^ OBRAVNAVA PROTI RUDARJEM V W. MINUL i mesto je plačalo 100,000 samo zato. da je zaprlo Sest delavcev. Sscrsmcnto, Cal. — (Federated Press.) — Mesto Rseramento js Operatorji prispevali $15,000 sa »,dalo (>60,000 sa procese proti le-peraeknttraajs radarjev; Šsrif >kim dspvtijsm SO laplatah m.ooo. SODNIK JE SAVRGEL VEDI PRlO. IKNHEMSM (UJM--CA PLA5I ANGLIJO. Llojrd Oeorfs js rsksl, da js trsk* l^SS^rUdo lma | OBOROŽENA INTERVENCIJA; JE BILA PUŠKO. Ho je, ds je predaednik sprejel povabilo in je dovolil mornariškemu tajniku Denbyju, da svira še qam, ki ao nekoč razpostavile strsže okoli Bele hiše in bile ss. radi tega čina obsojene v zspor mornarska godba pri ilavnostn otvoritvi poslopja, v katsrem se sdsj sahsjs glsvni stsn Asosks stranke. Obljubil je tudi, da brez-Žični brjojav sporoči llrom Združenih držav govore in zvoke godbe. Mofftariški podtajnlk Rooss-velt Je v soboto odpoVcdll bHs-žični braojav, ko je J>il načelnik department a na pjorju, toda mornariška go"dba je bila na mestu, predaednik Harding js M poslsl oprsvičbo. Zakaj hi stopiis ssna-torjem Curtisem, vodjem republi-kanake stranke, in • Fosaom. načelnikom republikanskega komi* teja na govorniški oder, je uganka. Pozno v soboto popoldne je predsednik menil, ds pride k slav-noatl. V soboto svečer js obedo-vsi skupsj | predsedniki železni likih družb is ss t njimi dolgo rsagovsrjsl. V soboto zjutraj je bilo slišeti, ds predsednik mogo če pride. Polieijs ni vedels do popoldne, ds ss js umsknil. Mrs. O. H. P. Belmont, ki je dsrovsls poslopje, je reki s v te ku govors in njen glas js bil prs-cej proroŠki: "Obstoječe politlč ne atrsnks ss sslsgsjo in pobirs jo lenake glssove, toda vpliv tek glaaov ae ne uvsžuje . . . Odločitev, ds se neatopi pred vladajoči mi ailsmi po dlktstorako in ns po berslko, je povzročile potrebo se ustsnovitsv ženske atrsnWe". Curtls in Foas niste niti pome liknUs s očmi, ko je bilo slišati ta izziv. stim delavceip. ki ao bili obaojeni v aapor na temelju aakona proti kriminalnemu aindikalizmu. Val obaojenei .ratun enega, ao prišli od izpo-lzunaj kot priče v ob rs v ns v i-proti prvemu obtožencu .torej niso is* vršili nobenegs zločina v Saera-Charlea Toa-n, W. Vs. — Pre linentu. Kljub temu morajo v sa* mogovnilki operatorji v okraju por. Logsn so prlapsvsli najmanj! $15,000 aa proceairanje rudsrjev,| ki ao obtoženi veleisdsje in umorov. To je prisnsl W. R. Thur. I moud, predsednik svete operatorjev v lx>ganu, ksteregs je ssgo-vorništvs poklieslo ns avsdolkil stol. Thurmond js dsljs priznsl brezi ovinkov, ds so operatorji isplsčali pomožnim šerifom v okraju Logan $61,000 v prvih devetih meaeolh 1921. Thurmond je rekel, ds ne mora dsti natančnih številk glede priepevsnja operatorjev sa proeea London> 26> m.ja. - Uoyd proti rudsr jem. lehko ps omeni George je včeraj poročsl psrla-minimum $15,000. Tisoč doUrjevLu,ntu 0 nk[ konfmnol je raadvo^e. drugo pa sa držav- Vf|ji lhl, Bjtgtftft g0V0P1 M0 j9 ne priče. Operatorji pričskujejo,R|wljf> ^ J#( dft ^ ds jim drlavs povms nekaj t.ga koBfwnr, ae bodo poksasli žela 4,ERw \mt At ti . ko as U premirja, ki je bUa Sodnik Wooda je ukasal Lkknjsnp v Geuovl, rsavijs sploš-nikom, da ae umaknejo v atrsnako L 4 mJp Ns varnost vojne še vedna sobo med pričanjem ThurmontU L^^ v _ Rutljii H{l$ko.Mmlk% in pozneje js velel črtati is tapU-L0goilbs js ta nevarnost. Nemčija nika vse, ksr js povedal predaed.L -0f( opromitl RuilJ# , nlk zvezo operatorjev, čel ds L^ji^i |B|lko j0 ^ pp^j g ^ krivda ali nedollnost Bliissrds ro|jpm Rulija Je tIdUU ne as visi od vpralanjs. kdo js fi-1 prodnih zakladov, Neoriija pa nsnoirsl pvocea. | deJtl( di ^ v ^^ Ugan tokom bltVe, je pričal, daL)u rmk prublema tri alterna-ni imel B isasrd nikakršnega strs- t4Wi l>rvt jt 0borolsns iutor. liva v avtornobUu kakor so trdUr L^^ kl B| obnsals in f • VB® P S!' ^L^Lm. J«^! ss ni več govorilo o t«uu. /•govorništvo j| |)rcdluliH:u: r>rllt|t je, . nrepusU Rusija uJTa^r poment velika Mine ^ srkers of America, da do- IMrvtr||0-t M avr0I>aki mir, kajti ks«e, ds unija rudsrjsv nima no- Hu.jjs a pomočjo Nemlijs Ishko bsoih "strašnih priael", o kktarih UoroH J^drugi miljo« mož in js trdilo tožileljatvo in utsmšljs. vrtlllUfi ima |0 štiri miljonc mol valo, da čUm unije ne morejo prs-1 r rmf>rvi 0stane torej tretja MATI Of SIN Z0ORSLA NA Vron Mountaia. Mirb. — V ta-rfk ponoči js ogenj uničil hišo farmarja Kol a rja v Fernu. in v ognju jf našle smrt njegova iena Kristina ta njegov IVIeta* žena zadavljena v PO- Chlesfo. m. — V hiši štev. 27 na severni Hengsmonovi eeati so našli zsdsvljene mm. Rosie Oreea, berg. ležala js nag* v postelji, pokrita js bil« a pskrvsvljeao rja ho in okoli vraža js imels vrviso, s kstero >o ja assasa morila« ss-davil. Ta hiša je kila »ieterijev, kaj ti v nji js bilo ia vršen i h I« veš u morov. Pred teami tedni so nsšii tegs možksgs tej bili. Imel js vrviso okoli vre tu in praeeaan vrat. Morilea le niso izaledili. Prad lest meseei ao naNi neba ka* umorjeno v ta |hiU. kater« imm |a dane« ae vedo is aims morilca i« da je umori krožek, ki prodsja etrupe. ker je UjmsN taga krolks okla Chioafa. 1». — John Beet je ^^^ težko ob«tr«lil svojo aeprogo, a|»morJ«»'«® ketero je Uvel v prepiru še več ko leta dni. ae ker je aemokr«« obrnil proti «ebi V in a« ustrelil. Zdravniki izjsvljsjo, ds leaa ns . I policija p HARLZK1 { Poli«»ja lOVMSf resne JU. — V gozdičal'^*1® bliso Aukuru« ss je cbrslo 2,000 liuklahiiMm v svoji ksrfeklmki obleki, 4m mprrjme)« sto novih članov. IMevelo j« ta kuklskaev el ao klečali v blatu, k« a« priss- Ckiesfo In ekol^s: V nMeljo gsli. pred njim. j« ps Isril kril, neotalao Vakodal oteovi. ki j« visel a nekega drevess. Ka- Uja temperatura. Hotac« uide ob ■mIije je biis popolne '» JS. M»ds ob 0:1$ vlčno pričati proti drugemu čls-Llternetivs, ds je trobs Ruiijl po-nu. Rdini stavsk v asvezl ki seL^gsU ia go.podsrske krize ns tiče tegs, ae glasit "Obljubim, da flra- uk- ševanje prič s oheh atrsui jo bilo Ue'org* vojno sodišče v Dsmaaku obsoditaL Miniatrakl predaednik js tudi chsrless R. Crans, bivšegs a»e. U^ cl, b| w, wfnj, rilkega poslanika ns Kitajskem L0V||| vojn|> u „ b, U1U vH|,U ns dvsjaet let ječ. na obtalbo, 4« ka^sreaea lets 1914. «le4e Frsn-js luntsl Hiri ce ns rsvolto protlLi)a ^ LIoyd (horg§ d<,jilt dg Francozom, k msjo msrtdst v \morg Anglijs dsljs kooperirsti • Hlrijl. Cran« je Ml olmojen v odA1niuotkQ vUt,0> »VprMi^s nem-aotnosti ker e bil medtem le ss- 4ke ^^n, M r,e mor« raMti pustil Sirijo in zdsj as nahaja v bm pn0€ye -Pariza. Francoaka vlada j* nsnda v zlmn.iei je bilo prsssj kriti; poizvedovala pri a^erllki vladi,L,rinill# Liberalni vodja Aaqulthf če Je Crane v kakšni uradni aluš deUviki vžji pr». jstelji polJed«Ukega tsjniks fle* ry C. WaJls^a izjavljajo, ds pa-l.|lj«delaki tajnik rezigaira la da as čsks as kongresno sksljo, ako predaednik Harding pošlj« kon-D. O. — Goispers, Jgeeau priporočilo, da a« aeatni bi-predaednik Ameriške delavske ro la Wr« as pogosdovsnje pod-fsdereeije. je sklieel kosfereneo rsdita tajništvu zs notranje ss-m prvega junije v We*fciagtae,|devs, trlai biro pe tajništvu sa aa ketero ao povabljeni val zs-atopniki «rgaaiaa«ij, kl se asai «aj" ae le, da bo eprejet amrnd ment k u«tavi as vsrstv« otrok. O lavne rsapreve — bo vrftds o s-OMfldmenta. bi bo predložen kon gree«, ds M prepove sli ursvns vprašanj« otroškega L • | trgovino. O predaednik u govore, de je na-|klonjea tej spremembi. Poljedelski tajnik WeUsee n| I podal še ivtben« jeva« is je v a glede svoje rislgaasljs, anene j« to-ihko, da j« glasa« pr«ie«tirsl preiti asm«ra»a»ii »prsesrnkL i PROSVETA javna govornot-Msjir-SL« • M D S P* » S. PL P. J* I ja jo delo »od stavfao. | V PolUnda. pinvi dopisnik, d« ne delajo vsi in so nekateri is v "PRO SVET A" "THE ERLIOIITIIMBRT CMaji H bscriptio*: I ► $ai«. «»4 Jw JL—*« ILJ-J UA AWWf raios so nw—% isgs) anS H7T ntMin rf na ca^Jm^Ž) kmZnr ALI ZOPET ZASMRDI DO NEBA? Na Kubi j« bankrotirala banka, katere lastniki so bUi nemški bankirji — braU Herman in Albert Upman. Ban-krot samnasebi ni ni* izrednega, kajti pred to banko wo bankrotirale druge banke in bodo ie bankrotirale, dokler bomo imeli aedanji gospodarski sistem. Ampak nelug drugega je, kar obuja pozornost javnosti na ta bankrot Pri pregledovanju knjig so izsledili da je med troške zanesenih $1,028,517, katere je Herman Upman izdal v Wa*hingtonu, da varuh tujezemske lastnine vrne banki njeno lastnino. Banka je pač bila v vojnem času zaznamovana, da je lastnina sovražnikov in njeno ime je bflo črtano v imeniku iele v aprilu 1919, ko so bila črtana tudi imena drugih sovražnih tvrdk v latinski Ameriki Denar, Id ga je potrošil Herman Upman na ta način, ni bil njegova lastnina, ampak bil je lastnina vlagateljev, ki so banki zaupali svoje prihranke. Nadaljna preiskava knjig je dognala, da je bilo za* plen jenih za $3,000,000 obveznic in delnic, ki so bile lastnina bančne tvrdke, katere je pa upravitelj tujezemske lastnine, Frands P. Garvan, vrnil v marcu 1920. Ta razkrit ja so povzročila zdaj razna vprašan ja. Naj-važne je vprašanje je, kdo je prejel denar v Washingtonu in v kakšne namene je bil izdan denar. Ne glede na to, da je bfl denar lastnfaa vlagateljev, ki so vlagali svoje prihranke na banko, /e to važno, izredno važno. Združene države so zasegle tujezemsko lastnino v vojnem času, da obvarujejo svoje državljane pred izgubami Ako je bila lastnina zasežena krivičnim potom, tedaj ss samoposebi razume, da jo je treba vrniti, ne da bi bili v to potrebni od prizadetih strank kakšni posebni koraki. Legalno zaseženo tujezemsko lastnino pa imajo Združene države pravico obdržati, dokler tako zahtevajo njih interesi. Izdani denar v Waihingtonu t>a obuja razne sumnje. Nekateri sodijo, da je bil denar izdan, da gotovi krogi posredujejo v interesu nemške bančne tvrdke na Kubi. Kadar se pojavljajo take sumnje, je na mestu, da se uvede takoj nepristranska preiskava, ki mora iti stvari do dna ne glede na to, kdo je prizadet Javnosti je zdaj znano, da je bilo v Waahingtonu potrošenega več denarja kot miljon dolarjev. Javnost pa ne bo odnehala, dokler ne izve, kdo je prejel denar in v kakšne namene, pa magari če se odkrije še tako globoka jama korupcije. Vsako prikrivanje in zavlačevanje v tem slučaju povečav* le sumnjo. vprašanje mja nočs jo opravljati pravili v hi j* ao Uo vsi kakor devetnajst ali pa približno •140. Vsak sotrpin ai lahko mleti, mm živeli take dolgo ob «el«*kn. Listi piiejo, da v E »ropi umira aa tisoče ljudi ra di glad«, v reoniei p« umirajo aa gladom ramtako tudi takaj. Industrije m presaogerovi ao prenehali obratovati in na tisoče delavcev ao vrgli na aorto. Med vojno ao aioer obljubo rali veliko demokracijo, aato da ao tam lažje aahtevali od doUvaa na* dela ali naj aa poda na vojno. Radovedni saM bili. kaj ae godi po bojittih in čitoli m časopisje, kar jo dokaz, da jo vojna tudi nekaj pripomogla do izobrazbe delavca. Citoli smo o velikih obljubah in spali, da m bodo »polnile, ko je bil prenugan kajzer. Bes je bil kajser presMgan in vojna m je končala s smagosla vijem, toda ja rečeno na stališču kot prej: oguliti ga hočejo do koati. Sestradani milijoni po tirnem evetn aiao udovoljni. kar je pač umljivo, aaj kdor je lafen in sedi o praznim želodcem, ne more biti dobre volje. Približno dvanajst milj od Bur-gettatonma je naselbina Callors, W. Va.. kjer ie vedno obratujejo rovih. Ti ljudje imajo gotovo vato v svojih nieath in mreno na obeh očeh, da ne vidijo in ne ali-iijo kaj m godi krog njih in m je treba reiitt kapitalističnega kopita. Prijatelji, okrajni Saa je. da od-ložite orodje. Ako bomo saMgali, tedaj borne lahko govorili, da do-sa polteno plačo, katero tmo ai sftprf isvojovali. Ničoaar drugeffs ae ne morete nadejati ste. Zakaj tudi ne mialite pri tem. Če bi a premiiljevanjem čitali napredne liste, bi m ne ustrelili sence in ie druge bi pregovorili ta stavko. Ros m nekateri etraat-ni najeteži, kajti čul Mm, da eelo zvečer ne pridejo i* rovov in kar delajo noč in dan, da, celo oh nedeljah gredo v rove, da tako sa-dajo tem globlje in črnejle rane zavednim delavcem.. Nikar ne nUelite tam v Pollan-du, če imate vmk svojege lan darja, da bo zmerom tako. Če bo kdo priiel do nas, tedaj bodo u njim kazali, rekoči "Glejte, to je oni, ki jo delal leta 1922." Kompanija vaa je sedaj ree počastila, da vam je dala čuvaje in atrelce, ki vaa straiijo kot kake sločin-m, toda vedite, če bomo ml pod kot kletev in očitanja, ako aodaj da ne bomo vedno tavali po temi POTOP PARN1KA "EGIPTA". oprsvljate delo, kar je toliko kot bi jedli krnh svojim otrokom, četndi delate pri parnih lopatah pod aaičito deputijev in strojnih pnik. V red njem dopisu ia naie na-»elbine dopisnik omenja, da si moramo natanoviti politično or-ganiaaeijo, aa kar je akrajni čm. Kako jo to potrebno, m je pok* salo pri sadnji nominaciji sa volitve, ki ao aa vrifle dne 16. ms js. Kritiziram, toda nič uto, saj celo namestnici božji kritizirajo. Urednik a kornerja na Zapadni 22. CMti menda radovedno pričakuje odgovora na vpraianje, če je eoeialiat vaega deležen v človečki družbi. Da. vsega jo dsle-Žen, le patrove kape ne, katere pa ae mara. Saj je v sedanji družbi tudi pater vMga deležen, o ženske ne, dokler je pater. Pregovor pravi, da če moikemu nekaj povei, mu gre akozi eno u-ho noter, skozi drugo pa ven, narobe pa je pri ženakab, katerim gre akozi ušom noter, skozi usta pa ven. Zato m je urednik "Edinosti" zmotil, ko je posvsl mm. pokojnegs Konds, naj ne mvm-me poti sa svojim ranjkim mo žem. čimbolj m omenjeni ured nik zaletava v napredno čaMpia-je. tem globlji grob si koplje. — Ob francoskem obrežju se je potopil potniški parnik "Egipt" in po brzojavnih vesteh je 98 oseb izgubilo žMjenje. Vanj je zadel v megli drug parnik. Po izjavi kapitana je trajalo dvajset minut, da se je parnik pogreznil. Nesreča se je dogodila zvečer, ko je bilo treba iti k večerji. Morje je bilo mirno. Večina potnikov in moštva ja bila na krovu. Tako pripovedujejo kapitan in brzojavne vesti o tej nezgodi. Iz teh izjav je spoznati, da bi se bili lahko vsi rešili, ki ao bili na parniku. Dvajset minut zadostuje, da se Vržsjo rešilni čolni v morje in še vkrcajo pasažirji in moštvo, ako je morje mirno. Kapitan je pa povedal še nekaj drugega, ki govori, takaj je toliko potnikov utonilo. Poročilo o nesreči pravi, da so indijski mornarji takoj zbežali v rešilne čolne, tako da so morali paaaiirji sami iskati rešilne čolne. Kako so prišli indijski mornarji na parnik? Indijski mornarji delajo ceneje kot belopoltni in kapitalisti, ki lastujejo parnik "Egipt", najamejo tiste mornarje, ki de-lajo ceneje, ne glade nato, ako so taki mornarji le po imenu mornarji in niso isvežbani sa slučaj nesreče. Da h toliko oseb izgubilo svoje življenje, ja sakrivila lakom aost po večjem profilu. VaUke parobrodne družbe in drtigi di deptonik Oe je menda ustrelil Izvef&an, ko je sprejet v shiftbo, ampak glavno vprašanje T *eee. *»»»<> pri njih: kdo dela ceneje. "T*414 ** i*^ Tako nastajajo dandanee velike katastrofe na morju, SJSK&^^J čeravno se ponesrečena ladija nahaja bliao obrežja, morje kriti v vedno tmo. eko podleže J* mimo in je dosti časa, da ss vkrcajo vsi v rešilne čolne. * «*J *ev«. Zato vat na pU- V današnji človsški družbi ne štejejo človeška ftMJ»- ^JErtlL£ sja nič, marveč nekaj šUjeU le latfnina ia profit OrMnsboro, Pa. — Rovi po teh krajik m vei neunijeki. a vzlic temu smo večinoma odlolili orodje in stavka m mirno nadaljuje Le tu pa tam m pripeti kaj ii rednege. VMga je pet ali iest rudnikov da obratujejo, najbolj pa ai priaadeva lsmed vseh Pol-Isnd premogovna dražbe, kjer delajo i podvojeno silo. Ootovo m bodo sa vselej nejedli dela tej borbi. Dopisnik ia Pollanda pravi, da ne delat etrelel da hodijo po hi lah in sshtevajo; na dele ali iz »tsnovanj. Vei torej delajo in tu. oprav temi To je recniea. zato poglejmo malo v to naselbino Ko ao drugje preasogorotf obratovali m tn produdrsli po S, 7 de S kar, sedaj pa spravijo as dan 12 do IS, zraven tega pa le po dve 'barča". Delajo torej na fivlje-nje in sssrt in košnjo m, kdo bo več napravil. Premislite vi, do-lavei. v tej naMlbini. da v-*ks lopata premogs, ki jo naložite v svoje vozičke, pomaga razbijati stavko in ko ndarjate e krampi, a tem zadajate rane svojim sotrpinom. Nikar ne mialite, da boete obogateli ▼ par mesecih. Mj če niste postali bogati v 14 letih, tudi v tej stavki ne boste obogateli Mislite si, da tam ni unije, torej ne stavke, poleg tega pa le dobro plsf-ajo. zato pa gremo delat, ko oomo bogati, tedaj m podamo nazaj čez lužo. Unija je pozvala na stavko premogarje po vseh Združenih državah in tako tudi vaa Pollandu. K nam pride bos in pravi: "Zakaj nočete delati, poglejte jih na Pollandu, kako m pridni; če nočete delati, tedaj pojdite, saj pri-šli bodo drngi." Celo dragi delavci morajo torej radi njih na Pollandu prenaleti ' šikaniranje. Tam dobro vefte, da je vMki teden Mja na Oreensboru In iz drugih naMlbin*vas zastonj zovejo. na ^^M^m^n to na roko. Ostanite torej doma, Pravite, da čitote napretoe ILj^j iedtnji boj ne zadene samo šla krivila in eicer kot kdaj prej. . ( Torej na plan, bolj dokler je dan, Delo pustite in pridružite se nam. pa bo zmaga gotova na nali strani — Poročevalec. SLIKE IZ NASELBIN. Is lamam — Nil čudno ni, da m rojaki več ne oglaaijo is Kan-\f aaj položaj m je od lanskega leta tako poelabial, da je menda srsm vsakegs poltenega delavca. Ae pred letom smo ai bili vsi bratje, danee pa smo razdeljeni, da nikjer tako. Kakor znano smo saatavkali lani dne 30. septembra, ker ao zaprli nala voditelja vsled neupoštevanja industrijskega zakona* Premogarji, zavedajoč m, da nimajo druge pravice, m šli na stavko. Par dni je bilo dobro. Zastonj so klieale piščalke na delo, niti lopata premoga ni priila na povrije. Osnovale« suženjake postave je bil v škripcih, ker zima m je bližala s hitrim korakom, a premog je počival pod zemljo. Vm je kazalo, da m bomo reiill suženjske postave, tedaj pa se je pokazal na vidiku Lewis kakor atpolutiati-čen.ear in nsm sestavil pot do prostosti. Pojavili m m agsntje vseh nerodnosti in tbobnali skupaj psr nsjstežev, da m pričeli opravljati delo pod pokrovitelj «tvom policije in milice. To je bi la lepa prostost, kajne t Na ta način smo bili po vodi tel ju lastne organizacije izdani na milost podjetnikom. Tudi to ie ni bilo vm. Bittnerjevi agent je so nsprsvili črno listo pri vMh rovih in kdor m ni brespogojSo prodal, Mnj ni bilo dela, dočim M is dragih držav vabili ljudi, čel. de tu primsnjkujs delaveev. Tak je bil položaj do konvencije, kjfr pa m delegatje eelo potrdi li vse Lewisovs krivice storjene nsd nsmi in nsiimi voditelji, katerih iMt sedi v okrajni ječi v Oirsrdu, Kana. Obsojeni so celo po eno leto m "dočfn", ker m zahtevali u delavstvo večjih previs. Izključeni premogarji m m nato m čeli shirati v skupine in vseli m v najem premog ter pričeli kopeti rove. Nekej je toliko srečnih, de m It prikopali do Črnega dijamanta. toda pri toj m poaabili as naa, U smo se s njimi skupno borili kakor eden. AU jih morda slepi os veta nad onimi, ki m jih vrgli is unije, čci, kakor ste vi delali s nami, tako bomo asi s vami T Apeliram na vm, bratje, da prenehate tudi s tem delom. Kolikor želcaniikih vosov boete naložili premoga, toliko daljie bo naie trpljenje, k! le traja oeem mesecev, v ksterem času nismo zaalužili ai penija. Mnogo je t*: di takih, ki m delali po dva do tri tedne prod prvim aprilom in m komsj zMlužili za pristop k uji Tudi oni m močno prizadeti Oni, ki aodaj delate, m spomnite, kaka imena smo dali vsem, ki nm tspustili, in glejte, da ne boete a svojim delom ravnotakih imen zaalužili vi Če je vm mogočni Lesrie vrgel is organizacije, radi tega ne Mvrsite organizacijo, temveč pristopite nazaj v naie vrste, da delujemo skupno in tedaj bodo enkrat priznane naie pravice. Članstvo U. M. W. of A. pa bo preobrnilo stolček despotu, ki cepi članstvo v kritičnem času in dela članom krivice. Premog nakladate na Železni-ike vomvc in stroj ga odpelje tja, kjer to premog najbolj potrebujejo. S tem torej pomagate operatorjem, da m bo stavka toliko dalj čaaa vlekla. Zdaj ste že pokazali onisa, ki so vsm rekli, da ae morete delati, ker vam kompanija ne dajo vosov, da lahko vidijo, koliko jih kopipanija upoiteva, ker ao ji ili lansko le- Kanaatt, ampak je boj VMh organiziranih delavcev ▼ Ameriki. Če bodo liani rudarske orgsniSa-rije pustili podjetnikom razbiti njihovo orgsnisscijo, tedsj bodo podjetniki porabili priliko in sdarili po vsek dragih delavskih organizacijah. Prepričan Mm, da moj apel na vm ne bo brez uspeha, poMbno ker m med vami nekateri napredni. Zato ostanite doma, da M boete pozneje upali pogledati v obraz vsakemu poltenemu delaven. Iz las+tte izkušnje vem, kako talko m je delavcu preživeti brez uelttlka, poMbno sedaj, ker od SO. marca ne dobim) nikake podpore, odker ao nam flljnoiaki premogarji prenehali pošiljati živi-ifgli, da m bodo tudi vala hrbti* {k. VMki reči pa je enkrat ko-toliko sm In tako bo tudi nalemu trpljenju, ssmo držati moramo skupno. h- atevkmr. t a s i1 T iJpiil naznanilo. Oleveland, O. — Mestni ljud-je kaj radi pohitftno v pomlad-njem čmu is Mduhlih stsnovsnj in okajenih ulie ven v prosto naravo, na sveži, čisti srsk, ds m s njim fisično okrepimo in dobimo duievno razvedrilo. — Tako priliko bomo imeli v nedeljo dne 4. junija, ko bo priredil slovenski socialistični klub it 27 svoj let-ni piknik na J. Greharjevi farmi v Euclidu, O. listnica ueednlltva. rnrnmm^m^tmm FajetU Oitjr, Pa. — Ako pošljete en Mm zvezek, ne moremo oceniti knjige. Knjiga m lahko o« ceni, ako m prečita vsa. — Pozdrav ! Razne vesti. filipih oi or kitajci v amb-uftei tkoovski hok-naeici. d. 0. — Patrick Flinn. podpredsednik mornarske orgenizacije, Je brzojavki glavnemu stann organiaaeije, da so par« niku "President Lineoln", preje "Hooeier Stote", ki je pod kon-trolo plovbenega odbora, nado-meetili ameriške mornarje in kurjače s Filipinci. Veliko itevi. lo kitsjskih natakarjev in slug je sds j uslužbenih ns dfugih psr-nikih v Pacifiku, ki m pod kontrolo plovbenega odbore. no blago, naobratno se pa mei|% povilajo, kadar m poviia tovorni, na M tovorno blago, dMiravno m bile mezde železničarjev p0Vi* lene, ko je bila zadnjikrat lana voznina za tovorno bla;jo. Spremeniti nameravajo tudi transportni zakon. Med smond. menti, ki jih bo podpirala npr*, va, je tudi ta, da m železniški de. lavski odbor premesti iz Chica«a da bo v tesnejši zvezi z meddržav! no trgovsko kosusijo, da bo ložj« spreminjati mezde v sorazmerju s voznino sa tovorno blsgo. Amendmenti se predlože kon. gresu v decemberskem zasedanju. PSOTUJVdAKSKA PEEDLOOA I SPI NA POLICI. • Waehington, d, o. — Dasirar. no m nekateri Mnatorji odločno za odpravo linčanja, je senatni justični odsek položil Dyerjevo protilinčarsko predlogo na poli. eo. Justični odsek je pred nekaj dnevi odločil e štirimi glasovi proti enemu glMu, da je predlo, ga protiustavna. ^Po daljii diskusiji je odsek sklenil, ds odloži vMko akcijo za itirinajst dni, da preje konferira s člani zbornic-nega juetičnega odseka. . Nekateri radovedneži zdaj vpraiujejo, če je linčsnje iwtav. no, ako je protilinčarska predlo-ga protiustavna. Ako je justični odMk priiel do prepričanja, da je predloga v sedanji formi pro-tiustavna, tedaj odsek lahko spremeni formo predloge, da je ustavna. VMko odlašanje proti, linčarske predloge pomeni, da se žrtve linčarjev množe. kamikavano POVIŠANJE poštnine za PAKETNO POŠTO. IV new Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Z ozirom na večje atrolke za manipulacijo paketne poite, namerava generalni poitar Hubert Work povišati poitnino za paketno pošto (parcel post). V to svrho je poslal na razne interesente okrožnico, da izve njihovo mnenje o namerava, nem poviisnju. , Psketna pošta je bila ustanovljena 1. 1913 in od tedaj je poStni-na oetala neizpremenjena. TeJnj je paketna pošta obsegala le pet odetotkov vseh poitnih pošilja-tev; dandanes pa znala čez 60%. Med tem so m stroški za prevoz po železnici in za plače poštnih nameščencev veliko povečali. V pokritje teh večjih stroškov poštna uprava namerava uvesti pristojbino od enega ali dveh centov za vMk poslani zavoj brez o-sira na težo in deljavo pošiljat-ve in preurediti poštnino po teži in pasovih. .! Versko klanja na Irskem. London, "26. majs. — Krvftti izgredi in boji med protestanti in kstoličani v Ulsterju se nadaljujejo. Ves Ulster je v obsedm ra stanju. Ulaterci so včeraj pridržali irskega kardinala Logueja, ki je žel nekam birmat; imeli so ga zaprtega tri ure, dokler ni bila dodobra preiskana njegova prtljaga, nakar eo ga izpnt>tili. pbi obedu so se kazoova* j ali o znižanju D. 0. — Pri obedu, v soboto svečer. pri ksterem so bili predsednik železniških dražb predsednikovi gostje, so m rnsgovarjali e mogočem zniženju mesds ielesniikik uslužbencev in delaveev, sko m "prostovoljno" zniže Totnins m tovorno blago. Predsednik m sdaj ne nemereva nagovarjati o znižanju mesds s predsedniki lelesničarekik orge aisaetj. Po njegovem mnenj« m morajo meade železničarjev sni-lati, ako pode voanina m tovor- Celjska policija — reiitelj dr- iave. V tovarni A. Westen stav-ka delavstvo že 5 tednov Stav-kujoče delavstvo se je sadržalo ves čas mirno in dostojno tudi nsprsm stavkokazom. To pa tu-kajinji policiji najbrže ne ugaja, ker ni nič "kšefta", čeravno so dobili pomoč celo is Msribora, ds morejo zadostno zastrsžiti tovarno pruskega kapitalista. V soboto 29. sprila sta bila mirns pssanta ss. zaiipniks Ver-bančič in Polutnik pred gostilno Kaneijan od stavkokszov Rupni-ka in drugih dejansko napadena, pretepena, ter sts komsj uils, da nists bils ie neverno rsnjens. Pokliesls sts v bližini se nshsjo-čo policijo ns pomoč, s m je kfstkomalo pomoč odklonila, češ, da nima pravice v privatne stvs-ri posegati t — V torek dne 2. msjs ob med 10.—11. sta pa bils dva mirna reditelja aretirens, ker sta enega stavkokszs vprašala. zakaj gre delat. Rtavkokaz, čuteč ee močnega in od kepitali-atov zavarovanega, je < reditelja izmerjal m smrkovca. Radi teh žaljivk je nastal med njimi pretep, v Jtaterem je eden ismed rediteljev ndsril stsVkoks-ss s tenko liho po hrbtu. Pržsvs js bila v nevernfsti t Ali ie m ju-nski, Ifi jo čuvsjo. Pojsvils m je policija., ki je oba reditelje are I tirala ta oddale državnemu pravdniitvu kot kršitelja mko. na r varstrn države. Nehote m nem vsiljuj* vpraša nje« V čem ST je pridobil Weste« Uko naklonjenoet naiik ^laatitf SVETOVNI BOGATINI Hoskoviki sovjet odobril delo i-usk« delegacije v Genovi. apel NA DELAVCE V8E0A SVETA EA MOL. m ^ Moskve, Sovjetska Rusija, 26. n)a ja. _ Moskovski sovjet jc vče-„g sprejel resolucijo, a katero odobrava delo ruskih delegatov „a meiinarodni ekonomaki konferenci v Genovi. Komisar Rpdzutak, tajnik vse-ruske federacije strokovnih unij, ki jc bil delegat v Genovi, je porota! o poteku konferenco na plenarni seji »ovjete r Moskvi. Rud-mtak je dejal, da ao buržoaznc države pod pretvezo rekonstrukcije hotele zasužnjiti Sovjetsko Rusijo. Po njegovem poročilu je M»vjet »prejel resolucijo, ki se v jedru plaši: "Naša delegacija V Genovi jc delala pravilno in v interesu delovne mase, ko je zavrgla načrt za v postavi jonjc privatne lfliatninc v Rusiji pod kontrolo inozemskih kapitalistov." Resolucija pomeni, da ruska vlada nc bo odpravila principa nacionalizirane lastnine. Sovjetski voditelji pravijo, da «;o sebični interesi majhne klike 'ivetovnih bogatinov krivi, da jc Itila konferenca v Genovi brez uspeha. Moskovski sovjet je sprejel dru-l*o resolucijo, ki vsebuje apel na delavec vsega sxeta, da naj delajo r.s mir in ekonomsko rekonstrukcijo v svojih državah. . SltrO NEURJE V OHIOAGU IN OKOLICL Skoda ja velika. Chicago, HI. — Prek mesta in okolice jc drvgla neyihta z gro-111 m, bliskom in silnim deževnim nalivom. Strela jc udarjala in za-žiirala, dež je lil kakor iz škafa. V mestu je bilo največ ikode v južnem delu. kjer je padlo največ dežja in; so bile poplavljene ceste in kleti. / . ^ * ' V Ciceru je treičilo v drog za ra/obeianje zastave, ki stoji po-lep mestne hiše. U;Mijegasci so bili zelo zapo-aljrni, kajti prihajali so klici za pomoč proti poplavi in ognju. Bi In je oddanih okoli dve sto takih klicev. Mesto Blue Island je bilo hudo priradeto. H koda znaša več ko fcti» petdeset tisoč dolarjev. V Chi-f i?o Hif?htsu je bilo poplavljenih IT") domov. K:,KO PRIDEJO LJUDJE DO 7BŽKE JETNliKE KAZNI AU SO PA OPROlČBKL York, N. Y. (Federated Press). — Pred sodnikom Louis <»il)l)som so stale tri lener obto *< ne, da so prelomile newyorški yt*kon proti kriminalni anarhiji. • ' Tina Jurson, stara 26 let, je obljubila sodniku, da bo učila svo j' otroke spoštovati ameriiko za *t;ivo in ameriške naprave. Krivim jc bila spoznana pred štiri-ii.ijstimi dnevi «in sodnik jc au- 'udiral kazen. Dve ženi sla bili < na ko obtožbo apoznani kri ^ >n. češ, da sta lani delili mejake Iftakc, in obsojeni po sodniku Mibbso od enega leta devet mese ««v do šest let ječe in od dveh let h mesecev do sedem let, ječe. Vh* tri so bile obsojene zaradi r";'r.janja letakov, katere je * "'»'k Clibbs dovolil kot dokaze M'no na besedo policije, ki je v,'ila v njih stanovanja brez sod J1'Me tiralnicc in izjavila, da je letake v njih atanovanjih, dasirsvao ni imela policija drugih P"', 'la potrdijo njeno izjavo Vho tri žene so odločno izjavile, «'« niso imele letakov in da ne ve 'h ni«'esar 0 njih. Policija je pri " •'ortu, Ia., je prišlo na dan, da delegat" John Archbold ni bil poslan na konvencijo od nobene unije, pač pa si je bil na nekak šc nepojasnjen način prilastil delegatski trak. Archbold sc je udeležil vseh sej in je govoril pri debatah. John Gay, tajnik okrožne rudarske organizacije, ga je končno razkril kot vohuna operatorjev in ga pozval, da zapusti dvorano. Archbold je položil trak na mizo in priznal, da ni delegat, tajil pa je, da je vohun. Lokalni kapitalistični listi so izrabili afero in pisali, da je Archbold član I. W. W. Tekstilni delavei sa nočejo podati. Stavkujoči tekstilni delavci v Lawrcncu, Mass., stoje še vedno kot akala proti znižanju mezde. Organizacija One Big Union, katere člani so atavkarji, je naznanila sledeče pogoje, na podlagi katerih se delavci vrnejo na delo: 3. Delavci morajo ne lc obdržati sedanjo mezdo, pač pa morajo tovarnarji vpostaviti mezdo, katero so delavci prejemali v decembru 1920, predno je bila znižana za 22 odstotkov. 2. Proti članom 0. B. U. ne sme biti nikakršnih diskriminacij, kadar se vrnejo na delo. 3. Družbe morajo prizpati One Big Union kot delavsko organizacijo in sc posvetovati z njenimi odborniki pri bodočih sporih v tovarnah. 4. Delavci morajo dobiti plačo in pol za vse čezurno delo. Hugh G. Glover, organizator unije United Teztilc Workcrs o f America, je dejal tc dni na javnem shodu stavkarjev v Manche-sterju, N. H., da prej sneg zapade, predno bodo stavkujoči tekstilni delavci v MaftsaehusctUui, New Hampsbiru in Rhode Islandu popustili od svojih, zahtev..*«* r » Nase razmerjt do sov* jetske Rusije. Slovenstvo in človeštvo. I morna" vojna med njimi. Tudi z Ukrajinci ae dolgo niao mogli po-botati, aaj jim ie imena niao pridali, ker ao koteli narediti iz njih Velkoruae, da bo vaeelovan-ako zedinjenje tem laije. Zdaj i-majo kot dedičino po Madžarih tegs naroda precej v svoji veliki državi, zdaj jih na razgiaiajo več za Velkoruae, temveč upajo, da narede iz njih kmalu dobre Cehe. Z našo državo hočejo imeti Cehi dobre, prijateljčke stike^ zato ao prenehali govoriti o Jugoslaviji in pišejo vedno le SHS. Mala antanta je zato tako močna, čeprav brez in proti Bolgarom, pa tudi vseslovensko misel dobro podpira, kajti upati jc, da pridobi v kratkem Rumunijo aa vaealo-vanske cilje. Čehi upajo nekaj Šc tudi na Italijo in naša vlada menda tudi drugače ne bi popravlj la Rapallske pogodbe. Morebi ni napačna ta ^lieel t Če damo taliji ie nekaj Slovencev, bode tako močan živclj tam, da v nekaj desetletjih lahfco vao Italijo poslovenijo. Potem bi bilo Jadransko morje rea alovensko. Črno morje bi nam poalovanila Rumu nija; Avatrija bi ae ne mogla več upirati, potem bi prišla na vrsto Nemčija itd., kmalu bi bila alovan-ska tudi Anglija in ž njo vae njeno svetovno goapodstvo. Kakor vidite, ni tako prazna vseslovenska misel, ta ideja jc res velika in svet preobrazujoča. Le neko malo zaprekico moramo še prej odstraniti. To namreč, da zazdaj še niti Čehom nismo po sebno naklonjeni, če potrebujemo njihovega kapitala, ga kličemo na pomoč proti Qemikemu. Ko ae pa pri nas udomači in začenja delati velike dobičke, kakor se pri kapitalu razume samo po sebi — ta krat začnemo tarnati, da naa Čehi izpodrivajo, da niso nič boljši ne go 2idje in začeli smo že tudi zmerjati jih a psovko "Slovanski Židje". Tudi s Poljaki smo navzkriž, posebno zato, ker ao v Avstriji dr žal) vedno s Nemci in proti nam. Poljako ljudatvo aicer ni ničcaar vedelo o tem aovraštvu, kakor tu " ni, 2«, maja. — 121 kmetskib ' srjev se zagovarja vred *o-''m v Marija zaradi izgredov, bili nsperjeni proti velepo »niknm r A puli ji ob času. ko ' insrji v severni Italiji oka r»'» tovarne. Kmetje so ra*»rti ^Uzni kletki, ki stoji v kota "'ne dvorana, kakor n«. j večji Kako napačno je, če sc delavno ljudstvo obeša na razne narodne stranke, vidimo prav dobro na polomu, ki ga je doživela vseslovenska misel. Slovenci smo skregani na vae strani. Z najbližjimi sosedi Hrvati imamo še nekaj stik<%\ pa po* sebno prisrčni ti stiki niso — Še dandanes sliliš precej pogosto staro, žalostno neumno rimo: Hrvat jc tat! Ta rima nima prav ni. kake opravičbe, prišla je zgolj po tisti neumni poeziji, ki misli, da je vaebina odvisna od zvoka po-samezninih besed. V resnici jc Hrvat prav tak taC kakor mi Slo-venci, nič več, nič manj. S Srbi smo akregani prav tako. Imamo sicer stranko (liberalno), ki živi danes od samega prijateljstva a Srbi* pa njepi prieteši govore o srbskem balkanizmu prav tako zaničevalno, kakor ponavljajo Hrvat je tati" pristali nasfrrot. ne stranke {klerikalne). čeprsv pravi ta stranka, da dela roko v roki s Hrvati. S tema dvema narodoma tvorimo isto drŽavo, sploh ne maramo, ds kdo govori tu o narodih, ker smo vsi en sam na rod s tremi imeni . . . Z Bolgari, ki tvorijo z nami tu di en asm nsrod, Čeprsv s štirimi imeni — ■ temi se morsmo kregati, če ne nas proglašajo za sovraž-nike SHS. R tem amo opravil« Južne Slovane. Kvečjemu če ie pripomnimo, da koroški in pri morski Slovenci ne. spadajo več k Jugoslovanom, ampak k Nemcem in Lahom, posebno od-takrat odkar jc "prepovedano" govoritio Jugoslovanih in o JufOslaviji. Za tiete nerodneže. ki mislijo, ds huj-tksmo proti Nemcem in l**0"-bodi izrecno povedsno. ds pri a jih to ai prepovedsno. to velja semo ze kraljevino 8HH. ki je hotela v svojem vseslovsnskem navduie nju rešiti vprašanje redinjen>a Južnih Slovanov s prepovedjo rabe njih imena. poglejmo malo k aevemim zoranom. Vsealovanaka miael 08 je rodile pravzaprav med <>ki. rrt-znati jim moramo, da so tod« aaj-več delali zanjo, čeprsv se mso n. pr. s Poljski prev aikdar dobr« razumeli in sploh tu in tam popolnoma nedoll-no prav tako, kakor pri čcikem kapitalu — apj je delala vao valk ko politiko edinole visoka poljska Žlahta a ecrkvgnimi dostojanstveniki vwd, e pomočjo katerih Jfe znala poljaki narod drlati trdna pod zaičito "čenstohovake Matere božje", ki zna brez kruha potolažiti vse pobožne Poljaka, kadar ao lačni ... Z Ruai nismo delali ni8 druga čc. Poznali jih nismo nič, aamo to amo vedeli, da jih je straino veliko in da so Slovani. Kadar nam jc slaba predla, amo ai miali-lit "Rus jc a nami!" in smo ae tolažili a to pomočjo prav tfko naivno, kakor pobožno ljudstvo ,z nebeškim kraljeatvomt potrpimo. Um bo vae poplačano! Tega pa delajo dobičke, aato jim ae gre v glavo, aakaj bi a Nemci ns ameli trgovati. Čeprav gredo a vlado čez drn in atm, v«tfUi>t*ie "Trgov-ski List" 29. a prti a proti vlad no, še več, aocialiatiinel žal mu je, da Slovenci nc poznajo franooakc-ga pisatelja Anatola Franaa , sodelovati. . I —I--- Prav kto je glede Kemeev. Tu- 10 ubftih prt maatrclbi streliva, di tu so Aagleii uvtdevnejii Fran ' — rosi pa r svojem sovraštvu popel-: Dunaj, M. maje. — l>eeet d*-noma stepi. Naie vlade gre »jt*yrev je bilo ubitih in HO ran j*. Prsne osi seveda ... pfasiji streliva v n«ki Zdaj aa pa naii trgovei nvid# |tnutt»etj*fcl t »orni v Itlumau, ki vanjih! Ne Selit« al usode V Britanije: nimate vzroka, da Ji pridatc. Bodimo umerjeni t gre as naša Življenje. Zmanjšajmo Toj •ko, skrajiajmo, vojaiko ilUbo. Nujna potreba K ai prikrai mo U grdi, brezuspešni troiek. V splošni bedi vseh- drlsv je Frsncija morda najmanj nesreč-ns. Današnji dan se ie prenese S jutrajinjif Nesreča kroti okrtg nas. 6iri se po ogromnih ozemljih,, vsak dan pridobila na razmahu in se nam približuje, grozeč, da naa stare. Ako je fiploh mogoče, da jo odvrnemo, jo moremo samo a e-nim sredatvom, z mirom, toda pravim mirom, a na s onim, ki ob-stoji iajMihllh fraz, bombastičnih govorov na mrtvem papirju, tem več z mirom v areu. Ta mir obno vi Evropo. Imejmo aočutje in ako ljnbimo slavo, ako moramo biti baš prvl narod na svetu, bodimo to po raz sodnoatl, modVoati in pfravlel,, ki ve kaj jc mogoče in kaj jc dobro, z mirnim pregledom, ki občega vSe človečenstvo. Poeluiajmo lepo Goethcjcvo beaedoi Bodimo do-brl Evropejci! Tako francoski aocialiat. Če je to "Trgovskemu Listu" vieč, mu mora biti vieč tudi vse drugo kar je v zjrezl a tem. Francoski nacionalisti kriČe proti A. Ffan su, da jih je izdal. Tudi proti nam kriČe, da Izdajamo alof enako ljudatvo, kadar ga učimo, naj ne sovraži Nemcev, temveč naj ee zdruli z njimi proti kapitalistom ki hujskajo narode proti naro< doni, ki pripravljajo vojno, od katere imajo vselej dobiček, če zmaga njih države ali pa nc Kdor hoče mir, mora biH proti vojni t Delavsko ljudstvo je pa prot vojni tudi ie is drugega vzrok^ Militarizma ne moremo plačeva ti t Lačni smo! Ce je pa premalo kruha, naj delajo mladi fantje na polju, ne pri vojekib. Tovarne naj izdelujejo poljsko orodje, ne to pov, umetni gnojila, nc smodnika ( Wrenglovel naj ae ne pripravljajo aa nai denar na vojno proti Ruai ji, ampak naj delajo ia naj ai evoj kruh zasluži jot Tako jc treba gledati na naie razmere do velikega ruskega naroda, teko tudi do vaeh Slovanov, tako tndi do vsega človeštva. Skrbimo, d* bomo predv»#m Podporni Jidiita UiUa«TljM* S 1004. IT. juti J« 1S07 v drUfi llli»«U. GLAVNI STAN« SSS7-8S SO. LAlfNDALt AVI.. CHICAGO, ILLINOIt. Izvrievalni odbor: UPRAVNI ODSEKI Pr«d«*di»ik Vi»«.nl CsUkftr. poJ^Mt.^nik Asdr«w V M«ttk«w T«rk Uialk b. V»«rUk. u«Wntk fUtlU B«S aa. J«kniUw«, Pa., Rl. T«rk Ujalk bolnU BUt Novak, j,I. bU(«jalk John ^ UrUk, R. F olnitkaf* « t J«i« Zev« D. t. virislK ZAPADNO OKROŽJE i fUslU Filip POROTNI OOSEIC. j«kn U»dsrwo«4. ^r.d.Unik, 40« W. H«y Si.. Sprle«"«)* III.. ftUrlla t«u.n.k«r, bM S7«, B*rh«rto«, OkU. Fr*4 A. VU.r, Bm «TS. Up, Mm« J*ka T«rMi. Bom l«l. Uvr»M, P«.. J«ka C«r4«k. 4|4 W. H.y Si., Spriagfiald, III. ^ BOLNIŠKI OOSKKi OSREDNJE OKROEJEi II«. N«**k. pfd.Umkk, aeST-Sf S. L«w«4»U Av« Cklcago, lil. . VZHODNO OKROŽJE i J.eob KmkfUl, Bo« SS«. M—m R««. P«. Joku CroiolJ, MS E. ISTik Si . CUr«)^ O. Anion SuUr, Bo« |04, Greta. Kon*., al J«««sMad. M»» More. U»a It»o. Itn KI, Ml*a.. aa ssvereaapadi Mik« Žucol. 8483 S. Wlneko«lor Si . MnrrarTuuk. Nadaorni odbori Frmmk Zslts, prod.^nlk, S114 So. Crewf«rd Ar«., Ckl««««, IIL Praak Somrak, S«00 Prot.or Ar«., CUv«U«4. O.. WlUU« Sillor, BS0S St Clelr Si., CUr«l««d. Oklo. Združitveni odbori Pr«4w4ftlk: P ran k Al«i, »114 U. Cr«wfor4 Ar«., Ckl««««, III. J«ik« Or«e. sesa W. seik Si., Chl«aa«, III. Jm. Skuk. 1101 R.' «Srd CUveUad, Okl«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kom. 810S St. Clelr A*.Clerelead,O, ^POZOR!—Kor«»pon4«no« s gl. odborniki, ki d«laje v «l«m«ni arada^ VSA PISMA. U ae a«»«Š«J« ae p««l« «1. pr*d*W«IW ae •etlevei Pro4.«d»Ulv« S. N. P. J., 8887-aa S«. Uw««UU Ar«.. CkU«««. IU. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE i Belellke ta|> •litre S. N. P. J.. 1887-80 S«. Uw«d«l« Ar«., CkU«««, IU. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, ki a« tl««j« al. lartševslaege r« le J«4»«t« roke« •« e«J«r«i T«j«Uir« S. N. P. J., 1887-88 S«. Uvi. dal« A ve* CkU«««, IU. i VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI a« a^i«U aa M«leri BU««j»litro S. N. P. L t««T-«a S«. Uw«4«l« Ar«., ChUe^TlIl. Vm prltsšk« eUd« po«Uraa4« v «1. IsvHUrele«« odkom a« ««J paiUJeje Pr««k Z«ltse, prvatadalku n«e««m«g« «4k«r«, 41|«r «««l«r j« a««r«J. ' Tal prialvl «« «1. porolni «4««k a« a«j po4Ui«U aa aaaUvi J«ka Uades« woo4, 4IS W. H«r S».. Sprla«ll«ld, lil. 7^77% Val dapUi ia dragi «pl«l, aaaaaalla, ««l««l, aarešalaa la »pUk rs« ker r «r«sl « «U«IUei indaoi«, aaj aa palllja aa aaaUvi "PreaveU", MST-M a. L«wad«U Ar«., Chic*K», III. KIKUEOlONB OPI&AdUl PEBD 3000 LETI. Ckfu^ro, 111. — 1'ruffaor J. II. llreaated s čikaike univerze izjav, Ija, da jo prevedel atar egiptov« pki dokument, ki datiru okrog 1700 pred Kristusom. Dokument sc disnuša na ranooclniško opera* cije in dokazuje, da ao atnri K* gipčani pred 3600 leti izvrševali epcnauije, ki ec ie dana« smatrajo težke. Odprli ao glave in prti* t » in so zqšlli so t uiti fis so' ae vriilc XJI JI Frank TuHUČ po domače Bevčct ia Uradiiča pri Celimljah pod Ljubljeno. Iščem ga ia nad • me« aecev zaradi aalo vašnih stvari in sicer tuksj mu js umrl brat Mar» t in Turšič In nn^uatil je njemtt avoto $«00.00. Denar ae nahaja pri A. H. A U. Co., katere pa ne mora dvigniti nihče drugi nego njegov brat. V domovini ima posestvo, ki js vae ? neredu in edino on mora spravili vae vred. Cenjene rojake roRd, les Je vreden do tfiOOO, vse druge so njive In pašnik. !l sobna hiša, lep aadaji vrt. fttala dovolj aa »0 glav fivine ,štela za koujc in ie druga poalopja vao v dobrem sta* nju. 3 konji, 1« krav. 1 bik, 7 te* lic, 100 kokoši, 3 praitfi. Vae po-trelmo poljedelsko orodje. I*e pol milje do poulične kare in dva milja do mesta. Prodam'kep imam dve farmi. Roja k k sedaj j« čas ako katerega veseli kmetija, naj pride oeebno ogledati, da ee pre. pričeta kako vae raste. Za ceno in druga pojaanils pa pičite na naelov: U Moher, Hox OU, Oaka-vilic, S. Y, (Otsego Countjr). (Adv.) i« sam 4Hal te vrstice,' nsj se karkoli hitro mogoče prijavi, da ne bo •prepozno In aicer ns nsslori Frank Okoren, 424 Wcat Cheanul fttreet, Leadville, flolo. (Adv.) BABICE POZOR! Šola v anglaškam J«slke In Jem Bleveask« bebUa, ki ie nkuAnjo se lieanco. R«»d«i lahko vsa« ka Blovanks posten« bebUs kc se ja priučila odgovorov v sngleiltal« Ogledtc aa prli DR. A. M. SOUKUP, SOSO W. SSad Si , a«r. MUUrd Ar«« CHICAGO. ILL. (Adv.) In Za kuhan jo pivo doma i r salogt slad, hmelj, sladkor dni«« potrebščin«. 1'oakuaiU In se prepriAjte, da J« doeie prt naa,1 Imi naa i redno U w)Mjil in nalae. n«jli. Dobiti J« tudi sblrk« sodov, atafcUnfc tn resntk loncev, Itd. Ml vem dostavimo naročilo p« po tU, tečno v vae kraja. Oroccrljam, aledličarjcm la e pse » I ; yj nri VA PRODAJ HlAA. Proda ae NOVA 4 sobna hiia, moderno vrejena, elektrika, voda in vae ja v bili. Zemljišča meri 37V> * ■ '■. ' * Kaj je vsrok napenjaaja, bo vaaj približno gotovo le snano vsakemu živinorejcu. Povzročite •lil te bolezni »o plini, kateri ae * iSfTijtjo U krme, k' * želodcu bi-jfTre» V tem oziru zamore postati neverna vsaka sveža in *aakf Aleje, vsijidel preobilno in napačno pokladanje živini; naj rsjie pa ns»U ne napenjanje pp seleni klaji, posebne po detelji, zlasti če se je psenejedla in aata aapila mrzle vode. Zato je mokra, respsts, s psjčevinp prevlečene detelja ali druga sveža klaja, pa-XM kakor straitft. na katero je ponoči padla slana, le najnevar-Jejfau Nadel j« povzroča napenja-Jta,Bfreta mrva, obilo zeljnate-S, repnategs, kolorsbnege, pes-aegs > drugegs tem podobnegs toerjs aH zelilčs. Torej ne naši goveje Urine po rosni sli eelo po '"vmrzlf detelji in strniMu. Daj Bi-tfal >rM pele po deteljllču malo sals krme. T hlevu meftaj med jbteljo malo sena ali slama. Spar-»jene .detelje ali sparjenega sena gplob »i krmi. Nikoli ns napajaj iiriaa tokoj potem, ko se je nafta daMlje. Na ta način zebra-oii marsikatero napenjanje. • J' gpesnstl to bolezen je precej lahko; NsHerc se v prvem klodcn (vampa)* sihto veliko plinov, ki jM vs»ocejo naprej niti nazaj. Ti pli/ii vamp Izredno aapao, trebuh ae tako močne naimliri, da lakot- an fi P°Mb- hp>xS kalotnica je povsem »ali-||.?Poleg tega je govedo vzne-Hrtffo. ima l»u4« bolečine, to)če f nogami pr^ti ^ebuhu, težko di- 4&40K* S MPi Ima ltW:r/iy mere preUkati kri po trebušnih žilah, zato pa eili v glavo ia pljuča, zalije možgane in tako vzame živini vso zavednost. Potek bolezni je nagel bodiai dober ali alsb. Že v 30 minutsh zemore živinče umoriti, sko je nspenjsnje hudo in nims nobene pomoči. Izid bofezni je dober, sko se morejo spraviti vetrovi in blato na ta ali oni način iz želodca in če se to ne zgodi, Živsl naglo pogine. Živali se vnamejo čreva, poči želodec od nebranih plinov, kakor tudi pride naval krvi * pljučatn alt k možganom, vsled česar nastane mrtvoud in umori Žjval v kratkem času. ";'e Ozdravljenje. Le hitra dobra In previdna pomoč more rešiti napeto žival. Olej, da odetraniš iz napete živine čimprej vetrove. V prvi vrsti upotrebi mehanično der lovanje. Takoj naj stopita dva moža k napetemu govedu in mu gneteta obe lekotnici hkratu vaaj pet minut. Pri tem delovanju naj stoji govedo s prednjims nogama viije nego z zadnjima. Tako gnetenje, večkrat ponovljeno Je naj-pogostejše uspelno sredstvo za odetranitev plinov, tudi počasna gonja v kreber je koristna. Včasih pomaga polivanje lakoftiie z mrslo vodo. Bezi s eelo podjeno roko de rsme v ritnik goveda in iztrebi sakačeno blato, kmalu za ajim pridero vetrovi. Namesto Rezanja lahko nadomestiš s tem, de vzameš-za to'pripravljeno briz-galnico, s kstero prsv pridno briagsj v ritnik milnico (žajfni-co), v kateri si raztopil peet kuhinjske soli. Zato je priporoffljhra tudi kisovs sli tobakova voda. Spleti ({Ive jardi dolgo, slamnato, precej debelo vrv in jo namaži v sredini i milom ali kolomazom, to namazano sredino deni govedu v gobce, oba konca pa zveži na tli-nTkn skupaj, da se na ta način pridne govedu rigati. Tako spravlja iz sebe nšbrane pline. Notrenja zdravila. Vzemi za veliko govedo eno unčo neugaše-nega Živega apna, ga raztopi v kvortu vode in vlij govedu v gobec. Tako apneno vodo je včasih potrebno ponoviti z vlivenjem v gobec po dv* jali fttirikrst v dveh ursh. Apnena, voda ima svoje kemično svojatvo, da vpije nabrane plin«. Namesto živega apna ae rabi tudi tabnnjekavec po 30 gramov na kvort vode naenkrat, ali pa zdravila po sledečih reeep tih: 1. Solution of sminonis 6 unč, špirit of esmphor 7 unč, ether 1 in Vi unče. Ta zdravila se skupsj zmešajo in s« jih daje po eno jedilno žlico med 2 in Mt pajnta vode, katero vodo se vlije govedu v gobec. 2. Light magnesia pol unče, •vhite hellebore root pulv. 150 gramov. Omenjeni dve zdravili se morsta zmešati z žganjem ali ka-mHčnim čajem in ss vi i je vse ns-enkrat govedu v gobec. Nikdar ne vlivajte goveda petroleja nli temu podobna smrdljiv* sjred-stvp, ki nič ne pomagajo, marveč ftle škodnjejo; poleg tega pa, če je treba govedo zakleti, meso smrdi in je neužitno. Operacija. Najzadnjc, če ti ni mogoče drugače ozdraviti goveda, lete uporabi operacijo, ako je bilo V*6 drugo zdravljenje brezuspešno in če imaš mnogo živine napete, da ti jo ni mogoče zdraviti. Operacijo se izvrši s takozvanim trokarjem. Trokar je bodalo, tičoče v cevi, nožnici, od-< prti na spodnjem koncu. Vbod i*n vrši v tistem delu lakotnice, na katerem je najbolj napeta, pribli-j žno tri do tri in pol inče od boka in tri do tri in pol do ledvičnih vretenc. Bodalo trokarja vzemi v desno roko ter nastavi njegovo oat tako na pošev, da bi — če si jo misliš podaljšano — prišla vcii ravno na sredi komolčnega člena prve desne noge. Ko si enkrat natančno preudaril, porini bodalo S silo v vamp. Bodalo potegni ven] cev pa naj ostsne tako doljfo notri, dokler ne izhlapijo plini iz vsmpa. Ako slučajno nimaš tro-i karja, poskusi vbod s kakim špi-Čsstim ne rejnstira nožem, da 2i vinčetu ne zastrupiš krvi. Nož porini na levi lakotnici približno kake tri in četrt inča globoko. Po vbodu obrni nož v polovico, da se luknja razširi, da skozi njo lahko izpuhto plini. Kanico končno namaži z lizolovo raztopino ali vsaj z maslom. Rano od vboda z nožem pa je najboljše zašiti. Dr- žite se točno nsvodil in nikdar no ^upotrebite prezgodaj^ opsracije, vedno poizkusite pryp v** drugo. Operacijo upoštevajte vedno za najzadnjo pomoč, kajti nož ima le svoje lastnosti ., T Dolgostne in utežne mere eem označil po ameriškem , merjenju iatotako tudi imena zdravil, ia si jih zsmore vsakdo kapiti. BESI \ Komen v Mi delih.* -FratoMl Vladimir Levstik/ (Dalje.)' »ei" > "Pojdi v a stran, pro« odtod I V gozd, na po- ij»r,i • •' Ia sbešala je nasaj. lH ^ niV * , < « . „ "LisavsU Nikplsjevns, ne bodite tsko ma-lodušnalH jf tekel Pjotr Htepanovifi za njo. "Za-kaj aoČete, da Ti^vidif Narobe, poglejte mu na-ravnoet ia ponoaae v oči. ... C« imate pomiael-k« sarudi. oaeg»- • « *eradi dsvištva — to je vea4#r; takŠap, predsodek, taka saostalost da. . . greste, kam greste t Kh, beži rVrnite se ivroginu, da vsameva mojega isvoščks. vendar tešete T Tem je polje — nu,.saj sem Obstal 5a. Llaa js letsla kakor piiea, ssms ae vedo* kam, ter pustlls Pjotrs Stepsnoviča do-brih petdeset korakov za seboj. Spotaknila se je ob krti«* ia pala. Tisti trenotek pa se je sašul ss-daj, stran od pjiju, strašen vakriln za vpil llavrikij Nikolajevič. ki je videl Liaia beg ia 9*dea ter hitel k nji čez polje. Pjotr Htepanoviš i« je Mtro umaknil med vrata 8tavroginove hiše, da sede čimprej na svoj vos. . ' atal Mavrlkij NikolajsviČ v nepopis- aap Strahu srsvsn Llze, ki se je bila pobrala, aklanjaje se les njo in držeč njeno roko v svojih Mk. Vse neverjetae okolnoetl tega srečanja so mu hfla pretresle rasum. in solze so mu tskle po lica. Nje, ksterrt js toliksnj oboleval, js videl brapuaMO bežati fces poljr, ob taki uri in vreme, nuj^ samo f obleki in brez ogrinjals, v tej bogati, Mifljrn^kani včerajšnji obleki, vsej blstni od psdra. , . Nobene besedice ni mogel sprsvitl Is »boj sleksl je plelč in s tresočimi roksmi ogrnil ajeae rame. Zdajci pe je vzkliknil, za*utivši, kako se je s ustniesmi doteknils njegove roke ■ $MUaa,'? je sakliesl, "aičesar ne reiumem, vas mi jf uganka, tods ne podite me od sebe I" ".O ds, odpraviva ae brl odtod, ne sspusti-ta ms t" Hsmegs je prijela za roko ter gs jelš vlači ss seboj. "Mavrikij Nikolsjevič,M je ntna dopis bajcŠe snilela glea. 'tam aem se ves ?*s hrs-bra držala, tukaj pa a>* i* "trak smrti. 1'mrls bom prav kmalu bom umrla, in groza me je u-Jureti. . . ." je šepnila krčevito stiskaj« njego ve rpko. "Oh. da bi vaaj kdo prišel!" m je v obupu •siraI aa rse strani. "Da bi s* vsaj tuj f ovak pripeljal mirne! Nog« m imočite. smeta te ram v glavh" "Sil na de, aič ne de." Ra je bodrila, "take! Hi. pri vaa se ne bojim tako; držite me /« w k^ x<>d.rsti poti so mu post sil težko breme. • "Ali ste v resnici vir je vzkliknile Liza, gledaje ga s žalostno osuplostjo, ki je Izpodrini-Is prvotno veselj«. . "Lise P je viknil tudi Strpan Trofimovič ter planil k nji t delirij ae mu j« posnal po glaau. "CThšre, cMre, hej blodite tudi vi i . j v tej mrg. lit Vidite ognjeno zarjo f Vous čtes mslhcti-mise, n'eet-c« paa? Vidim, vidim, nič ne pripovedujte, a tudi mene ne vprašajte. Noua sommc* tou* inalhrureti*. msia i! faut le« pardoner tou«. Pardonnon«. I.iae, pa Itomo svoliodni na veke. Da človek obračuna s tt»m svetom in za dobi pcpolno prostost — ti faut pardonner, pardoojMT et Mr-dounevl" ' ' Vrl »r lds tu je poklrkail pred njo ^feMfeMftjU.) Prvi maj v "Bdeči dolini". Mežiška dolina ne pomni tako veli-čaatne proslave Prvega maja kot je bila letošnja. Sicer po udelež bi ni prekašala one v letu 1919., pač pa po vzorni disciplini in is vrstni organizaciji. Shoda in oth hoda v Mežiei so se udeležili tudi sodrugi iz Črne, in sicer v ogromnem številu, z rudniško godbo ns čelu. Shod, na katerem je poročal sodrug F. Svetek iz Ljubljane, ae jc vršil na proetem pred Konsum-nim društvom. Po shodu se je vršila dramatična predstava "Jakob Ruda", ki je bila iatotako iz-borno obiskana. Shoda in sprevoda se je udeležilo več tisoč ljudi, tako da Mežiško dolino prav lahko, prekrstimo v "Rdečo dolino". Mi ne vstsjamo šele, temveč že korakamo t Prvi maj v Mariboru. Manifestacijo mariborskega socialističnega proletariata bodo ostale v spominu slehernega proletarca, ki jih je videl in se jih udeležil. — V krasno majsko jutro so je ob 5. /jutraj razlegla godba, budnies mariborskega proletariata. . Udeležba jd bila Že v kljub zgodnji uri precejšnja. Od ure do ure so se bolj polnile ceste; delavcem, ki si jim bral radost na obrazu so pripenjale sodružice majske znake na prsi. Ob 9. sc je zbrslo o-krog 3000 proletarcev na Trgu Svobode, kjer je s tribune govoril s. Golouh, v ognjevitem govoru zbranim manifcstsntom o socialističnem 1. maju in o nalogah in cilju proletarijata. . Župan f. (Jlrčar je orisal v slovenskem in nato v nemškem nagovoru trpljenje jugoslov. proletariata, v vseh jijegovih' bojil^ proti reakcij), ki i|h vo4w«y. N«w Y«rk, N. Y. ..........imiiih^MV"'HMH>II(............................................... Na U. ». SHflPPiHG BOARD V # f V V** potniiia^dmck, asa e. a. ' ' > f. 48 ir^^r.r. Naw Y«rk Clty. idh troikov Government Booklet podatka, ravnotako tudi vse po-parnikih. -Mr Moje ima Ja«.«•»••.••..•....•*••.•.........*•*.• Moj naslov Js. > .. ..-.«.....,• .........»... ............ir-------n-ni--'i >Vili.......»nji ----- U.S. SHIPPING BOARD 48 Bv«a4w«)r PasMagar D*ft. % t t Prosim knjiiieo, ki dstka o Unii E. S. N«w Y«rk Ci«r VAS PODPIS DA imel tako rrednoat, kakrino mu boste a svojimi priaaderanji aami ustvarili Vrednoat od risi najfeč od vašega prizadevanja sistematično hraniti. VI opravičeni tudi nekaj brneti od v 1 vašega dela, sato ae odločite aedaj izplačevati sebi določeno avoto is vašega tedenskega zaslužka in Jo vlagajte v to banko. SKLENITE piae bo naraščala prizadevanji. hraniti in pod s~ vašimi PO«IUAMO Ummr v Mara PRODAJEMO tifken. u potenj« nMti«. ta naaaj, aa m italj«. KASPAR STATE BANK Vh I •••«4 Avt. ta. »UjMJs n