___ 288 ___ Naši dopisi. Iz Rusije 22. avg. —r\. — Ruska vlada je izdala nadrobno poročilo o avoji delavnosti v Rumeliji. Ta poročilo je jako važen dokument, ki živo priča o tem, kaki namen je Rusija imela s svojo poslednjo vojsko a Turčijo in kake sovražne sile je morala premagati, da je mogla po vojaki mirno svojo nalogo izpolniti. Ta dokument je eklatantna obsodba evropejske politike glede južne Bolgarije, in bi zato vreden bil, da bi ga slovenski politični časopisi, ki imajo za take stvari dovolj prostora, celega v prevodu ponatisnili. Iz onega poročila je vidno, da 2/3 vseb prebivalcev so Bolgar;, le 1/3. znaša zmes iz vseh drugih narodnosti, Turkov, Grkov, Židov, ciganov, Armencev. O Grkih poročilo govori med drugim sledeče: „Rumelijski Grki nočejo nikakor razumeti, da so oni manjšina v deželi. Oni izmišljavajo lažnjivo statistiko, sklicujejo se na neke izmišljene pred-pravice ter si prizadevajo biti prvi in gospodarji v deželi. u O Slivenskih homatijah pa poročilo govori tako t „Sliven8ki hrup je utihnil, kakor hitro se je pokazal v Slivni generalgubernator (gener. Stolipin). Povod k temu hrupu je podal sam finančni direktor Schmidt se svojo preočitno nedobrohotno9tjo do Bolgarov. Razen tega se lahko a polnim prepričanjem reče, da šuntarji teh ho-matij niso bili Bolgari, ampak ljudje, ki so si prizadevali Evropi dokazati, da po odhodu Rusov iz Rumeiije ne bo mogoče drugače ohraniti mirii v deželi, kakcr da jo zasedejo turške armade.*' O evropejski komisiji je med drugim rečeno, da je ona iz začetka hotela rusko administracijo kontrolirati, rusko vlast sebi pokoriti ter upotrebljati jo po svoji prihoti, pa kmalu se je zgodilo narobe: evropejska komisija brez pomoči in svetov ruske vlasti ni mogla prav nič delati. O rumelijski miiiciji se sporoča, da ona obstoji iz 9000 mož pešcev, 300 mož ko-njikov in 1000 mož žandarjev; oficirska mesta so prejeli tisti Rumelijci, ki so ob časa vojske služili v bolgarskih krdelih; razen njih je prišlo iz zofijske vojne šole 60 mladih oficirjev, nekaj je ostalo tudi ruskih, dva Prusa, en Srb in en Avstrijec. Rusija je Rumelijo prej ustanovila, kakor je bila zavezana po berolinskem traktatu, ter jo je pred srokom pustila v lepem redu. Al komaj so Rusi Rumelijo zapustili, uže so jo začeli razdirati tisti ljudje, ki žele Evropi dokazati, da v Rumeliji je treba turške armade,, kar se z drugimi besedami pravi, da Bolgare je spet treba po turški klati. Tak mož je posebno vojni direktor Vi tali s. Bero lina k i tra kta t je jako čudna stvar. Iz začetka je vsak hotel bti njemu pravi oče, zdaj se pa te časti vsi nekako branijo, se ve da vsak se svojim namenom. Nedavno so angleški ministri v parlamenta opominjali, da Evropa se ima posebno Bismarkovi modri mešetariji zahvaliti za ta prelepi traktat,* prec potem je tudi njegov glavni organ „Times" trdil, da ta čast gre edinemu Bismarku in da berolinski traktat ostane večen; dasiravno je vsa Evropa mislila, da je Nemčija nerazločno zvezana z Rusijo, je vendar na berolinskem kongresu Bismark v vseh vprašanjih stopil na stran Evrope proti Rusiji. Ta pokrita odkritosrčnost angleških politikov je Bismarka hudo pičila, zakaj njegov glavni nemški organ „Norddeutsche allgemeine Zeitg." je na veliko trobento v uvodnem članku zatrobil po svetu, da te angleške čenče so gola laž, kajti — česar se vsak lahko iz protokolov prepriča — je Bismark v* vseh važnih vprašanjih podpiral Rusijo, al njegova naloga ni bila biti bolj ruska, kakor so sami Rusi; Angleži s svojimi čenčami da samo dražijo Rusijo proti Nemčiji itd. „Moskovske Vedomosti" so se nad tem Beakonsfield-Bismarkovim ravsom smejale ter ___289 ----- «o vprašale Gorčakova: razume ii on ta poduk Bis- markovega organa? Poslednja turška vojska je točno opredelila tri ruske stranke. Prva stranka je ves prosti mestni in kmetski narod; njemu je geslo: ,,Kristusova vera, car osvoboditelj in sveta Rusija." Kedar so te tri stvari v nevarnosti, je ruski narod vselej gotov žrtvovati življenje in imenje, — druge politike on ne zna. Dve drugi stranki se imenujete: ,,slavjanofili" in „jevropejci-iibe-rali". V ti dve stranki razpadajo vsi omikani stanovi ruskega naroda. Uže imena opredeljujejo glavne točke politike teh dveh strank. Siavjanofili imajo taka načela: Klasična omika; finančna neodvisnost Rusije od tujih narodov, tedaj edina notranja državna posojila; sedanje samodržavje s pomočjo senata iz izkušenih in previdnih starcev in gubernski in ujezdni zemski zastopi, kajti za resnično ustavno življenje narod še ni zrel, prave ustave nima zdaj še noben evropejsk narod, Anglija jo je nekdaj imela, a zdaj v Angliji čari diktatura pod parlamentarnim prikritjem; francoska ustava je večna revolucija, v Nemčiji Bismark igra s panamentom , kakor otrok s pupami, avstrijski parlamentarizem pa je karikatura; osvobojenje vseh siavjanskih narodov izpod tujega jarma, njihova politična samostojnost, a v duševnih stvareh vzajemnost. (Kon. prih.) Iz Vipave 1. sept. {Razglas.) Vipavska kmetijska podružnica napravi 8. dne t. m. (Mali šmaren) popoldne koj po službi Božji pod milim nebom kmetijsko tombolo s sledečimi dobitki: 1) Tombola: železen ogersk piug, vreden 38 gld. (zraven pa še en dar centralnega odbora kmet. družbe v Ljubljani). 2) Oink-vina: velik železen stroj za turšico robljati, vreden -30 gld. (zraven tudi en dar družbe kmetijske). 3) Kva-terna: velik holandski filtrirni aparat za vino čistiti, vreden 25 gold. (zraven tudi en dar družbe kmetijske). Ter ne: mlin za grozdje mastiti, vreden 15 gold. (zraven tudi en dar družbe kmetijske). Amba: zbirka sad-jerejskega orodja, vreden 6 gold. — Cena kartelci ({srečki) je 20 soldov. — Tombola se začne s primernim govorom. Zvečer pa bode veselica v čitalnici v prosiavljenje ranjcega, za kmetijstvo v obče toliko zasluženega gosp. Matija Vrtovca s slavnostnim govorom, glediščioo igro, petjem in plesom. — Deželna vino-in sadjerejska šola Slapenska letos zavoljo večinoma še prezelenega grozdja ne napravi grozdne razstave in ne bo vinske pokušnje. — Nadjamo se po vsem tem prav veselega dne in slovesne večernice na prihodnji Marijini praznik. Iz ČeŠnjic — Pri volitvi občinskega starešinstva 14. dne t. m. je bil za župana izvoljen Jako b Zor-dani, posestnik v Poljanah, za svetovalca pa sta bila izbrana Matija Žibert iz Rakitovc in Jožef Pe stotnik iz Selc. Iz Ljubljane. — V našem zadnjem listu smo rodoljubnim našim pisateljem željo razodeli , naj bi — nasproti zagrizenim našim sovražnikom in protivnikom novega ministerstva — ne sipali vsak dan naših narodnih aahtev tako, da, kakor vrabci na proso, planejo oni na to, kar je ta ali uni naših časnikov pisal, in potem žeoo vriš, kakor da bi V3a Avstrija morala postati slovanska država. ^Slovenec" je te naše želje „festina lente" napak razumel in v enem svojih zadnjih listov napisal članek, češ, da „Novice" hotč slovenskemu časništvu mejiti pravico od krito srčne rodoljubne besede, in da zavidajo „Siovenčevega" pisatelja tacih člankov, če mu ta ali um pravi: ,,kdor je v ,,Slovencu" to pisal, ta je ?tiČ". „Slov. Nar." je v včerajšnjem listu uže podučil .^Slovenca", da naša objava v zadnjem listu „Novicu m bila nikak dementi narodni žurnalistiki in da so vsi Slovenci gledč narodnih tirjatev enih misli. A tudi nri moramo svoje reči. Ce se komu ljubi „vodo zajemati z rešetom", prosto mu je, naj jo zajema, mi je ne zajemamo in čakamo časa, da na pravem mestu naši poslanci formulirajo naše pravične zahteve, ki ne žalijo drugim narodom njihovih. Vsaj vse naše zahtevo, kakor včerajšnji „Siovenec" sam pripoznava, niso nič novega, nič neustavnega, nič nenaravnega, in„Novice" so se uže zanje borile, ko še „Slovenca" ni bilo na svetu. Ko bi med nami bivali pošteni dopisovalci različnim dunajskim židovskim časnikom, ki bi poročali to, kar slovenski časniki pišejo, nihče bi časnikom našim ne priporočal potrebne taktike, al ker ti pisiiai vse, kar le morejo, napak obračajo, vse potencirajo, s vetu obj a vlj aj o in se lažejo, kar nihče nas ni rekel in nihče ne mislil, zato in samo zato je zdaj, ko nasprotniki naši tudi Taaffeo v e m u minister« stvu kupičijo cele gorč ovir, je treba, da smo prevdarni in ne iščemo naslova „tičev". Ali nas tega ne uči uže sam ,,Tagblatt", katerega vrednik še neki trem dunajskim židovskim časnikom nosi materijai o ,,nei zmernih tirjatvah Slovencev", &i vznemirja celč poštene nam Nemce in prijazne nam ministre same. — (Iz seje odborove družbe kmetijske 81. avgusta) je „Novicam" došlo sledeče poročilo: V prvem oddelku seje se je pod predsedstvom barona Wurzbacha in vpričo zastopnika c. k. deželne vlade razpravljal dopis al. ministerstva o državnih podporah za razstavo goveje živine v Postojni 6. dne oktobra, za pospeh govedoreje, za vodnjake , za pogozdovanje goličav in za žive meje. — O Postojnski razstavi goveje živine 6. dne oktobra so se večidel sprejele premembe, ki jih je nasve-tovalo si. ministerstvo kmetijstva, in sklenjeno je bilo, nemudoma program postojnske razstave v 300 iztisih natisniti dati, da se potem razdeli po deželi. — 0 vodnjakih se bode si. ministerstvu razložilo, da zato letos ni nič odtrgal podpori za nakup plemenskih bikov, ker je itak uže podpora s 1800 gold. majhna memo prejšnjih let, in ker za napravo vodnjakov utegne iz prejšnjih podpor ostati blizo 400 gold. zato, ker nekatere občine se še celč lotile niso naprave vodnjakov, za katere jim je uže pred več leti bila podpora obljubljena in deloma uže izplačana. Pri tej priliki omeni dr. Bleiweis izvrstnega poduka o umni napravi vodnjakov, ki ga mu je rajnki go*p. Peter Kozler izročil in katerega je gosp. Vičel pregledal in sem ter tje popravil, da se, razjasnen s podobami, natisne v družbinih ^Naznanilih". Odbor soglasno izreka gosp. Vičelnu zahvalo za njegovo pnpomoč pri delu, po katerem dobijo naši ljudje temeljit in lahko umeven poduk v roke o tem, kako dobro napravljati vodnjake, ki ga dosibmal niso imeli. — O zelo obširnih obravnavah druzega oddelka današnje seje poročamo drugi pot. — (6 daril po 42 gold. iz prof. Metelkove ustanove) se bode podeiilo učiteljem kranjskim , ki ee odlikujejo po lepi nravi in marljivosti v šolstvu, skrbni gojitvi slovenščine in sadjereje. Natečaj za ta darila je razpisan do 30. dne t. m.; prošnje se po poti dotičoega c. k. okrajnega glavarstva izročujejo c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — (Začetek novega šolskega leta) za gimnazijo, realko, učiteljski pripravnici in dotični vadnici je 16. dne t. m. Oglasi in vpisi učencev in učenk so 13., 14. in i5. dne t. m. — Bukvar Ign. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani prodaja šolsko knjigo: ,,Latinska slovnica za slovensko mladež" od prof. P. Ladisl. Hrovata po 1 gold. 50 kr. in „Latin sko-sio ve nske vaj e" od prof. Sebast. Ž epi ca po 2 gold. ___ 290 ___ — P. Lazar is ti so 1. dne t. m. po ukazu knezo-škofijstva tudi v deželni bolnišnici prevzeli duhovna opravila, ki so jih dozdaj opravljali p. frančiškani. — (V tukajšnji hiralnici), katero oskrbujejo usmiljene sestre, se sedaj, ko je 30. dne t. m. umrl gosp. župnik J. Krašovic nahaja 43 bolehnih obojnega spola. — V tukajšnji dekliški sirotišnici pa je sedaj 14 sirot. Ta množica se bode kmalu pomnožila za 20 deklic, katere se bodo vzele v to dobrodelno napravo na stroške deželnega sirotinskega zaklada. — Kakor po vseh deželah našega cesarstva , tako se tudi na Kranjskem nabirajo darovi za pogorelce v Sar a j evu. — „Lepega Kranjskega mesta ne moremo si misliti brez gimnazij e !u S to mislijo — piše nam prijatelj — sem v pondeljek, 25. dne avgusta, zapustil Kranj, ki je bil nekdaj „Sitz der Markgrafen von Krain", zdaj pa, če ga v pondeljkih in drugih tržnih dnevih vidiš, se ti kaže, kakor da bi vsi Gorenjci 8 trgovino svojo si „rendez-vous" dajali tukaj. Voz za vozom z različno robo obložen tisi v mesto, na velikem trgu pa je tolika gnječa ljudstva, prodajalcev in kupcev, da težko prodreti moreš veliko množino. In temu mestu, ki je srce Gorenjskega, kamor vse žile gornje strani peljejo, hočete vzeti 4razredno gimnazijo, namesti da bi jej dodali še 4 razrede in bi tako tudi gorenjska stran imela, kar dolenjska ima, celo gimnazijo, katerima bi ljubljanska, v sredi dežele, bila kakor mati hčerama. Kranjska cela gimnazija bi pa zmanjšala preveliko število učencev gimnaziji ljubljanski in s tem tudi njene stroške o plači profesorjev, pa bi olajšala tudi Gorenjcem vzdržavanje njihovih sinov v biižcjem jim mestu, kamor vsak teden zahajajo. S stroški nad 6000 gold. si je pred 18 leti mesto vredilo Jako lepo šolsko poslopje, ki je po vladnem ukazu imelo v-se jemati preobilno množico ljubljanske gimnazije, ki pa zdaj ima „mit einem Feder-strich" zavrženo biti! Ne, ne, to nikakor ni mogoče! In to se nam zdi tem manj mogoče, ker ste gimnaziji v Zateču (Saatz) na Ceskem in v Senju (Zeng) v Dalmaciji ostali, ki ste ob enem z gimnazijo kranjsko lani bili na smrt obsojeni. Kranj pač ne zasluži take enostranske britke osode! — Knez črnogorski se je včeraj ob poli enajstih dopoldne s svojim spremstvom peljal z nagličem preko Ljubljane na Dunaj. Na ljubljanskem kolodvoru se je bilo zbralo veliko ljudi, ki bi ga bili radi videli, pa se ni nič pokazal, ampak ostal je v svojem dvornem vozu. —- V današnjem izrednem občnem zboru družbe kmetijske je po predlogu centralnega odbora, o katerem je poročal odbornik gosp. Murnik, bilo z malim dodatkom g. deželnega glavarja viteza dr. Kalteneggerja sklenjeno, da se v centralnem odboru ustanovi poseben in samostojen odsek za konjerejo, in s tem dodatkom premeni §. 27. družbinih pravil.