||	na teden.	^^^^	Jv'^AI^v IIi^HrI^^^L Jrwi	Excellent adverlUmg I j
'' ' — - _' j |
,	VWA 9 5.	___LETO VIII. VOL. VIII.
Silna katastrofa na morju Nemci potopili 1193 oseb.
SLOV. BASEBALL.
Kolarjev kllub zgubi proti Lati scheto vim, toda zmaga Schwalbovi klub. r Kolar-jev i o i i o o—3
Lauschet-tov 20205 *—9
1
Schwaib 1 1000200 11—5 Kolaj. 23020040 *—11
Mestne novice.
INa krovu torpedirane Lusita-
je je bilo sedem Cleveland-čanov izmed katerih je šest mrtvih.
RAZNA MNENJA.
it
—Na potopljenem parniku , Lusitania je bilo sedem Cleve-landčanov. Samo o enem se je dosedaj poročalo, da je živ, a ' ostalih 6 je gotovo mrtvih , Med rešenimi je Robert C. Wright, bivši county auditor. Mrtvi so pa: Mrs. Elisabeth Horton, 99 Holvoke ave. Mrs. Eunice Kinch, 6300 White ave. njen 19 letni sin William Mos-toe, dalje 'Mrs. William Stevenson in otrok, 7618 Vineyard ave. in Christ Garry, 8015 iW'hitehorne ave.
—'Rojaki, v pete'k se vsakemu nudi prilika, da uloži proš-njo z^prvi ali drugi papir, in ■ sicer zvečer od 6. ure ufeprej na na pošti! Kdor nima _ spiske lAtojuje, naj pride na pošto, tam se mu spiše zastonj. Prosilci za drugi papir naj pripeljejo svoje jSriče, nakar ulo-|ijo prošnjo Ibodejo objed- ^ tnem takoj izprašani prav lah-^ka vprašanja pri izpraševalcu.
*	Tako si vsakdo prihrani lahko *'dva dneva dela. Pojdite zvečer ,]
v petek, 14. maja naravnost na ( pošto, in če ne veste kam, pa , pojdite k J. Grdina, 6025 St. .] Clair ave. odkoder se vas pelje .
•	v mesto. Kdor 'uloži prošnjo ; / ||daj, bo jeseni že lahko volil. \
—V četrtek, 13. maja je
zborovanje članov ''Slovenske	<
Lige". Dolžnost vseh članov in	I
članic je, da pridejo v tem važ-	j
nem času na sejo in se skažejo	1
s kartami. Pripeljite s seboj	]
tudi svoje prijatelje. Več ,zani-	<
mlvih stvarij bo treba rešiti.	1
—'Umrl je v nedeljo John Bukovnik, star 51 let. 'Prišel je k Jos. »Bizjaku na 6026 St. Clair ave, in se izjavil, da bi se rad vlegel na postelj. Ni dolgo ' jfosal, in je za večno zaspal. Ro-/ jak Bukovnik je doma iz Šenčurja pri Kranju ter je stano- J val v Clevelandu 18 let. Za- 1 pušča v stari domovini 7 otro-k J in ženo, tukaj pa dva sina. Pri 1 društvu ni bil nobenem. . j
1	i
—iDr. M5r, št. 10. SDZ v < v Newburgu priredi v nedeljo, 16. maja lepo tombolo v korist dr. blagfajni. Lepi dobitki so na razpolago z razno dru- *
zabavo. Tomlbola se vrši v Smrekarjevi dvorani.
—Poročno doveljenje so dobili: Jakob Kaušek in Terezija Hauptman, Lovrenc Zupančič in Ana Fortuna, Martin Kotnik in Karolina Bogulin, John Oblak^n Angela Skulj. Vsem mladim parom želimo
j mnogo sreče v zakonu.
K,'i;-i*;	]
L ' ' ■	■ w S I
—Sest Clevelandčanov je
utonilo zgodaj zjutraj v pon-	-deljck v Erie jezeru blizu 70.
ceste. Pet jih je bilo rešenih,	t
Naihajali so se na čolnu ''The	e
Junior", ki je vozil p^sek iz	a
Fairporta. Pri 70. cesti jih je	I
dobi* nekak -vrtinec, ki je po-	i
tegnil njih ladijo navzdol Pet	.
oseb se je vzdržalo na površju', i in so jih rešili uslužbenci C. E. I. kompanije, ki ima tam svojo tovarno, a Šest jih je utonilo, ; predno je prišla rešitev. .
—'Jos: Gornik, ki je preje 1 vodil trgovino v Collinvvudu pod firmo Gornik in Temistok-le, je sedaj sa/rt prevzel trgovino na svoje roke in ime. Col-linwoodcanom priporočamo to trgovino.
—Umrla je Ana Koren na K. 43. cesti. Bila je že udova zadnjih osem let. Stara 65 let. Doma je bila iz Žužemberka. Tukaj zapušča štiri otroke. Pogreb tse je vršil v soboto. Naj mirno počiva!
—Clevelandsko angleško časopisje ostro obsoja, barbarski čin Nemcev, ki so ga storili s potopljenjem Lusitanije. Vse ostalo clevelandsko časopisje v vseh jezikih obžaluje silno nesrečo ter protestira v imenu humanitete in kulture proti takim nemškim zločinom. Edino clev. nemški dnevtiik in mažarski izražata svoje zadovoljstvo nad tem, da so 'Nfeni-ci potopili 1200 oseb, večina žensk-in otrok ter trdijo, da so <bili Nemci upravičeni tc storiti. Clevelandski duhovni, brez razlike vere, so v nedeljo ostro bičali nemški zločin. Dur hoven Rev. Bradley se je izjavil : Nemški poslanik v Ameriki. grof Bernstorff je vedel, da bo Lusitanija potopljena. Nemški poslanik ne zasluži druzega kot vislice, kajti radi njega in njegove cesarske klike se je hladnokrvno umorili nad 1000 žensk in otrok. On je hladnokrvn morilec!
—V sredo se prične v Clevelandu "Svetovni* mirovni kongres''. Na zborovanje pridejo vsi odličnejši Amerikanci. Zupan prosi hišne posestnike, da okrasijo hiše, toda le z ameriškimi zastavami, ker ne želi, da lii kje prišlo do prepira.-r^d i te ali one zastave.
—'Umrla je v soboto zjutraj obče znana rojakinja Terezija Urli, doma iz Toplic pri Smar-jeti, rojena leta 1891. V Ameriki je bivala 8 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga in eno hčerko, tri sestre in enega brata, v starem kraju pa dve sestri in mater. Pogreb se vrši v sredo zjutraj. Truplo ranjke počiva sedaj na Bonna ave. Pokoj in večni mir!
DENARJE V STARO DOMOVINO.
^Poilljamo denar na Kranjsko, štajersko, Primorsko, Korf&ko, Tirolsko, če&ko, Hrvatsko In Ogrsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se do dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov. — Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite natančni Va& naslov in one osebe, kateri se ima lzplafiatl.
Cene:
K	I	K	$
5.:.....90 120...... 19.80
10...... 1.76 130...... 21.45
15...... 2.60 140...... 23.10
20...... 3.40 150...... 24.75
25...... 4.25 ' 160_______ 26.40
30...... 5.05 170........28.05
35...... 5.90 180...... 29.70
40...... 6.70 190...... 31.35
45...... 7.55 200...... 33.00
50...... 8.25 250...... 41.26
65______ 9.10 300...... 49.50
60...... 9.90 350...... 57.76
65...... <4!K76 400...... 66.00
70...... 11.55 460...... 74.25
75...... 12.40 500...... 82.50
80...... 13.20 600...... 99.00
85...... 14.05 700...:.. 115.50
90...... 14.85 800...... 132.00
100...... 16.50 900...... 148.50
110...... 18.15 1000...... 163.00
TVRDKA FRANK 6AK6ER, 62 Cortlandt 8t, New York, N. Y.
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje ji, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Ckvelandska Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobiJ i
.v"<, ,,	, ■	. a.* , ;'.v 1
,	Zločin na morju.
-London, 8. maja. 1256 oseb > je .zgubilo življenje pri, Lusita-, nia katastrofi, med njimi 115 ameriških državljanov. Med. mrtvimi Amerikanci,je tudi Al-1 ^ frid Gwynne Vanderbilt, zna-j ni multimiljjonar iz New Yor-j ka, Charles Frohman, gledališki ravnatelj, Charles Klein,, ^ Justus Forman, Elbert Hob-bard, vsi znani Amerikanci. Ameriški konzul Frost iz t (Jueenstown poroča'v Washin-! glon, da je rešenih samo 645 . oseb. Cifnard parobrod'na druž-| . ba zatrjuje, 'da je bilo na krovu . 1251 potnikov in 650 mornarjev. Izmed 1 i*8H Amerikancev ...	I
na krovu se juh je rešilo samo
73-
1200 oseb potopljenih.
' Ameriški konzul poroča, da ' najmanj 1200 je utonilo. Lu-j ; sitania leži 600 čevljev ^lobo-j ; ko pod zemljo, in je ne bodejo' ) mogli nikdar dvigniti. Toda< 1 poskusili pa bodejo dvigniti ' premoženje, ki je bilo na ladi-" ji. Vanderbilt je sfal d o zadnje-' ga na ladiji in je pomagal re-' sevati drijge. Njegovi zastop-i niki so najeli posebne ladije, i 1 da iščejo njegovo truplo. 1	Mesto mrličev.
Mesto (Jueenstown se je
» 1
' spremenilo v mesto mrličev.1
*	f\"'a(l en tisoč mrtvih trupel leži po vseli glavnih poslopjih. Morje še ne prestano meče mrtva trupla na suho. Mnogo
•	stotin ljudi je umrlo, ko so bi-; li živi potegnjeni iz vode. Do-' živeli so toliko groze, da niso
mogli preživeti. Večino žensk ' in otrok so potopili Nemci. ' Morje je prineslo na suho dva : mala otročička, ki sta tbila tesno sklenjena z ročicami med seboj. Morje je tudi prineslo j na suho trtvplo mlade matere, ki je stiskala 5 mesečnega dojenčka k svojim prsom. Minogo preživelih je znorelo.
Hoteli v Queenstowmt so , napoljneni z napol nagimi ljudmi in napol blaznimi otroci in ženskami. Vsi so zgubili v-se svoje premoženje in celo obleko. Angleži nabirajo prostovoljne darove za potrebne. Na cestah hodijo ženske v moških oblekah, možje zaviti v kovtre. Trupla 14 mladih Amerikank leže skupaj v mrtvašnici. Vse zastave v mestu so napoldro-gu in iznad vsake hiše visi črna zastava. Ker ni bilo delavcev •dovolj, je vlada poslala 50 vojakov, ki noč in dan kopljejo grohe^za žrtve nemškega divjanja. Kopali so ve<> dan grobove. Zvoni po mestu neprestano zvonijo.
Potniki v paniki.
Ko je zadel nemški torpedo 1 , ladijo, se je potnikov polasti-■ la panika. Dim je kmalu ovil celo ladijo in mnogo jih je popadalo nezavestnih na tla. Mor-1 .. . . narji so si prizadeli vse, da
spravijo rešilne čolne v vodo. , Ladij a je v trenutku, ko je bi-i la zadeta od torpeda, vozila ja-| ko ihitro, in rešilni čolni so šli 1 jako teško v vodo. Morali so I presekati vrvi s sekirami. Ka- 1 , kih dvajset rešilnih čolnov je 1 prišlo v vodo. VeČ se jih je pre-dbrnilo. Rešilni pasovi so bili razdeljeni med potnike, toda . nekateri niso čakali na nje in . so skočili v vodo. Medtem pa se je začela Lusitania pri sprednjem koncu nagibati v vodo. Stroji so jo še vedno go- ' nili naprej, toda čimdalje je bila globokeje v vodi. Koneč-no pa je zginila pod vodo in 1 morje je nemirno zapljuskalo 1 nad dragoceno žrtvijo.	i
(Prizori na vodi.	1
'Možje in žefiske so kIo zad- 1 njega stali na robih ladije in -čakali, da pride odkod rešitev. Brezžični brzojav je ves čas <
klical na pomoč, dokller se la-dija ni potopila. Na vodi pa so se borili možje in ženske z otroci za življenje. Dvajset ; minut je minulo, odkar je bila 1 Lusitania zadeta, da se je po-j topila. Ko se je ladija nagnila j na globočino morja, je potegnila za seboj stotine še živih , ljudi j. Bilo je tako blizu obrežja, da so na obrežju osebe z daljnogledi lahko opazovale ves prizor.
Rešitev preostalih.
Naj prvo je prišla na pomoč j neka ribiška ladija, ki je takoj začela loviti ljudi na votli. Njej so se pridružili mali parni ki in kmalu je dospela tudi torpe-dovka. Ko so pobrali zadnjega j živega človeka na vodi, so od-! peljali proti Queenstownu. Kakih 6o ljudi j .je umrlo na j rešilnih čolnih od groze, ki so j doživeli. Kapitan Turner je 'stal na ladiji, ko se je potopila, 'toda tri ure pozneje so ga dobili v vodi, kjer se je obdržal ves čas.
Kako se je zgodila nesreča?
Lusitania je pljula ob času
nesreče'kakih 16 milj na uro. f • , . *
Nahajala se je pravkar samo I to milj od svojega cilja. Bilo j je ob 2. popoldne. Dan je bil krasen, solnce je ljubko sijalo. ' Zjutraj je kapitan zapovedal zmanjšati hitrost ladije, ker so se najbrž bližali kraju, kjer so bile raztresene mine. Večina potnikov je bila pri kosilu. Mnogo pa jih je bi|p na krovih. 'Mliogo jih je gledalo na morje, kajti nekaka nervoinost ie vladala med potniki, ker so vedeli, da morajo (biti submarini v bližini.
Submarini se prikažejo.
Točno ob 2.05 popoldne je bilo oddano povelje: ''S polno paro naprej!" Parnik z vso si-! lo plane naprej. Vseh potnikov in mornarjev se je polotila mrzlična nervoznost. l>Caen-krat se začuje klic: "Glejte, submarini!" Res, kakih 300 čevljev proč, se prikaže mali podvodni čoln, toda zgine zopet pod vodo. Potniki prihitijo k krovu. Prvi strah se še ni polegel, ko se začuje klic: "Torpedo drvi naravnost proti nanilf' Na vodi se prikaže bela črta, slikanje in žvižganje. Torpedo je bil napačno namer-jen," toda ker je ladija z vso hitrostjo drvela naprej, jo je pravilno zadel v sredi med prvim in drugim dimnikom. Če bi vozila počasi, prvi torpedo ne bi zadel.
Posledica torpediranja.
Strašna razstrelba se je za-čula na ladiji. Ladija se je stresla od vrha do tal. Velikanski dim se je pojavil po celi ladiji, železje, jeklo, trske puhajo v zrak in odletavajo po celi ladiji. Parnik pa še vedno hitro vozi z vso hitrostjo naprej. Sedaj pa pade drugi torpedo. Zadel je ladijo proti zadnjemu koncir. Ladija je bila posvečena zgubi. Ladija je še drvela 21 milj na uro naprej. Ko je bil sprožen drugi torpedo, je bilo oddano povelje, pripraviti rešilne čoJne. Med' prvim in drugim torpedom je preteklo dve min,uiti. iMnogo potnikov je bilo prepričanih, da se ladija ne more potopiti. Nekateri so celo ostali pri kosilu. Toda dvajset minut pozneje je že voda krila 1200 žrtev nemške barbarske vojne.
Kaj je bilo na Lusitaniji?
Kot se razvidi iz poročil pomorskega urada, je imela Lusitania na krovu 260.000 funtov medenine, 60.000 funtov bakra, 189 zabojev vojaškega blaga, 1271 zabojev nabojev in 4200 zabojev druge municije. Nemci trdijo, da je bila ladija obordžena z 12 topovi, toda
. * -
angleška vlada to zanika, in tudi pomorska oblast v New Yorku zanika, da :bi imela Lusitania topove.	' 1 Drugi parnik gre iz New Yorka.
New York, 8. maja. Od tu je odpljul parnik '1Xew York" s več kot 1000 potniki na krovu. Kljub temu, da so potniki zvedeli pred odhodom ladije, kaj se je zgodilo Lusitaniji, se ni nihče premislil in so vsi odpotovali.
Kaj pravijo Nemci.
Rerolin, 8. maja. Sledečo poročilo je izdala včeraj nemška admiraliteta: Cunardski par-nik Lusitania ie bil včeraj tor-pediran od nemškega submari-na. Lusitania je bila oborožena s topovi, in imela je mnogo vjnega materijah na krovu. Odgovorni za nesrečo so lastniki ladije. Nemci so svarili potnike, predno so odpotovali.
Kaj rečejo Amerikanci?
Washington, 8. maja. Ves ameriški narod je silno vzburjen radi grozne nesreče na morju, radi zločina Nemcev, ko so potopili nad 100 ameriških državljanov. Toda kljub temu priporoča Wilsonova vlada mir med ljudmi, in vojne radi Lusitanie ne bo. Silna nesreča bi zadela ves svet, če se Zjed. države zapletejo v vojno. Toda vlada Zjed. držav je ukazala natančno preiskavo, in bo takoj ko dobi vse podatke v r°k°> odločila svoje korake.
Wilson užaljen.
Ko je zvedel predsednik Wilson o silni nesreči, se ga je prijela globoka žalost. Sprva niti misliti ni mogel, da so Nemci kaj tacega povzročili. Takoj se je zaprl v svojo sobo in ni pustil nikogar k sebi. Potem pa se je podal neopazen na ulico in sam hodil po mestu, z globoko pevVšeno glavo. Čez dve uri se je vrnil. Izjavil se je:> Globoko sem užaljen nad strašno' katastrofo. Toda navdaja me mir, ki je potreben ob takih trenutkih, jaz vem, da moji ljudje zahtevajo, da odločno in trdno delujem. Naredil bom vse v korist in spoštovanje ameriškega naroda.
Kaj bodejo naredili Amerikanci ?
Iz visokih uradnih krogov se zatrjuje, da bode ameriška vlada v najstrožjem tonu povedala Nemčiji, kaj misli o njenem zločinu. Z. D. bodejo poslale tako noto iNemčiji, da bo ugajala vsem ostalim nevtralnim državam. Toda nota bo tako spisana, da ne bo zaplet da Z. D. v vojno. Predsednik Wilsoni ima pred seboj dva načrta. Prvi načrt je, da proglasi Nemčijo za zločinsko državo ter da prenehajo Zjed. države z vsem diplomatiČnim poslovanjem z Nemčijo. S tem bi se smatrala Nemčija kot za zločinsko državo na svetu, ki je kaznovana od civiliziranih narodov.
»Posledice.
Ameriški poslanik Gerard v Berolinu Ibi odstopil in z njim vsi ameriški konzuli v Nemčiji. S tem se Nemčiji vzame pravica, da sme občevati s civiliziranimi narodi. Zajedno se pripravlja Anglija, da pošlje Ameriki noto, v kateri se bo zahtevalo v imenu človeštva, da se kaznuje zločin. Zjed. države bodejo prisiljene na tako noto odgovoriti.
Posebna seja kongresa.
Predsednik Wilson ima pta-vico sklicati posebno sejo kongresa. Nastale so govorice v v glavnem mestu, da se bo sklicalo posebno zasedenje, takoj ko dobi predsednik vse naj-
bolj važne podatke v roke. Predsednik se trudi na vse načine, da bi pomiril narod. Predno ne dobi vseh potrebnih informacij, ne bo' sklenil ničesar. Sedaj ima vlada Z. D. že več informacij. Prva je, da so Pfemci povzročili smrt ameriškega državljana na potopljenem parniku Falaba. Druga informacija je, da so Nemci potopili ameriški parnik Gullf-light in ubili 3 Amerikance. Nadalje so metali bombe na ameriški parnik Cushing. In sedaj je prišla še katastrofa Lusitanije.
Zaplenjenje nemških ladij?
Predsednik Wilson ima pred seboj .načrt, da Zjed. države zaplenijo vse nemške ladije. ki se nahajajo v pristaniščih Zjed. držav. Te ladije so vredne nad $200.000.000, in s tem bi bila Nemcem povzročena občutna škoda. Zajedno se bavi predsednik z načrtom, da se zapre vse nemške mornarie na teh la-dijah. S teiii bi pokazale Zjed. ■države svojo obsodbo nad barbarskim nemškim početjem.
Zakaj Nemci niso svarili Lusitanije ?
Nemški poslanik v Washing-tonu se je izjavil, da nemški suhmarin za to ni svaril Lusitanije,- ker je bila L"*itania hiter parnik in bi lahko med svarilom ušla nemškemu submarine. To se pravi z drugimi besedami, da so hoteli Nemci na vsak način potopiti nad 1000 žensk in otrok.
Bolniške strežnice na krov^ <d
Ma .Lusitaniji je bilo 7 zdravnikov in 102 bolniški strežnici, izmed katerih jih je veči-na potopljenih. Namenjene so bile v Evropo ranjencem na pomoč. Ko so nemškemu poslaniku v Washington!! povedali, da je Lusitania potopljena, se je smejal in dejal: Angleži s0 dobili kar so iskali!!
Angleži prerokujejo vojno.
London, 8. maja. AnglleŠki lord admiralitete, Reresford, se je izjavil: Nemci so torpe-dirali Lusitanijo z namenom, da poženejo Amerikance v vojno. Nemčija skuša na vsak način Z. D. zaplesti v vojno.
Kdo je potopil Lusitanijo?
Geneva, 9. maja, preko Pariza. Brzojavka iz Municha, Bavarsko, pravi, da je nemški submarin U-39 pot(opil Lusitanijo. V Nemčiji vlada silno veselje. Vsa mesta so okrašena z zastavami, otroci so dobili praz-nik in praznujejo, medtem ko leži nedolžnih tisoč žrtev na dnu morja, dojenčkov, žen in deklet. Taka je nemška kultura, da se veseli strašne smrti nedolžnih ljudi j.
Rusko vojno poročilo.
Petrograd, 9, maja. Nemške križarke in torpedovke so se prikazale včeraj pred našim pristaniščem Libava in pričele mesto bombardirati. Ena nemška torpedovka je bila potopljena od min. Južno od Mitave naša ofenziva s uspehom nia-preduje. Zapadno od reke Nie-men so sovražnikove čete dospele do Z^supe. V bližini Mla-we smo včeraj odbili nemški napad z velikimi zgubami za Nemce. Med Vislo in Karpati se nadaljujejo trdovratni boji. Sovražnik ni imel nobenega uspeha. Sovražnik, ki je imel strašne zgube, kaže znamenja utrujenosti, dočim se naši napadi neprestano ponavljajo.
Lahi in Turki.
Geneva, 9. maja. Tuk. listi sporočajo, da je laška vlada naznanila Turkom, da je mir, ki je bil sklenjen med Turki in Lahi v Lausanne, prekinjen, in da velja to toliko kot da bi Italija napovedala Trnkom voj-no. V Tripoli je nastal večji
■■&,! . ■'	•-.. ^VUfeOK&Jr • " '■'■&.	V*: r. - V . 1 . T:'.-.dm '■
upor arabskih narodov, ki so * najbrž podpihovani od Nemčije. Laška posadka v Tripo-lis je vse opore potlačila. Papež podi Avstrijce iz Italije.
Rim, 9. maja. Papež Benedikt je zapovedal vsem kato- * liškim avstrijskim nunam, ka-pucinom, frančiškanom in osta- ' lini duhovnom, da takoj odidejo iz Italije, ker nemiren položaj ne garantira njih varnosti od strani italijanskega prebivalstva. Na tisoče Nemcev in Avstrijcev je odšlo iz Italije. Število beguncev čimdalje narašča.
Štiri ladije potopljene.
London, 9. maja. Angleška •torpedovka M^aori je bila potopljena od neke mine. Poleg tega so Nemci tekom zadnjih i 48 ur potopili štiri trgovske ladije.
Rusi izkrcujejo čete pred Carigradom.
Lomlo-n, 9. maja. Brzojavke , iz Atene poročajo, da so Rusi -k izkrcali celo armado na obrežju Črnega morja v bližini Ca- | rigrada. Brzojavka iz Tenedos poroča, da so vse turške baterije v fortih do Nagara ožine prenehale streljati. Zavezniško * brodovje neprestano obstreljuje turške forte. Zavezniki se pripravljajo, da izkrcajo novel čete na Galipolis, Kitajci sprejmejo japonske predloge.
Tokio, 9. maja. Kot se poro-ča iz Pekinga, je kitajska via- I da sprejela vse japonske predal
na med TCitajci in Japonci. "H|S glavnem me9tu Kitajske vse mirno. Japonski poslanik | ni odpotoval. Japonci dobijo | precejšne pravice na Kitaj-skem, kot svoje lastne šole, J sodnije in pravico do gradnje |
Italijani hite s pripravami.
London, 9. maja. BrzojaAe iz Genove poročajo, da stoji > okoli Verone italijanska arma- | da močna 600.000 mož, popolnoma pripravljena za vojno. Verona je močno utrjeno ita-lijansko mesto 25 milj od a v-strijske meje. Vlaki še neprestano dovažajo vojaštvo (iMrl mejo. Vpoklicani so letniki | 1876. Brzojavna in telefonski!® zveza ob meji je prešla v diV'J žavno nadzorstvo. Vlaki polni | Nemcev in Avstrijcev vozijo ,
Na francoskem bojišču.
Pariz, 9. maja. Med Ni e upor- | torn in morjem so INfemci sku- * šali prodreti skozi, toda so bili odbiti. Angleži so zasedli ne-1 kaj nemške zemlje pri Fromel-les. Severno od Arrasa so Francozi precej napredovali, • Tu so Francozi zasedli tri vrste nemških strelnih jarkov in prišli naprej tri milje. Tri La| Targette so Francoozi potisnili Nemce nazaj za 4 kilom. ■ in ujeli 2000 Nemcev ter šest velikih topov. Nemci so zopet rabili strupene pline.
Rusko poročilo.
Petrograd, 9. maja. Južno od Mitave so se morali Nemci umakniti. Zasedli smo njih utrjene postojanke. Severno od Nare\a s>tno po ostrem boju vrgli Nemce nazaj. V Karpatih smo popolnoma odbili , vse avstrijske napade.
Šest turških transportov B . potopljenih
Pariz. 10. maja. Kot se poroča iz Carigrada preko Aten, so Rtrsi potopili v Črnem morju šest turških transportov z 3000 Turki, ki so hiteli iz Dri-nopolja proti Carigradu. Dv* 1 turška transporta sta bila po* | topljena v Marmarskem morju. ' Turška armada iz Drinopolja ^ se je umaknila v iVidijo ob Črnem morju.
S&M*JiM[! ii. i": ' S-... fmŠm
Clevelmdsm Aieriu.
IZHAJA V TOWgk IN PETEK.
NAROČNINA:
z* C\*Zund po potti.................. M-50
rumu i Številke po 3 owto.
Dapkil hm podpisa In oscbnMtl m im i**«|«»m|o
Vsa pisma, dopisi in denar naj m
CLEVELAN DSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND, O.__
HOWARD KALI8H, PublUber., liOTTIS J. PIRC. Bdltor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Head by 1S.OOO 8lo< rnlun. (KralnSra) In J tb«Clty of Cleveland and elsewhere, Ad-er. tiring rates on request.	»
T«L. CUY. PRINCETON' IB9 __--
H Bntered as »econd-clas« matter January fith 1009, at the post office at Cleveland, O. ander the Act of M arch a, 1879.__
No. 38 Tuesday, May u 1915.
Lice Evrope po vojni.
P®' M " —————
K
Svetovni učenjaki, strokovnjaki, državniki in diplomat je kot tudi priproHto ljudstvo se bavi 7. vprašanjem, ki je danes na prvem dnevnem red»U»; Kakšna bo Evropa po vojni? Eden ; izmed najl>oljših takih politic- ( ni h prerokov, Italijan Guljel-mo Ferrero, je tnapisal iz člankov o tej zadevi, in nekaj nje- ; govih najtrpli^Ii prirokovanj. liočemo priredif)' tudi za naše 1 čitatelje. FerrerOvi članki so , izobraženem svetu vzbudili mnoffo senzacije, zato upamo, 1 Ho tudi naše rojake zanima-
10.	; Kakšna bo Evropa, če zrna- <
gajo Rusi, Angleži in Kranco-\ ,*i? Tako je naslov enga članka. V tem članku se razlaga ( sledeče:
Različna mišljenja vladajo I v svetu, kakšna bo Evropa, če
zmagajo zgorej omenjene dir- | Šjave. »Brez dvoma je, da bo PPrancija vzela Alzacijo in bo- ] A taritigijo. Francoska vlada te- 1 figa še nikdar tajila ni. Mnogi pa dvomijo, če ho Rusija odva- < lila kamen z groba, v katerem > V že dolgo časa leži — živa Pokljuka. Najbolj skrivnostni in • zamotani pa so angleški cilji in , načrti. (Nekateri so mnenja, da bo Anglija odtrgala od Avstrije Ogrsko in Češko, in da bo ( naredila iz teh dveh dežel dvo-|je neodvisnih republik, drugi pa zopet trdijo, da bo Anglija Čehe in Mažare združila v eno državo. Mnenje takih ljudi j se seveda ne bo uresničilo, ker ne poznajo temeljitega nasprot-stva med Cehi in Mažari.
Anglija na drugi strani pa , namerava v živo zadeti Nemčijo. Anglija je pripravljena , Nemčijo popolnoma razorožiti. Vojna v Evropi bo trajala še dblgo, in medtem se marsikaj še spremeni, zato je nevarno kaj sigurnega trditi. Na drugi strani aopet pa kažejo vsi znaki, da bodejo omenjene tri držaA-« zmagale. In sicer zmagajo lahko na trojen način: Popolnoma, srednje ali komaj. Tega se danes še povedati ne more. V vsakem slučaju !bode-je posledice zniage take kakor-šnja bo zmaga sama. Toda ker se ne ve. kakšna bo Vmaga, je bolje, da v obče pregledamo položaj za slučaj popolne zmage Franczov Rusovo in Angležev.
Eno je gotovo, zmaga zaveznikov 1k> povzročila globok notranji preporod — duševni, politični in moralni — v nemškem narodu. Vojske so d-o noke gotove mere nekaki narodni učitelj, edino vojna more povzročiti, da se s strelno brzino porodijo v narodu nove misli in se preženejo stare mis-'
11.	Nemški narod je danes popolnoma prepričan, da je nepremagljiv, da ga ni na svetu junaka, ki bi stri nemški narod. Nemške zniage leta 1866 in 1870-71 so utrdile to misel v nemških glavah. Toda zgodovi-
vsega sveta nas uči, da ga fin1 bilo še naroda na svetu, ki line bi mogel biti premagan. IgFotolčene in premagane so bi-
--
le najmočnejše dtžavte, največje in naj silne j«, in danes ni več teh narodov. Do današnje
evropstke vojne so bili vsi Nemci prepričani, vsi, tbrez razlike, tako socijalisti, konservativci, delavci in generali, profesorji in časnikarji, vsi od1 prvega do zadnjega človeka v fNfemčiji, da Nemčije se ne mote premagati. Nobene vojske ni na svetu, ki bi mogla !N'em-ce potolči.
Toda tekom te vojne so Nemci doživeli marsikako razočaranje. Da, v Belgiji je šlo lahko, kajti Belgija je mala, se ni mogla braniti, ko je planilo dva milijona Nemcev nad njt>, toda ko so prišli Nemci do francoske armade, tedaj so se ustavili in osem mesecev že ! stoje na enem in istem mestu,j: razven da so se na nekaterih < krajih še nekoliko nazaj umak- -11 i 1 i. In to je h ml' poper za Nem- 1 ce. Včeraj še so bili prepričaiti, 1 da jih nihče ne zmaga, danes < pa morajo že drugače računa- t ti. Vsa modema Nemčija ho ' dobile druge ideje o svoji 1110-či. IPrvH posledica zgubljene 1 vojne bo torej, da bo (linasti- 1 ja Hoheuzollern zgubila mno- 1 go svejega ugleda in zaupanja. £ Temu pe je za posledico padec 1 pruske aristokracije. Večkrat 1 se čuje, da v Nemčiji vlada 1 feudalni sistem. Z drugimi be- ' sed'ami se to reče: Nemško ce- * sarstvo sloni na hegemoniji š Pruske. Prusija je vladana po i aristokraciji, ki ima vedno ve- fc čino pruskega parlamenta. Vsa e višja uradniška mesta v Prusl-ji' imajo aristokrati. Ali bo ta \ aristokracija v slučaju nemške- t ga po-aza tako močna, da se č I1:o ustavljala zrušitvi nemške- s ga militarizma?	š
■Sicer je obče znano, da je M nemški narod »ubogljiv in svo- j ii vlaMi pasje pokoren in poni- \ žen. No iz tega pa še ne sledi, t da bi moral nemški narod biti I neprestan hlapec svoji aristo- 1 kraoiji. Je tudi v Nemčiji mno- s «^0 ljtitli, ki imajo demokratične s pojme, ki žele, da se vlada tako i preosnovi k nt je v Franciji, s kjer ima vsakdo priliko, da se ji povzpne kvišku. Seveda aristo- t kracija Nemčije tišči tako giba- i nje k tlom, toda v slučaju po- c raza ali bo t-o se migoče?	v
iRekli smo, da bo poraz Nem- c cev jako zmanjšal uglled dina- z stije Hohenzollerncev. Mnogi '[ govore, da bo v Nemčiji nasta- i> a revolucija, ki b0 odpihala ta « ošabni rod kot s»o bili propadli z Napoleoni. Meni je natančno h znano, da je neki izmed glav- > nih nemških diplomatov se iz- j; javil, ko je .slišal, da je tudi p Anglija posegla v boj: "Les Kohenzollern sont par terre!" n — "Hohenzollenci so gotovi!" j( Mogoče so taka mnenja preti- t rana. Po mojem mnenju bo h Viljemu še mogoče izročiti ce- r sarsko palico svojemu sinu, to- v <la ali jo ;bo mcgel ta sin odda- n ti svojemu sinu? Poraz Nem- s čije leta 1914-41915 bo za dina- r stijo Hnhenzollern ravno to v kot so bile za francosko monar- j: hi jo sedemletne vojne: poče- v tek dekadence! Monarhija ni j sicer takoj razpadla, toda razpadla je vseeno.	.} In 'ka<kšna bo Evropa? | Nihče ne more danes še kaj ,, gotovega povedati. Gotovo je s le toliko, da l>o Anglija priza-djala Nemčiji kar največ globo- ^ kili ran, da uniči militarizem. Pojavilo se bo več manjših, ] novih držav, predvsem se bo ^ pa gle<hilo, da bo ravnovesje evropsko tako. da Nemčija s . svojim ostudnim militarizmom | ne bo mogla nikdar (več stra- j šfti Evrope.
l*o so poglavitne misli znamenitega evr opskega misleca Fer-rera. Nas nav<laja z zadovoljstvom njegova trditev, da Francija, Anglija in Rusija gotovo zmagajo. Kar pa mislec govori in prerokuje o padcu dinastije Hohenzollern. to je pa pred njim že zapisal drugi veliki učenjak francoski, slavni Francoz Viktor Hugo, ki se je izjavil, da bo Francija mašče- ' vala plemenito leto 1870 s tem, da bi rešila nemški narod — nemškega cesarskega tiranstva. j
Tri »oba se dajo v najem. Toilet «ra-ven. Jako poceni. 6024 St. Clalr ave.
- (40)
Službo dobi Isurjen bartender. Mora 1 rnatl slovenske In nekaj angtelko In t hrvatsko. VpraSajte na 3222 Lake aide ave.	(39) i
Da se ne pozabi......
Da bo vsak izmed naših či-tateljev dobro razumel tulogo, katero je igrala Nemčija napram mali Belgiji, moramo poseči nazaj v vojno do 4. avgusta lanskega leta. Tega dne je cesarski kancler nemške države Bethmann-Holhveg govoril v nemškem državnem zboru. Govoril je natančno, kakor sledi:
"Gospodje, mi se nahajamo v potrebi, in potrelba ne pozna nobene postave! Naše čete so zasedle Luksenburg, in najbrž se nahajajo že na , belgijski zemlji. Gospodje, res je, da steni kršimo mednarodne postave. Resnica je, da je francoska vlalda naznanila v Bruslju, da hoče Francija spoštovati belgijsko-nevtralnost, dokler jo bodemo mi spoštovali. Gospodje, Francija ie lahko čakala, mi pa nismo mogli%čakati. Francoski napad v kra-krajih dolenje Rene bi bil za nas pogubonosen. Tako smo bili prisiljeni, da smo prezrli pravične proteste Luksenbur-ga in Belgije. Naredili smo veliko krivico — gospodje, to moram javno priznati — toda popravili jo Ihodemo, kakor hitro dosežemo, kar nameravamo z našim vojaštvom. Naša edina misel je, kako naj si presekamo pot skozi sovražnika." (\Vie wir sich durchhau-en!)
To so jasne besede, ki govorijo cele knjige o barbarstvu! Tako je govoril uradno 1 človek, ki je odgovoren pred svetom, takoj v začetku vojne. • še predno so mogli iNtemci v Belgiji "najti" kak ''dokaz", da je bila Belgija pripravljena na vojno, in da s o Nemci za to napadli Belgijo, ker je bila Belgija sovražna Nemcem. Vrhovni, uradnik nemškega cesarstva, ki je odgovoren za : svoje dejanje, je priznal; da imajo Belgijci pravico prote- 1 stirati proti Nemcem, ki plane- ; jo nad njih deželo brez vzroka, -toda ta isti vrhovni nemški < uradnik se je izjavil, da Nem- 1 ci se ne smejo ozirat na pra- I vične pritožl>« Belgijcev! iX'ein- ! ci si morajo presekati pot skozi Belgijo in do sovražnika. Ta izjava nemškega vrhovne- 1 ga političnega uradnika bo 1 ostala za vedno zapisana v zgodovini kot , eden najlbolj I barbarskih činov, kar so jih i Nemci kdaj povzročili. Ta iz- i java bo jasno kazala najbolj 1 poznim rodovom na svetu, da : Nemci v sili ne ' rešpektirajo 1 nikogar in ničesar, <Ia potlačijo vsak narod, ki jim je na po- I tu! Ta izjava jasno kaže vso brutalno silo pruskega milita- 1 rizma. Ta izjava jasno kaže vsem malim narodni, 'da za nje ni obstanka, dokler bo pru- ; ski militarizem razsajal po Ev- 1 ropi. Kajti Nemec, kadar se 1 mu hoče krvi druzega naroda, 1 potlači in podavi pred seboj vse, ne zmetieč se za nobeno ; postavo, za nobeno pravico 1
'Kar je doživela Belgija, doživijo v kratkem vsi drugi ma- i li narodi, posebno slovanski narodi. Pred brutalno barbarsko nemško silo se niti umak- ' niti ne bodejo mogli, pač pa s ' kletvijo v duši se dati potla- : čiti od oholega naroda. In tak barbarizem smatrajo Nemci za koristen in potreben!
Nemška kultura? Hu, morje krvi, prelite od malih narodov za korist nemškega molo-ha! '
To smo zapisali, da se ne pozabi !
-o-
Udarec pravici v obraz.
V Trinidadu, Colo, se je pred kratkim zvršila obravnava proti J. R. Lawsonu delavskemu voditelju in organizatorju delavske organizacije "United Min« Workers of America". Lawson je bit ob-dolžen, da je bil ob času colo-radskega štrajka navzoč pri nekem streljanju štrajkarjev na leompanijske uslužbence,
pri katerem streljanju je Ibil u-bit neki deputy šerif. Zato je bil Lawson obsojen na dosmrtno ječo!
|Star pregovor pravi, da v Ameriki je vse mogoče. Mogoče so najbolj okrutne, nepravični« in tiranske obsodbe napram delavcem. Najde se sodnik v Coloradi, ki obsodi de-lasikega voditelja na dosmrtno ječo, ker je bil zraven (kar -pa ni popolnoma dokazano) ko so štrajkarji v svoji lastni obrambi ubili nekega deputya, ki je streljal na štrajkarje!
In kakšno joistico imajo v Coloradi? Lawson javno trdi, da je bil sodnik podkupljen od kompanije, da je bil bivši sodnik (kompanij'siki odvetnik ter da je že v svojem govoru napram porotnikom namigaval, naj obsodijo Lawsona. Porotniki so bili bivši kompanijski hlapci, katere je kompanija najela,"da so streljali na štrajkarje. Če to ni največji udarec pravici v obraz, potem ne vemo, če je sploh kaka pravica še v Ameriki.
.Kje srno brali, da je sodnija poklicali pred sednji stol kakega kom pa n i j.ske ga hlapca a'i kompanista. o katerih ve ce- 1 la Colorada. da so napadli štrajtkarske Šotore, kjer so se mudile ženske in otroci štraj- ( karjev? Ti kompanijski najem- 1 niki so s petrolejem polili štraj- 1 karske šotore, slednje zažgali, i potem pa od daleč streljali na goreče ženske in otroke delav- : cev! Ali si morete misliti bolj j satanskega deta kompanij kje ;
11a svetu kot se je to godilo v 1
. ».. 1
Coloradi? Ali m to zločin večji , kot oni, ki kriči do neba!/Ne- 3 dolžne žene in otroke delavcev , zažgati, potem pa ^streljati na 1 nje. Enaindvajset žensk in ot- j rok je bilo pri tem ubitih-ali ! zažganih. In sveta pravica co- , loradskih sodnij ni poiskala ni- 1 ti enega morilca med kompa- , nijskimi najemniki, da ga iz- 1 praŠa m obsodi po zasluženju? \ Ali ni to grozno norčevanje 1 iz pravice? Ali naj se delavca j potem sili, da spolnuje posta- < ve in je zadovoljen s svojo uso- \
ilo, ko ta delavec vidi na lastne ! ... .. . . i dci, da se sme zažigati in streljati na njegove otroke in žene 1 ' rez'kazni, dočim njega kaznu- { jejo za vsak mali prestopek. ' Ali se tako uči ameriška kul- t tura in državljanstvo v Colo- t radi? Ni čuda, da zbruhne žolč \ v najbolj mirnem in potrpež- < Ijivem delavcu, da se upre in J skuša maščevati nad onimi, ki 1 so nur požrli delo, ga pregnali J v »neg in led1, 11111 zažgali žen- 1 ske in otroke ter jih podili kot j nemo živino «po hribih I
A
Ameriško časopisje je polno ( hvale o ameriški kulturi in ci- l vilizaciji, opisuje se prizadeva- j nje ameriških državnikov, ka- t ko dvigniti to Ijtidovlado na najvišjo stopinjo morale, kri- ( stijanstva in kulture! Tam v J flivjih hribih pa, kjer bi morala po ameriških zakonih vlada- j ti ista pravica in prizadevanje j za izobrazbo ljudstva, pa na- j jemniki topovskih kompanij, takorekoč pod državnim nad- j zorstvom blatijo vse človeške j in božje postave! Ali ne bi po- J stal človek ogorčen, ko se po- 1 tem tako časopisje drzne pisa- | ti o razmerah v Rusiji ali Sibiriji, dočim je doma najsilnej-ša Sibirija. Po pravici je vzkliknilo več delavskih ameriških voditeljev, da Rusija in Sibirija je pravi raj napram razmeram, ki vladajo v Coloradi!
iZa tisoče delavcev, katere jt kompanija zadnja leta poibi-la v rudnikih Colorade, za tisoče in tisoče udov in sirot, nima država niti enega certta, kompanija ene drobtine usmiljenja, in namesto da bi se kompanija postavila na zatožno klop pred sodnijo za svoje zločine, pa se hvali kompanijo po časopisju, koliko dobrega je storila za delavce! In enega delavca pa obsodijo takoj, ker je slučajno nekaj podkupljeniih kbmpanijskih uslužbencev izjavilo, da je bil navzoč pri umoru enega izmed njih!
Ta sramotna pega colorad-ske justice napram delavcem v Coloradi se mora zbrisati. Treba je dobiti vlado, ki bo naredila konec takim razmeram. Vi ne bodete delavca nikdar pregovorili, da bo spoštoval po-
1 stavo, ko vidi na lastne oci, da s se postava krši od onih, ki so
-	postavljeni, da jo spoljnujejo.
Kdo se bo čudil, če se colo-r radslco delavstvo znova upre
-	vzpričo tako nesramne ofosod-
-	bel Tisoče delavcev pobitih,
■	nihče ni kaznovan, en sam
•	kompanijski sluga pobit, pa j*e
-	takoj smrtna obsodba za <de-> lavca! Tu je nekaj/ korenito na-
•	paonega, in skrajni čas je, da 1 se enake razmere spremene, če i se neče vlada kmalu bati, da , nastanejo obupne anarhistične
razmere. "That all men are r created alike" se govori v ame-, riški ustavil To bridko resni-\ co so ameriške postave neste-
■	tokrat potlačile v prah — v škodo delavca!
Iz starTdomovine.
I
Poostreni zglaSevalnl predpisi na Tlrolakem. "Grazer Volkablatt" po roCa: Uradni list tirolskega namesi-nl&tva Je objavil namestni&ki odlok z dne 29. marca, ki poojstruje zgla-devane predpise tujcev na Tirolskem in Predarlskem tzvzemftl gotovih krajePo tem odloku mora vsak, kdor koga Iprenofil, bodisi -gostilničar aH zasebnik^ kakor tudi samostani, bodisi za denar ali »brezplačno, trajno ali začasno, v določenem roku tujca priglasiti Mn ko odpotuje, ga odglasltl. Prestopki se kaznujejo z globami do 200 kron ali z zaporom do 6 mesecev.
Kraikl vodovod. Priprave za zgradbo velikega kraškega vodovoda so to liko napredovale, da se bodo te dni začele razprave o izvršbi tega načrta.
Preskrba mest z mlekom. Za kmeta je najtežavnejši čas v preskrbi s krmili mesec april in prva polovt ca maja. če Je vreme prav ugodno, lahkp začne sredi maja s sveto zeleno krmo, ivsaj deloma. In tako odstrani največjo skrb. Sedaj pa Imamo še štiri do šest tednov, polnih skV-bl, kako bomo Izhajali s pičlo zimsko zalogo, kar je let03 vsled pomanjkanja močnih krmil in otrobov še posebno težavno. 'Pomniti je treba, da se letos z moko in žitom sploh ne Bine ikrmlti ln ta stroga prepoved dela živinorejcu, ki goji živino za prodaj in mleko, velike skrbi. Prav odgovarjalo bi rpobrebam živinorejcev, posebno pri vzrejl in mlekarstvu, če bi se dovolilo gotovo množino žita in moke za krmo. Mleka bo vedno manj, ker samo seno ln slama ne moreta dati dosti mleka. Mnogo ljudi prodaja molzne krave tudi Iz strahu In brezvestni prekupcl dostikrat plašijo ljudi s tem, da se Jim bo Itatt 'vso Živino vzelo ln tako marslkak kmet proda <kravo-molzni-co. Ne pozabimo tudi, da sedaj Ga llclja ln Bukovina sploh ne prideta vpoštev pri produkciji mleka ln zato Je treba dobivati mleko iz drugih dežel po višji ceni.
Zločin ali nesreča? Iz Kandije pri Novem mestu poročajo: Dne 16. februarja 1915 na večer je izginil prvi hlapec župana in deželnega poslanca Zurca. "Pri fltemburju" v Kandij;. Ta hlapec je v omenjenem okraju malo časa služboval. Prej je bil dolgo let kot domač hlapec pri gostilničarju Janezu Perlič v Novem mestu. Bil je zelo marljiv. Dne 31. marca 1915 je priplavalo njegovo truplo po Krki. Prenesli so truplo na Buho pri št. Jerneju, kjer so mrtveca tudi pokopali. Za ta dogodek Je izvedelo tudi orožnIStvo. Dalo Je truplo po sestri ivtopljenca agnosclratl, Vtop-ljenec se piše Janez Jordan in Je doma Iz občine št. Jernej. Ljudstvo pa je začei sumiti, da se je najbrž tz-■vTšil nad nesrečnežem zločin, kateremu mnenju se je prlklopllo tua» orožnlštvo in to Javilo merodajdi oblasti. Sedaj bodo truplo Izkopali in natančno ogledali, čudno je le to, da je mrtveca narsla Krka nesla v njegovo pristojno občino.
Cena masti v Budimpešti. Dunajski Usti poročajo, da velja sedaj v Budimpešti ikllogram masti pet kron, v par dneh bo pa kilogram masti v Budimpešti 15 K.
Zopet se je "mrtvi" oglasil.. Tesarski mojster Franc Grum od Device Marije v Polju, katerega so že za mrtvega proglasili se je oglasil iz ruskega ujetništva. Nahaja se ranjen v bolnici v Moskvi.
Roparski napad. Iz Gorice: V četrtek 8. aprila ob pol deseti uri »večer se je zgodil v ulici Codelll krvav zločin. Gospo vdovo Mauer, ki ima trafiko na Corsu Fr. Jožefa, ae je ob tem času vračala domov v spremstvu svoje prodajalke. Vrata v ulici Bertolinl so bili zaprta. Gospa Jih odpre, zaklene ln stopi do vrat svojega stanovanja v pritličju na le«
■	SE51SESS fe. S
J na iona ulico klicala za pomoč. " I Neki poročnik, ki stanuj« tam blizu,
-	pribiti • samokresom ln hitro odpre iveina vrata s ključem, ki mu ga Je
' gospa Dolenčeva vrgla skozi okno. l Toda tolovaj je med tem savohal » nevarnost In pobegnil na vrt, ker Je ie Izginil v grmovju. Gospa Mauer
-	Ima dve težki rani na tilniku ln je . zelo opraskana po obrazu.
Umrla Js pred prazniki občepni-ljubljena ln spoštovana gospodinja v i Ločni Terezija UOos. Zapustila je pet
malih, nedoraslih otročlčkov. 1 Ranjen je bil ln vsled tega priiel ; pred nekaj dnevi v rusko vjetnlštvo , praporščak! Jan>ko Kolar, absolvent ' goriške gimnazije, doma iz PostoJ-
-	ne, a bivajoč v Trnavem na Notranjskem.
V obleganem Przemyslu je bil tudi
-	madporočnlk brzojavnega polka Slf. r Sirca, sin gospe Verbajsove V LJubr
bljant. Nahaja se sedaj s posadko vred v ruskem vjetulštvu.
Vojna poroka. V bolnici Rdečega ! križa v Spttalu ob Dravi se je poročil v vojni ranjeni Anton Sušlč Iz Gorice's svojo nevesto Karollno Mu-šlč. ki je prišla zaradi poroke Iz Gorice. Priče so bili ranjenci.
Zaročil se Je g. Jože Podgoršek, gostilničar in veleposestnik v fit. Jurju ob Juž.. žel. z gdč. Minko Ku-1 kovič vuig.- SušteršlČ iz Teharjev.
Lehen pri Ribnici. G. Albin žiivko s Pobrežja pri Mariboru piše s severnega bojišča gdč. iPavli Majceno-vi: "Draga gdč. Pavla! Za dopisnico od 12. marca ln obenem zd poslane velikonočne pozdrave Vam prav Ib-' krena hvala! — Veselejše bi pa bilo, ako bi si lahkb že doma vesele praznike želeU, pa kaj — kakor Bmo mo-' rail Božič prestati, tako se bo mo-1 rala tudi Velika noč v teh slabih raz-1 merah preživeti! — Sedaj se pač ! mora vsak vdati v usodo, katera nam ' Je enkrat določena, z upanjem, da ne bo večno trajala. Ker imam danes malo več časa, kakor navadno, Vam ' hočem. malo moje sedanje življenje 1 popisati! Mb je sedanje stanovanje ' je navadni vagon, kateri mi je vse
—	spalnica, jedilnica, kuhanja, pl-1 sama ~ in stojim z njim izven tu-1 kaj&nega majhnega kolodvora na
prosti železnici — sicer sem pa s
>	tem ^atnovanjem popolnoma zadovoljen, ker pravzaprav tukaj sploh ni nič druzega; kar nI razrušeno od zadnjih bojev, kateri so Be še tu-
1 kaj vrdili, to je tako zanemarjeno, da
>	bi se pač raje na cesto vlegel, ka-
-	kor pa v takšne proffdfe.', Q ' razdeljenem, ozlr. rednem Življenju in de-
•	lu nI nobenega govora! — Navadno i moram na vse zgodaj vstati — mno-
-	gokrnt pa seveda tudi tega ni tre-
•	ba — ker se človek sploh ne more ' spati vleči! Večinoma se moram dan
za dnevam z našimi aivtomobllnlmi
■	kolonami peljati k bojni črti, kamor Imamo prevažati različne stvari za
>	v strelnih jarkih ležeče vojake, člo-
-	veka srce boli, ako se vozi mimo po- -
-	polnoma opustošenlh krajev, povsod i uboštvo, kamor oko pogleda, največja bol obide pa človeka, ko se
1 bliža bojni črti, — marslkaterlkrat so
>	ml že prišle solze v oči, ko sem
-	videl uboge različne ranjence, kateri se. že komaj dihajoč plavijo od strel-
i nih jarkov do prvih rešilnih postaj,
■	— ln marsikatere pretresljive trenutke sem v takih slučajih že doživet.
—	Tuksl se ie le vidi, — koliko Je
I <v sedanjih časih človek vreden! VoJ-1 nega vrvenja seveda nikjer konec.— 1
ieDčete v strelne'Tko?avtomoblk£
vobov Itd,, vse polno po cestah - ln vsega tega niM|||«r konec, kakor danes, tako zopet jutri in tU* naprej
dan za dnevom! če bi si človek samo dobre strani tega vrvenja pogledal, bi si lahko mislil, da se nahaja kje v kakšnem mestu, — pa kaj — spredaj pred to živahnostjo, Jd marsikateremu bridko smrt naznanjajo, — torej dobi to tvrveuje popolnoma drugo podobo, — zavest, da se vršijo krvavi boji.
I* Celja. Umrl Je na SchlUerjevi cesU 5, dimnikarski mojster ln hltal posestnik Franc FuchB, 61 1st star. Pokojnik Je bil rodom Is fuersten-feldake okolice na Srednjem Štajerskem. Bil Je original ln v ne mikih kakor v slovenskih krogih zelo priljubljen. Zapustil je enega sina, ki je pa Bedaj pri vojakih.
Iz Celja, v pondeljek Je došel zopet vlak z 204 ranjenci In bolnimi vojaki s severnega bojišča.
Epidemija na itajersksm. Zdravstvenemu uradu Štajerske deželne vlade so se naznanile sledeče nalezljive bolezni: koze: noben nov slučaj, nihče umrl; pegasti legar; tabor beguncev v Wagnl pri Leibnit-zi. 7 novih slučajev, tabor beguncev v St. Mihaelu, 2 nova slučaja, tabbr beguncev v Vurmbergu pri Ptuju en smrtni slučaj.
, Drobne novice Iz Štajerskega, padla sta na severnem bojišču KarOl Lukman iz St. Jurja ob Taboru, brat mariborskega bogoslovnega profesorja dr. Lukmana, ln urednik Jože Sturm iz Slovenske Bistrice. — Iz Maribora. Sem je došlo dne 9. aprila 40 težko ranjenih in 310 lahko ranjenih vojakov b aevernega bojišča. Med njimi je bilo tudi kakih 40 Rusov.
Vesti iz Koroiks. Prijet dezerter.
V	Celovcu je dne 8. aprila policija aretirala beguna Alojzija Pleslna od pp. št. 27, ko je ravno hotel prodati nekemu mizarju kolo, ki ga je ukradel. Eskortirall so ga v LJubljano. —■ Mladi ranjenci. Z gallikega bojišča so došir iv Celovec z vojaškim trans-'portom štirje židovski otroci, trije ranjeni. Rutfka granata je udarila v njihovo hišo in ubila njihovo mater. Otroci so stari tri leta, pet let. osem ln deset. — fTciko ranjenega so našli včeraj ponoči prt celovškem glavnem kolodvoru 'vojaka 7. peš-polka Huberta Haplterja. Pravi, da ata ga napadla dva civilista, mu Iztrgala bajonet ter ga večkrat sunila v trebuh. Teiko ranjenega vojaka so prepeljali v bolnico.
Kako je na štajerskem preskrbljeno za aprovizacljo. Grafiko namest-ništvo Je nakupilo večje množine krompirja, ki ga bo sedaj oddajalo obenem, zadrughm in kmetijskim podružnicam po primerni ceni. Krompir se oddaja samo za štajersko. —
V	Mariboru niso uvedli krušnih izkaznic, ampak je mestni urad ivso zadevo uredil tako: Kdor rabi moko, rli ali krompir, je moral na magistrat svoj čas naznaniti, koliko il-vil ln kollkto oseb je pri hiši. Po ključu, ki ga je vlada izdala, se nato predpiše posameznim družinam količina živil. Mesto je nakupilo ilto, rli In krompir, žito melje paromllnar Scherbaum. S posebnimi Izkaznicami dobijo družine za znižano ceno moko, riž ln krompir za cel mesec. Metsna zaloga Živil je v bftšl Wee-slagovl trgovini v Frelhansgasse. Pisarna pa v hiši trgovca Korošca na MagdalenBkem trgu.
■
i Dalje na tretji strani
s	Srbeči opahki,	|
|	kakor srbečica, kraste, liSaj, oblotočnik,	Opahki m i«|lnllL 3
•	brslj&nsko zastrupljanje, srab> slani tok,	"N«m»iijHm v am. daj« J %	luskine, prifeč in mozolji zihtevajo nade-	yT^.i"9
vanje teSilnega mazila.	^k^r^ko&s o- tf
|>	nebnem opazovanju. MoJ flP
JP	A	iln )e Imel op.ilik* več kot
It ^__. _ ^ e	eno leta Zdravnikovi w M
m	V Alf ArO'C	Po»«aJ»ll vedno *
It	r" V I I Jm ^	veijl to<li» uit mu ni pom*- M
m	Li LILI CE lj	«*U>. čtui v euopun
|>	^^ w T w n w	0 Severovom Mazilu zoper M
m	kožne bolezni ter Mm ga »
M	poakutil In Jo dobro u£in* ■■
•	^	kovala Ko imo porabili tri ^
I	Skin Ointment	1
P	MlBHHHHHIBHHHPHHHliiHB Severs'a Tab-Lax 2
M morali rabiti vsi. W »P- M
m	—. . . .__~	pilo vsled zapeke ali ena- Tm
z	(Savsrovo Mazilo zoper koln« bolezni)	tih nepriuk. > prijetno
m	prežene bolečine In odpravi opahkr V,	.ladkorno odvajalo »aooo- ]
E	EJk^h aluiaJIh bi toTERAtl i^-	^^oinlSo^tof %
r	ICATED SKIN 80AP (Ssvsrovo Zdra- _ ^
I	vilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s	~ ] k	tem. da bi vzdrževalo bolne dele v ci»-	Kadar kupuj««« zdravila, f| P	tem stanu.	Vprašajte lekarnarja ntt> J
II	Tatova ln ne vsemite na- V
:	čltn)te vil« naznanjeno pismo In m prepričajte.	Ako'thw skMdobltlv S
Z	C*m* Haalla >*••- keSae Meaal)* BO« Vali okollUlnl. narotljta 3
B C«. S-«r^M.Wr.»li«H.n,ll.J.	M« l«>odnaa.
{ W. F. Severa Co.,	RapM«, !•»«. jj
Ker so se poslednji Ibb poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljatre ne pridejo ▼ sedanjem času tako brzo naslovnika t roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Inkorporirana ▼ di lavi Ohio lita 1914.
Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair Avenue." Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 Bast 02nd Street. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 6129 St. Glair Avenue. Zdravnik: JAMBS M. SELI6KAR, 6127 St Clalr Avenue.
ODBORNIKI: F. M. Jakšič. 1203 Norwood Rd. Joaip Russ, 1306 E. 55 St. Pr. Zorlfi, 6909 Prosser av. Frank čeme, 6033 St. Clair Ave. Anton Grdlna, •6127 St. Clalr Ave. Ignac Smuk, 1098 B aat 66 St. Anton Oitir, 1158 E. 61 St Zvezlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice na] se pošiljajo na glavnega tajnika
Pisarna glavnega urada se nahaja na 1052 E. 62nd Street, prvo nadstropje, sada j. Cuy. telefon: Princeton 1276 (R.
Nadaljevanje iz 2. strani.
Goljufije pri vojnih' dobavah v Oa-
Jeku. Hrvatski listi poročajo, da Je( I preiskava proti budlmpefit&nakim trgovcem, ki so varali -vojaški erar z j doba vi Jan Jem slabega materijala za vojsko, pokazala, da je bilo pri teb kupčijah udeiženih tudi nekaj osjefi-k i h trgovcev. Tudi osje&ki vojaški dobavitelji so vojski pošiljali čevlje s papirnatimi podpiatl. Stvar Se preiskuje osješko državno pravdnlStvo.
Cene beli moki na Ogrskem in Hrvaškem. V Budimpešti so uradno določili ceno najboljši beli moki za . mesec april po SO (K 36 vin. 100 kg. V nadrobni prodaji stane 1 kilogram "bele moke — če se sploh še dobi — 90 vinarjev, v Zagrebu pa 1 K 20 viharjev.
Cene govejega mesta v Trstu je namestništvo dne 9. aprila zvišalo za 16 vin, pri Kilogramu. Cene, ki imajo veljati do konca tega meseca, so sedaj sledeče: Prednji del prve vrst ate 2 K 64 vin., druge vrste 2 K 40 vin., zadnji del prve vrste 3 K 04 vin., druge vrste 2 K 88 vin. kilogram.
Nova bolezen med vojnimi ujetniki na Srbskem. iz Soluna se poroča, da •e je med vojnimi ujetniki .v Bitolju f pojavila nova bolezen. Ljudje se čez dan še precej dobro počutijo, tekom noči Jim pa otečejo noge, nastopi nekaka omrtveiost In bolnik umre skoro brez bolečin.
Zavraten umor. Iz Ormoža poročajo: (Posestnik Andrej Lightenwallner v Jastrovcu pri Ormožu Je bil že dolgo časa jezen na vlničarja Jožera .plnterlča. V noči velikonočnega i>on deljka je Llchtewallner preža1 na Plnterlča, ko se Je ta vračal s svojo ženo in hčerjo iz bližnje gostilne in ga ustrelil. Tudi žena in hči sta bili zadeti. Hčer so moral t prepeljati v ormoško bolnišnico. Llchtewallner Je že pod ključem.
Cene železu se zopet povišajo. Z Dunaja se poroča, da namerava avt stro-ogrskl železni kartel tekom pri-[ hodnjega tedna iznova zvišati cene \ železu. To povišanje bo soglašalo z I zadnjim povišanjem, v Nemčiji. Po-' slovanje velikih kovinskih podjetij raste, zato se morajo pri sklepih sta-: viti daljši roki.
Cene mleku na dunaju. Dunajske BilokflrnG so 1. aprila povišale cene mleku za 4 vinarje. Veletrgovci z mlekom so Izjavili, da ppvlšanje nI upravičeno, a da so prisiljeni sami povi-atl ceno za dva vinarja, da mo-oejo nabaviti mleko.
Zaprli so v Gradcu trgovca s čevlji Mdkaa Engelharta. Pri dobavi čevljev za fuske ujetnlške tabore so prišle na dan nerednostl, ki so privedle do arettcije. Pravijo, da Je v to afe-
iro zapletenih he »več drugih oseb,
Prodaja živine izven deiele je prepovedana na Koroškem, Tirolskem in na Hrvatskem. I Srečno mesto. V nekem ogr. mestu-je m.estna uprava določila cene gove-( jega mesa na 1 K 60 vin. To je najcenejše meso na Ogrskem in menda r tUdI v Avstriji.
Vsi trije sinovi padli na bojnem po-UM- Posestnik Doza v St. llju je izgu-hfu v vojaki vse tri svoje sinove. Eden /je padel na severnem, drugi na Juž-jnem bojišču; najmlajšega sina je pa /vellkto soboto udaril konj tako s pod-/kivo, da je umrl.
f Slovenski skladatelj med przemysl-
\ sko posadko. Skladatelj Emil Ada-I mlč se nahajal »med przemyslsko posadko ln je sedaj ž njo vred v ruskem ujetništvu.
Padel je na severnem bojišču nad-' poročnik Anton Feigelj, doma iz Slov. Bistrice. Padli je bil jurist ln vrl narodnjak.
Umrl Js v Mariboru narednik domobranskega pešpotka št. 26 Franc Mohorko. Rajni zapušča mlado ženo.
Tudi lekarnarji hočejo podražiti zdravila. Korporaclje lekarnarjev delajo pri vladi na to, da se povišajo cene zdravilom za 10 odstotkov. Zahtevajo tudi, naj se povišajo cene sfpeclalitetam, ki so bile nedavno povišane za 20 i vin. vsaki komad, j Drobne novice s itajsrskeg*. iz /skofjevael pri Vojniku poročajo, da * Je bilo doslej lz te velike občine poklicanih k vojakom okrog 900 mol ln mladenlčev. — Iz Maribora sta izginila učenca meščanske šole 13 letni Jakob Arnejčlč ln 14 letni Ivan Erjavičnlk neznano ikam. Bojda so jih videli na Pohorju. — Iz žetal pri Rogatcu. Dne 31. marca Je vlomil nekdo v pisarno tukajftnje posojilnice. (Poskušal Je odpreti lelezno blagajno, v kateri se je nahajalo okrog 2000 K gotovine, pa ae mu ni posrečilo.
Mestna občina v Beljaku Je dobila pred kratkim 40.000 kg moke, katero bode po zmernih cenah poprodala revnejšim strankam, ki ae niso mogle s njo pravočasno preskrbeti.
8mrtna nezgoda. 12 letni posestnikov sin ls Jablan pri Mirni Peči Je Jezdil napajat konja. Ko je uravnaval pokrivalo, ki jo je porabljal .kot sedlo, je Izgubil ravnotežje in Je padel tako nesrečno s konja, da je v dveh" urah umri.
Poziv delavcev od 17. do 50. leta v Zagrebu. Vsled odredbe ogrskega domobranskega ministra se morajo v Zagrebu vat bivajoči delavci od 17. do 50. leta tako domači kakor tudi tuji. »Oglasiti v svrho popisa pri mestnem glavarstvu.
m Ponesrečil se Je v soboto »večer 4$ek Jakob Grbec iz ulice sv. Antona v Gorici. Peljal se Je na biciklju. Na Clografu se je-hotel izogniti vozu pa ni dioget zadržati Molesa, zadel je z glavo oh drevo in padel nezavesten n.a Ha. Prenesli bo ga v bolnišnico, kjer Je v pondeljek umrl.
Smrtna kosa. 10. aprila Je umrla gospa Pordon, lastnica stare sladčl-
čarne na Travniku, rojena Bovčan-
. > '
Kli/ ' . i i^/vi .	.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gospa Emlca dr. GosakoVa zne-' sek 102 K, ki ga je nabrala med slo-h venskimi častniki na bojnem polju z e; željo, da naj bi "Družba" sedanjo težko krizo srečno preživela ter še z nadalje vodila naš rod po poti pro-
8V6t©.
ti Sreča v loteriji. Trije peki, ki de-l- lajo pri g. Sclireyu -v Ljubljani so za. >- deli v razredni loteriji. Dobili bodo s 5000 K Ves dan so od veselja kar po-1- k kako v a 11. Eden teh pekov je Čeh, diugl Hrvat, tretji pa Slovenec z Do-1 lenjskega. V teh težkih časih Jim
0	pač vsakdo privošči to Brečo.
a Oglasit se je iz ujetništva Andrej Slllč iz St. Petra pri Gorici. Doma so n misilill, da je mrtev, ker že od srede
1	avgusta nI bilo glasu o njem. Zdaj pa C je došla Siličevlm dopisnica z dne 22.
marca, tlska-na češko in poljsko, ki e naznanja, da je Andrej živ In zdrav a v ruskem ujetništvu, t- Nesreča na državnem kolodvoru v a Gorici. 29 letni železničar Anton Tomšič iz Gorice. BtanujoČ za gra-I) dqpi, le premikal vagone. Po nesreči 1 je prišel med dva vagona, ki sta ga i- stisnila. Tomšiča so prenesli v bol-
ntšnloo, kjer Je kmalu na to umrl. i Iz ruskega vojnega vjetnlštva se i je oglasi] artilerijski stotnik Janko 1 Svrljuga. Pisal Je iz Penze, kjer se t nahaja tudi še mnogo drugih v Prze-1 myslu vjetlh častnikov. 1
e	-O-r—
l Dopisi
i
1
~ Drašica pri Borovnici. Ljub-
•	ljena sestra. Predno ti nadalje pisem, vas vse skupaj lepo pozdravim tebe in tvoje otroke.
1 Ti ne veš, ka'ko je pri nas hu-
-	do. Draginja je taka. da strada?
•	mo. France je bil bolan, pa je 1. moral vseeno k vojakom, niti j za en -dan ga niso domov dali.
Tukaj bo dosti ikIov in sirot, l ker je že veliko mrtvih. Če bi s bil t van <foma, Bogve kje bi [ sedaj že bil, najbrž kje mrte\
-	in pokopan. Mnogo ljudij je zč j tifus dobilo. Antonija je tudi
-	taka reva. komaj je bil pol leta [ poročena, pa 'je šel mož k vo-
-	jakom. i,n zdaj je že pol leta udova. Pri nas vse kopljejo
1 za strelne jarke, po hribih in h po jK>ljih. Nič ne vemo zakaj
-	bo vse to, vse je z žicami pre-| preženo. Sedaj ne 'bo imel kdo
obdelovati polja, kajti krftir se ' le mora držati na nogah, ga 1 vzamejo v vojake. Zahvalite [ usodo, da ste v Ameriki, Sprej-
•	mite naše prisrčne pozdrave.
i Antonija.
Loke^, 30. marca. Draga ' družina. Prejeli smo vaše pismo. Vi ne veste, kako smo imeli slabe praznike. Iz Rusije
•	se je oglasil naš ljubj sin France iin nam piše: iDragi stariši:
•	Pišem vam iz Rusije, da sem i ujet. .59 dnij sem ležal v Galici-
•	ji v bolnišnici, kjer sem bil ran-\ je in so mi stregli. Ranjen sem ► bil v obe nogi v kolena, kjer so
tni šle kroglje skozi. Potem : smo se pa vozili v Rusijo de-! set dnij in deset noči. SedaTj ! sem v Rusiji mesto se kliče I Fuzan. Pisma ne dobim nobenega, denarja sem jako potre-
' ben.
Draga hči, tukaj v Lokvi pri ' Trstu je tako slabo, da ti m* moremo pisati, kaj smo že vse doživeli. Namesto da bi bila , šola, SfO pa vojaki notri. Bele moke nikjer ne dolbiš,. v nobeni prodajalni, še Srobotnjak je nima, pa je veletrgovec. Tvoja sestra Marija je dobila hčerko, pa jo oče še videl ni, ker je ves čas pri vojakih v Galiciji. Sedaj vas pa vse skupaj lepo pozdravim, vaša mati Jožefa čok.
—Sola za državljane se bo nadaljevala od 30.* aprila naprej redno vsak pondeljek in petek do srede julija. Vsak rojak, ki je že prej hodil v šolo in še ni dobil papirja, naj se zglasi, kakor tudi vsi oni, ki hočejo dobiti papirje. Sola se bo vršila kot navadno vsak pondeljek in petek ob 8. zvečer
v Gijdinovi dvorani.
•
Iz Berolina se poroča, da gorijo turška mesta Dtardanus, Galipolis iti Maidos. Zavezniki streljajo na turšk^i mesta z u-žigajočimi 'bombami. ^Prebival-stvo (beži v Azijo. -
"	IZJAVA.
' Ml želimo popraviti napačno poročilo glede Anton SuhadotaLka v tem listu. V eni izmed marčevlh številk smo priobčili poročilo, da je bil Anton Suhadolnlk kaznovan z $50 ka • nI ln tremi tedni zapora od sodnije, ker je prejemal podporo od podporne družbe, dasl Je imel tri hiše ln je vedno delal, in je kljub temu dobival
•	ipodporo, in nadalje, da ga je sodnik
•	psoval radi njegovega postopanja.
•	Po natančni preiskavi smo dognali, da Suhadolnlk nI bil aretiran ali kaz-
>	no van aH zaprt, ln da nikdar nI dobil podipore od podporne družbe. In radi
. naše notice v našem listu meseca maroa, se je Suhadolhlku zgodila krivica, ln dolžnost Je, Jo popraviti, 1 ln ob tej priliki naznanjamo našim čltateljem, da Suhadolnlk ni krLv ob-
■	dolžitve v dotičnl notoci, ln kar ml
-	vemo, da Je vreden zaupanja gvojih
-	sorojakov, in obžalujemo, da je pri-s	šla dotična notica v list, ki se je ti-
>	kala popolnoma druge osebe.
Uredniitvo.
SPREMEMBA V VREMENU.
Sprememba vremena Ima velik upljlv pri nekaterih ljudeh, posebno pri onih, ki trpijo na revmntizmu ln nevralgiji. Pa tudi pri onih, ki trpe na neperebavnostl. Oni zgubijo apetit In spanje, trpijo na morski bolezni 1 ter mnogokiat bruhajo ln Imajo dru ge težave. Vsem takim osebam pripo-I ročamo Trlnerjevo ameriško grenko
>	vino kot dobro sredstvo. Trlnerjevo
>	ameriško grenko vino hitro sprazni i odvajalne organe In jim da novo moč. . Ustvari zdrav apetit in pomaga pre-I bavi. Cena $1.00. Po lekarnah. Job. ' Trlner, 1333-39 80. Ashland ave. Chicago, HI.
1	• • •
i	Mišice, utrujene po trdem delu ln
-	drgnjene s Trlnerjevlm linlmentom, I	postaneja kmalu sveže ln močne. Ce-1	na 25 in 50 centov, po pošti 35 ln 60
-	centov.
s	Dobro Izučen mesar, ki razume svoj
•	posel natanko, zna angleško, nemško,
>	hrvatsko ln slovensko, Išče primerne
■	Blužbe. Vprašajte v na$em uredndštvu
------- (40)
H I SE NAPRODAJ.
Ena hiša na 61. cesti, 7 sob, lot 30x160, cena 12350. Takoj se plača $600, drugo po $100 vsakega pol leta In 6 procentov.
Ena hiša na Carry ave. 14 sob, rent na mesec $37, lot 30x150, cena $3500.
Ena hiša na 53. cesti, 10 sob, cena $3400. Takoj $600. Imam še veliko drugih hiš naprodaj.
JO«. ZAJEC, 1378 E. 49th St.	(40)
Takoj dobi delo za hišna opravila pošteno dekle. Vprašajte pri Jernej Pengal, 6707 St. Clair ave	(39)
Slovensko dekle dobi takoj delo za hl«na opravila. Oglasi naj se na 681» St. Clalr ave.	(39)
V najem se oddajo lepi prostori. Pripravni za kak reBtavrant ali kaj ena-cega. (Poceni rent. Blizu tovaren. Vprišajte pri John Beretiič, 1294 E. 40th St.	(39)
t
Civy, Prin. 119} W.
A. J. BUDNICK CO. Plumbing $ Heating. 6723 St. Clair ave.
Naše delo j*e točno, ceno in jamčeno. V zalogi imamo vse v to stroko spadajoče potrebščine po nizkih cenah. Popravljamo in novo upeljemo.
(45)
te tm	£• ni *J«m racaipt ■■>■■•
Cm unJm ia MjUa*jiik sdravll, 4« «ti MM(NM*t*iU.
Vali idnniU r*c*pti mmJ* kM t kjwr btdiji i4#kud uluflM pm i^tji >4»idka. iniM tn«K nnln i«U-B^	tw^lfftitll
Uim. SU*. ei«ar im ihAirK
Goenthers Sloven. Lekarna, .
AddU.n M. vagal Sl Clalr Ave.
I A. M. KOLAR, \
I Slovenska gostilna. CAFE CARNIOLA
I 3222 LAKESIDE AVL I
Se priporoča Slovencem v I obilen obisk. Točna postrežba. Vedno sveže pijače. ■ 1
Pozor, hiini gospodarji!
Spodaj podpisani se uljudno priporočam slovenskim hišnim posestnikom za barvanje hiš in vsa tesarska in mizarska dela ter popravila. Vse moje delo je zvršeno hitro, trpežno in po" -nizkih cenah. IPriročam se v obila naročila. Frank Švajgar, 1411 E. 52nd St. Doma vselej po 6. uri zvečer. Med dnevom vprašajte gospodarja, kje delani.	(40) 1
n	al
1 »	ucvcoic e
■1 j
Vsaka nevesU ali ženin ima 1 v slučaju poroke precej ve'ikih " stroškov, In toraj, Če si želite svoje stroške zmanjšati in pri. . kupovanju prihraniti precej denarja, kupite kar potrebujete 1 za poroko pri meni, kjer dobite e vse potrebščine po vedno nižji . ceni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem k l Vam na dom izurjeno spletalko 1 las, ki Vas splete in opravi za \ poroko in to čisto brezplačno.
V zalogi imam najlepši izbor 1" vsakovrstnih finih poroč-i nih oblek, vencev, šlajarjev, J šopkov, kakor tudi vso drugo , opravo.
1 Za obilen olbisk in podpiranje 1 moje trgovine se Vam najtop-1 leje priporočam.
BENO B. LEUSTIG
6424 ST. CLAIR AVE. ]	blizu Addison ceste.
j	Slovensko dekle dobi takoj do-
[	bro delo za hišna opravila. Ta-
*	koj naj se "glasi na 6208 St. \	Clair ave.	(38)
^ POZOR, SLOVENSKI 4 . A. GOSPODARJI! 4* ' ^ Spodaj podpisani slo- 4*
venski mizar in kontrak-1 I tor za vsa mizarska in fy 4* hišna dela, se priporočam 4 1 svojim slovenskim roja- £
kom, hišnim gospodar-1 41 jem za vsakovrstna zi- 4* i darska, mizarska in te- 4" [ I* sarska dela. Vse poprave 4* £ zvršim v vašo zadovolj- 4*
•	4* nost in poceni. Vse moje 4* J 4» delo je jamčeno. Sloven- 4*
ci svoji k svojim! (4iy 4* ; f ANTON SALAMON, 4. i 4 1594 East 49th St. 4
; MIZARSKO DELO!
t
I Spodaj podpisani mizarji in tesarji se priporočajo Sloven-1 cem in Hrvatom za izvršitev vsakovrstnih del. Popravljamo hiše natančno, garantirano in . po zmerni-h cenah. Prevzamemo vsakovrstna nova dela po najnižji ceni, naredimo hitro in dobro.
BELJAN, KURTOVIČ CO.
6301 St. Clair ave.
Tel. Princeton 2162 R. (42)
Naprodaj je nova hiša za dve družini na 704 E. 162nd St. Asfaltna streha, kopališče, elektrika, tlak, velik lot. Vredna $2800. Plačate $900. Ta hiša se mora takoj prodati. Vprašajte pri Harold E. Emerich, 808 E. 152nd St.	(39)
Naznanilo in priporočilo.
Rojta'kom v Colliimvoodiu, Nottinghamu in Clevelandu naznanjam, da sem kupil ko-vačnico od Mr. A. Hausrath na vogalu 152. ceste in Waterloo R>d. Collitnvood. Delam kovaška dela, kujem konje, delam nove vozove, stare popravljam, popraljam vsakovrstne avtomobile. Uljudno se pri-.poročam rojakom, ker vem, da bodejo zadovoljni s postrežbo. Za vsa'ko delo bom rojakom gotov-o hvaležen.
John M^ndel, ! vogal E. 152. ceste in Water-I loo Rd. Collinwood, O. (38)
POSEBNO NAZNANILO.
Spodaj podpisana družba nazmanja, da je zastopnik
J. R Vincekovic naš pooblaščeni zastopnik za vse države. On -je pooblaščen od' delničarjev od The Ohio (Brandy Distilling Co., da pobira naročila za najbolj^ ša vina, fino žganje/ tropinje-vec, slivovko, brinjevec m vsakovrstne likerje, rutn in konjak. Mr. Vincekovic je pod varščino in je upravičen pobirati naročila, kakor tudi kolek tati račune, zakar je pooblaščen direktno / od T;he Ohio Brandy Distilling Co. Njemu lahko zaupate vsa naročila prav tako kakor naravnost nam. -
The Ohio Brandy Distilling
Co. 6102 St. Clair ave.
\ Cleveland, Ohio (39)
Delo dobi slovensko dekle v pisarni. Ni treba dosti znanja. 6009 St. Clair ave	(38)
■»■■-1-. - ' v sM. ■
--1
f rmo vino
' vedno dobite pri Joe. Koželu. a Belo, niagara in concord vina h Posebno ženskam je moje vi-c no znano. Po stari navadi Jo»-i. Kosely, 4734 Hamilton ave.
in	'	.1	.III.. Mil. r 1 1
e BBBm
ii ■
k I
I
I
3 I
Resnica je,
e da človek, ki ima hišo ali drugo
-	posestvo naprodaj in nemara ctati agentu prodati, je veliko
( bolj nevaren kot agent. Kaj-I ti če misli agent ostati vedno pri svojem poslu, gleda pri vsaki kupčiji, da ustreže svo-jemu odjemalcu, nasprotno pa lastnik posestva gleda, da dobi kolikor more več. in mu ni prav nič na tem, £e je kupova-j' lec zadovoljen ali ne, saj to je ?amo enkrat v njih življenju Kavno nasprotno je z agen-
-	lom. Ce agent kupcu popolni*-
-	ina ne vstreže, dolični ^l ihko r1 onemu agentu škoduj;, dokler r je isti agent v okolici nezado-
-	\ oljnega kupca, Ja/ sem že ■ let v Clevelandu in mislim r iiili še 24 let, torej ni nevar-r uo?ti, i!a £■•• skrijem s. i, "i
ji.
r	JOSIP ZAJEC,
1378 E. 49th St. t* Tel. Cen. 6494 R. Cleveland, O
l DELO! DELO!
-	Takoj dobijo delo premogar-
-	ji in operatorji s stroji. Premo-
-	govnik de'a vsak dan, dobre ^ plače, nobenega štrajka, lepe, . udobne hiše za stanovanja, dobra" voda, pripravne trgovine. Oni, ki so oženjeni imajo pred-
1 nost. Pridite takoj.	v
Pond Creek Coal Co. ' Stone, Pike Co. Kentucky. 1 Vlak pelje mimo Williamson, 1 W. Va.
3 I
, I
1 I
1 m	i
Nekaj novega.
) Rojakom po širni Ameriki
-	naznanjam, da imam veliko zalogo dobrega vina, katerega pristnost garantiram. Imam naj-
j bolje katavba vino, okusno belo vino ter fino konkord vino. j Prodajam na galone ali na sode. Vsak, ki je naročil dosedaj j pri meni vino, je bil zadovoljen. Naročila pošiljam na vse kraje. Priporočam se za obila naročila. S spoštovanjem NICK VIDMAR, k 1145 E. 60th St. Cleveland, O.
. Tel. Princeton 1834 R. (38)
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski
-	prodajalec Josip Vidmar, 15217 f Luknov ave. N. E. blizu šole
(37-H-36-15)
1 Izurjena šivilja dobi takoj delo. 6111 St. Clair ave. (38)
c (Naprodaj \je nova hiša za 4 . družine na 1201 E. 173rd St. : blizu Waterloo Rd. 'Nottingham. Cena $5300. Lahka od-. plačila ali v najem. Vprašajte 1 na 403 LeaderATews building . ali pa v hiši	, (40)
J Takoj dobi delo pošteno slovensko dekle. Jernej Pengal.
6707 St. Clair ave.	(38)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
> + FRANK BRICELJ, + 1 + 6026 St. Clair Ave. + Expresman. +
t ♦ Prevažam pohištvo in vsa-^
♦	kovrstne stvari. Postrež-# \ ♦ ba točna in zanesljiva. +
#	Tel. Princeton 1982 L. +
Fantje se sprejmejo na stano-novanje in ihrano. 1162 E. 6oth Street.	(38)
Izurjen mehanik išče delo. Pripraven za popravo šivalnih
strojev, bicikljev ter vsa enaka Idela. Fr. Plaznik, 1021 E. 62 Street. ____	(39)
alimUHHHliHfiii^
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, I
Dr. A. A. Kalbfleisch,
i 6426 St Clair Ave. |[
Govori se slovensko in hrvat- ; sko. ,Točna postrežba. Časo- | piši na razpolago. Ženske ' strežnice. Edini zobozdravniš- | | ; ki urad v mestu, kjer se govori ] 1 1 slovensko in hrvatsko.
Uradneurei	] [
! Od 9*30 do lltSO dop.
Od 1:30 do 5:00 pop.	| |
Od 6:00 do 8:00 svečer
I Telefon urada:	! |
! East 408 J.
1	Telefon stanovanja: 1
i	Eddy 1856 M. ! j
bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — .Plin in Kisik Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—-8.
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. *	(23-46)
Naprodaj je ihiša za dve družini na 1175 Addison Rd. škr-Ijeva streha, kopališče. Velika garaža, hlev za 10 konj. »Priprav no za trgovino. Vprašajte 1379 E. 65th St.	, (38V
\
♦	ALI VI
T ALI VAfil PRIJATELJI TRPIJO NA T
I I ŽELODČNI BOLEZNlj i
SUrai xdr«*niki pwr«e«i«
4	864 ■ lučajev zdravljenih	▲
♦	864 ozdravile*!*. ♦
S pomočjo Oxyolina. Pridi- 2
♦	te ▼ naš urad in mi nm poka* X m iemo ta porodila ia draga. X ■
t Dr. L E. »EGELSTEDi, Z
▼	Mt PERMANENT BLOC.	•
♦	TU EUCLID ATE.	▲
mM
National Drug Store! Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. iti 61. cesie.
5	posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniš-ke predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
in drugim nezgodam
l POSEBNOST! Varnostni bond! s* druStrsne uradnike | jm 25c. od «106.00 nm leto. - Javni notar. - Pojasalls | ] in nasveti zsstonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road
LlSiiiSSS
flil	Nada slirovka je kuhana iz
i .11 pravili suhih čečpelj. Cena 6 ^J steklenic je $6.50,12 stek. $13.
V zalogi imamo tudi Bsii m ill tropinjevec, cena 1 gal. $2, $2.25 Bil $2.75 in $3.
Mt II	Pristna rodeča Ohio Tina:
ml/ VL Galona 50, 55, in 65c.
^^	Katavba in Dclavare yino
IL, JJHBR	75» >n S0c galona.
m • '"/" • ■	.................
UIV0YIT7I	Za vinapračunaino pooodo a 5 in 10 ft
il.lf UTII^I	%1M, ^jggaLiap^ »ve^ja naro-
>4jgJftlLLfcv. I čiU J« brezplačen. Naročila naj m I priloži denar all Money Order in n»-I	tančninaslov.
^^^^ I	ylstaust piji^t jinflno
SS-J The Ohio Brandy Distilling
COMPANY
*"illil'	6102-04 St Clair-av. CMml 0.
j,, i.: , tt. * t j .» ' "
Čistenje in likanje obleka
DOBRO DELO.	NIZKE CENE
Moška obleke.................$1.00 Ženske kiklje....................Me
Molk« suknje................41.00 Ženske dolge suknje ........$1M
Jopi«................................SOc Ženske obleke................$1X0
The DAMM DRY GLEANING Co.
1574 e. 55th ST. E^tjrou |
A. J. DAMM, poslorotjj*.
■■:■ ji. . ' 'i'.:. ' . :L. . "'i P --
riilliijiiir_ ..... ——L ■■ 1111 ll ■ ■
I "MRTVAŠKA ROKA" f
,	Roman.	N
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
SPISAL DUMA3-LE PRINCE.	1
Benektetto, ki se je popolnoma otresel strahu, se napoti proti eni izmed Ke/.nic v najbolj umazanem delu mesta. Predrzni morilec je dospel brez ovire in ne da bi prišel kje s policijo kaj navskri«. do svojega mestta. 'Potrkal je in zakričal pred vratmi kot žrjav.
Na tem signalu je krčmar spoznal, da sme odpreti brez straihu.
''Hoho, mladič, stopi noter!" pozdravi krčmar Benedetta.
''Dober večer!"
"Ali hočeš prenočišče. iNb-bene postelje nimam več, vse so zasedene. Ive poglej!" In krčmar pokaže na dolg, umazan in gmjiloben- prostor, po katerem je odsevala hlevska leščerba iz zadnjega kota,
"Mleni je vse eno," reče Benedetto. "Lahko se stisnem v kak kot, in jutri, ali pa najbolje sedaj lahko govoriva, kar mi je na srcu."
"No, kaj pa je ?" vpraša krčmar s prijaznim , toda strašnim nasmehom. Polotila se ga je radovednost.
"Stopiva tja gori v tvoje gnezdo," odvrne Benedetto, ko pokaže na vzvišono mesto, kjer se je nahajala 'krčmajeva poy stelj.	^ |
''Kaj? Tja hočeš? In popolnoma sam z menoj? To je proti pravilom moje hiše." f "Tokia če ti povem, da moram ,8 teboj govoriti o neki zadevi, ki ti lahko prinese velik dobiček --"
' "Aha, to je pa drugače, kar pojdi z menoj."
Po teh besedah se Benedetto spne po lestvi na krčmarjevo postelj: stari krčmar mu sledi kolikor hitro mogoče, in komaj <jie stopil na postelj, že je i potegnil lestev za seboj.
"No, torej govori, dečko," ( začne krčmar. "Kaj imaš na srcu?"
"Čuj prijatelj." odvrne Benedetto, "jutri ko odpotujem od -tu, potrebujem obleke kot pristoji spodOlimemu človeku. Razumeš? Kratki lasje, gladko obrita brada, dobra suknja, dobre hlače, dobre čevlje."
''Izvrstno! Ti hočeš odpotovati iz tega kraja tako, da te nebo nihče spoznal. Razumem. Kar se tiče las in brade, to pre-skrbim jaz. Kar se pa tiče obleke, se moraš zanesti na mojo sosedo, ki prodaja raznovrstne obleke, katere poštene osebe Vedno laihko nosijo. Zanesljiva ženska je, jaz odgovarjam za njo. Toda kako je z denarjem ?"
'Denar dobimo jutri, starec," Odvime Benedetto, "Jutri pričakujem svojega bankirja, na katerega se lahko prav tako zaneseni kot ti na tvojo sosedo."
"Toda povem ti naprej, da liotn zahteval pristojbino za svoje posredovanje."
"Spoznal boš, da nisem dkop."
"iDbbro, lepo! — Spi j poži-rek žganja, kajti mraz je, in »popolnoma si moker. Hudič naj me vzame, če sem že prej opazil dež na tebi."
"Le daj sem, če imaš kaj," odvrne Benedetto, ko stegne roko proti zamazani steklenici, napolnjeni s slabim žganjem.
"Tako, sedaj se pa poberi navzdol in odpočij se čez noč, kakor najbolje veš. Povem ti pa, da za tvojo blagajno jaz nisem odgovoren,- Tu brani vsak svoje kot najbolje more. Tako postavo imamo tu."
''Kaj si nor, starec?" pravi Benedetto. "Za nobeno cen« me ne sme kdo tu videti, še manj pa vedeti, da sem bil tu/
"Potem pa moraš plačati dvojno ceno."
"Ali ti nisem rekel, da nisem skop?"
"Dobro,torej. Vzemi še en
3 pozi rek, potem pa zaspi." i Starec se vrže na svojo po-j stelj, Benedetto pa spleza nav-
-	zdol, kjer se stisne v kot in . prekriža roke na prsih. Toda . niti Benedetto 'niti krčmar nis-i ta zatisnila očesa. Benedetto 1 .ni spal, ker se je bal kake za-
hrbtnosti od stkani krčmarja. r in krčmar se je bal Benedetta, i da ga zlepa ne napade. Ko seje naredil dan, so razni nočni ' gostje odpotovali, krč mar pa je hitel k sosedinji, da izbere obleko /a Benedetta. Ko se vr-. ne dobi Benedict ta sedeti na » svojem ležišču in malomarno i vrteti bankovec za 500 frankov
-	med prsti.
> "('.loj, dečko!" zakliče krč-
I	mar, ko vrže zavoj na postelj. ''Vse sem preskrbel za tebe.
-	Narediva račun."	1
v ''Plačaj si s tem denarjem I"
-	reče Benedetto, ko mu ponudi r hanloovec.
"Kaj? Ti imaš bankovec?"
"Ali se čudiš? Ko si bil ti . zunaj, je prišel moj bankir in a mi izročil denar," pravi morilec n zanicljivim nasmehom, "in e ker ni imel gotovega denarja, 3 mi ie dal to krpo, katero vidiš r tu."
^ "Hm!" reče krčmar. ''Jaz že ne razumem; raje !bi imelj ko-. va-n 'denar."
' Radi mene; |>oj<li ven in zmenjaj!" n "I11 če je bankovec ponare-_ jen, koga zgrabijo, potem ? Me-. ne!"
"No, ali ne ostanem jaz tu?" r "Bomo videli."
Krčmar vzame hamkovec, ■> stopi na cesto in skrbno zakle-3 ne vrata za seboj. "Tako," re»-jj }e, ''.sekhij si na varnem, in gor-
je ti, če bankovec ni pravi." e llenedetto pa se medtem časom oblači. ■■ "Pri moji veri, pravi je bil," a zakliče stari lopov, ko se vrne in drži v ro-kah pest zlatih frankov. ''Srečen si, ker imaš d takega bankirja, ki ti nosi tart ko fin« krpe. Povej mi, če se 1( je mogoče tebi posrečilo dela-□ ti take bankovce; lahko bi še l( menie naučil."
"Poberi se k zlodju," odvr-ne Benedetto nepotrpežljivo, c "narediva račun."
Krčmar sprazni žepe in po-loži vse predmete, katere je nakupil, na mizo. Seveda pri o tem ni pozabil vsako stvar tri-e krat več računati, 'kot je 011 e plačal. Benedettu' to sicer ni a bilo po volji, toda prepirati se a ni hotel, in po kratkem ugovo-ru je plačal, kar je krčmar zahteval, in 11111 je dal še posebej napitnino, ker se ni hotel spre-fi s krč 111 a rje m. Kajti zadosto-vala bi le krčtiiarjeva beseda,
v	in izdan bi bil.
o Ko je bil ves račun poravnan in ko se je Benedetto dobro ob-a lekel, je čakal le 11,godnega tre-n mitka, da zapusti krčmo. Nihče ne bi mogel spoznati morilca
II	starega ječarja, in Benedetto ie bi! zadovoljen, ko mu je krč-
j. mar zatrdil, da bi ga^ tudi sam n lie spoznal, da ni bil priča, ko ič se je preoblačil. S prepričam-.j jem, da se lahko neovirano giblje med svetom, zapusti Be-
»• nedetto krčmo.
» (
,e Ves dan se je trudil, tla je do-i, bil potni list. Izdal se je za dijaka, ki študira starinoslovje. ri Ko pa' Se je naredil večer, so dobile njegove obrazne poteze ti zopet lopovski značaj, izraz ,z zagrizene jeze, temne melan-ni Indije in predrznosti, e. S trdnimi in gotovimi koraki se napoti preko mesta proti
vi	pokopališču Pere de Chaise. 10 kjer se dvigajo mavzoleji maj-še bolj plemenitih in bogatih pa-
riških rodbin. Previdno kdra-tti ka ob zidu naokoli, da si zbere točko, kjer bi mogel najlepše ii- videti, kje ležijo najbolj bogati grobi" in mavzoleji. Toda *n kmalu je bil prepričan, da s ' t.
tem ne pride nikamor. Ne pre-
-	ostaja mu druzega, da pride«
-	na pokopališče kot da podkupi 1 paznika pri vratih. Približa se
1	torej železnim vratom in po-
-	trka.
>	"Kdo je tu?" vpraša še pre-
-	eej močan glas človeka, ki je stražil nad mrtvimi in mrmrar je stopi iz tnekega paviljona
2	prav blizu vrat.
i "Dober prijatelj," odvrne , Benedetto. "Odprite mi brez f strahu."
Po nekem čudnem slučaju i in popolnoma proti pričakova-, njn Benedetta, koraka nadzor-j nik ]>dkopališča proti vratom z nekakim veseljem in živah-. 11 os tj o.
"Oprostite, gospod1," reče , stražnik, 'ce sem se dalj obotavljal kot sem mislil; toda vr-" jel nisem, da se bodete tako j kmalu vrnili."
Benedetto je bil ves osup-" njen. Takoj je spoznal, da se j nahaja stražar v zmoti glede n njegove osebe, in sklenil je. da to zmoto uporabi v svojo ko-„ rist. Kljub temu pa je toliko previden, da si zakrije obraz s n plaščem, predno vstopi.
''Trotovo ste prišli," nadalju-e je stražar, "da zopet komu po-111 agate k vstajenju, kajti če vi niste aiigelj, pa imate vsaj ta-tl ko skrivnost, ki mrtve k življenju zbuja! Popolnoma sem V«am 11a razpolago:"
"Čudno!" si misli Benedetto "in če lne bi bil prepričan, da •• sem danes spil samo pol ■ litr* vina. bi skoro vrjel, da sem pi-. jau. tako se mi meša v glavi."
. ''Ali želite, da vas sprem-^ Ijam ?" vpraša stražnik.
'1NV odvrne Benedetto.
''Potem vam pa prinesem svetilko."
fP<> teli besedah se stražnik >» obrne, da gre v svojo kočo; to-„ da mahoma se domisli nečesa druzega. Obrne se in reče s . .ponižnim glasom:
"Da vam dokažem, milost-Ijivi gos|KHl, da se spominjam vaših zadnjih navodil, katere c ste mi dali pri svojem prvem Obisku tega pokopališča, bom . naredil vse ravno tako kot te-
>	d'aj, ko ste obiskali grobnico rodbin St. Meran in Villefort "
Po teh 'besedah Benedetto prebledi, toda ker je čutil, da . mora nekaj odgovoriti, reče , komaj slišno: "Da."
"Dobro, gospod Willmore,"
I	odvrne stražnik. "V tem slu-e čaju bom postavil svojo later-
110 na domenjeni kraj, in vi potem lahko stopite v grobnico, kadar želite. Pot vam je } znana.
Stražnik prime za latenno in koraka naprej med labirintom grobov kot človek, ki je popolnoma gotov svoje stvari.
''Wilnvore!" mrmra Benedetto kot bi ga ugriznil gad. "\Yil-more! Ali sanjam! — Oni Anglež, ki me je v Toulonu rešil a galer?-— Tla! Dantes—"sedaj 0 sc spominjam, da sta 'Dante* in U ilmore etia in ista oseba.
II	— Itdmoml Dantes — morilec 0 mojega očeta, mojega brata,
moje sestre, (nedolžne! Prokle-
0	ti! Tn ko prihajam sem, da utr-
'-	!•	1	•	v.	.
dim spomin na maščevanje, katero sem prisegel pri svojem
1	umirajočem očetu, mi doni kot iz groba tvoje prokleto ime! — Ha! Mrliči so, ki kričijo
0 proti svojemu rablju! — Ha! e Nedolžno dete, ki je bilp v svo-z je devetem letu po tebi za-strupljeno, in sedaj kličejo vsi prokleto, krvavo rabeljsko ime 1- —' Edmond Dantes!" ti Ko tako mine trenutek raz-burjenja, se vrne Benedettu j- prejšni mir.
1- ''Torej je bil že pred me-noj nekdo tiui, ki j^ šel v grob-e inico iSt. Meranovih in Villefor->e tovih." govori Benedetto sam 1- pri sebi. "In ta človek je bil la Edmond Dantes! — Prokleti! s — Mogoče si slučajno prišel,
vaškega spanja, kot je omenil stražnik? O, te že razumem — prišel si sem, da si pasel svoj proklet pogled na truplih umorjenih ter »da motiš s svojim peklenskim smehom mir tu počivajočih. Da ti jim niti v grobu ne privoščiš miru, kajti tudi v smrti jih hočeš mučiti." ' '
V takih mislih sledi Benedetto svojemu vodniku, dokler ne prideta do vzvišenega prostora, ki je bil obdan z ograjo z železnimi vrati. Stražar 1 postavi svetilko na eno izmed stop-njic. Pred Benedettom pa se pojavijo grobnice njegovih prednikov. Ne daleč od vrat stoji stražar kot bi čakal zadnjih povelj gospoda Wilmore.
* Benedetto potegne iz žepa malo denanico, jo strese, da zazveni denar in pogleda stražarja.
''Oprostite, milostljivi gospod," reče stari Stražar, "toda raje bi imel, da me plačate na način kot prvič, namreč da položite denarnico poleg laterne, ko zapustite grobnico. To prihaja od tega, ker se tresem, kajti četudi vidim, da ste človek, kakor jaz, ki hodi, se premika, diha, toda kljub temu imate nekaj slovesnega, silnega na sebi. Oprostite — to je moja slabost."
Benedetto 11111 da znamenje, naj se Odstrani, in ko stražar o-dide se napoti proti vhodu grob nice, Benedetto potegne iz žepa ponarejen ključ, odklene in stopi navzdol. Za ,trenutek se ustavi in zatisne nos radi mrtvaškega duha, ki je prihajal iz teh prostorov, potem pa brez strahu koraka naprej v grobnico.
llenedetto je bil predrzen ropar, silovit morilec, toda kljub temu je trepetal, kajti nemogoče mu je bilo premagati strah, ki ga je navdajal v te; mrtvaški tihoti. Opoteka se in čuti, kako se mu kolena šibijo, toda šiloma zbere Svojo moč. da premaga strah, se strašno zasmeje iii reče, kot (bi S€j hotel s svojim lastnini glasom opogumiti: 'Kaj je to! Ali je morda Esmond Dantes moč-neji ml mene? Kaj, on, ki je tu počivajoča trupla pahnil v to grobnico, se ni bal stopiti v njih sredo — in mene naj. bo strah, da obiščem svoje sorodnike? — Ha! Mogoče je prišel ravno ob tej uri; pregnal je temo, ker je predrzen, neustrašen!"
Po teh besedaih koraka Benedetto po stopnjicah navzdol v notranjost grobnice. Kmalu pride do mramornih podstavkov, na katerih je počivalo osem krst.
"Markiz St. Meran," reče Benedetto, ko bere napis na prvi rakvi. "To je tast mojega očeta po prvem zakonu, star plemenitaš. IGotovo mora biti njegovo truplo okrašeno z vsemi okraski njegovega starui."
In med tem govorom privleče iz žepa kos železa, s katerim odpre rake v. Truplo je bilo balzamirano, oblečeno v ibo-gato okinčano uniformo. Na prsih je imel mrlič več redov in Križev, ki so morali biti precej dragoceni.
Benedetto se polasti nakit-ja, zapre rakev in koraka naprej. Tu bere napis: Gospa St. Meran. Tudi to rakev odpre.
"Ha!" mrmra; 'Vako bogato si se okinčala za večno spanje, ti velika plemenita dama! Toda še v smrtnem trenutku izdaja vaš spol lepotičje."
Kmalu se Benedetto polasti dragocenih prstanov, ki so krasili roke gospe markize v grobu. Moteni pa opleni Benedetto še tretjo rakev, kjer je počivala gospa Villefortova.
Dalje prihodnjič.
Naznanilo.
Sestre dr. Srca Marije (staro) ste uljudno prošene, d\ poravnate v najkrajšem času, kar dolgujete, posebno pa usmrtnino za može, ker dobro veste, kako teško čakajo udo-ve svojega denarja. Objednem ste pa tudi .prošene, da bi dale 1 svoje prave naslove, sicer po-
I stanejo zmešnjave. S sestrskim pozdravom Helena Mali, prva tajnica.	(38)
I
L Skok,
4118 SL Oair Avenue.
: . -; : , , .
Prvi in edini slovenski ;
klepar in strelni
krovec in barvar hiš.
I	! ! Vsako delo garantirano, j
Nizke cene.
];. / '
jtiiiiiiaitiiiiiiiiiiiii]<iiiiiiiaiiiii»giiiiiiiaig:niiiiiiM * -g Glejte, da ne
1 ISySl H redb' ki niso I nič vredne za-
l^^ffi M RICHTER CO.
m Washington New York, N. Y,
OBRESTI
>	SE ZAČNEJO VSAK DAN
1 VLOŽITE DENARNA
L* A K £ SHORE ; BANK
j	in p« pravilih plačamo do
dneva, ko potagnota tbaar
1
j van
: 4%
St. Clair and 55th /St. 1	Praspact and Huron
Superior and Adduon.
L
3 ___
IALI VI	X
A LI VAfll PRIJATELJI TBPUO NA ♦
ll| jetikTI i
SUral mlraraUd pom£«J* X 624 »luč^jav sdrav^anili	Y
605 »luč^jav ozdrapliemi). X
Potom Oxyoline xdravlje-	m
If njo. Pridite v na* urad in vam	#
3 £ pokaiemo ta pisma, ki vat prt-	^
f pričajo.	^
•	i Dr. L L SIEGELSTEIN, X
1 ^	M« PERMANENT BLDG.	♦
j 4	7M EUCLID AVE.	A
HAROLD E. BMERICH. javni notar in zastopnik za za-
-	varovalnino proti ognju- Pro-
-	daja zemljišč in lotov. Preskr-
-	bi posojila. Tel. Wood 58, Bell
-	Eddy 3678 J. stanovanje: i 16205 St. Clair ave.
/ Collinwood Sta. Cleveland, O.
KONEC EVROPSKE VOJNE.
Konec evropske vojne bo v
•	začetku leta 1916 kot pravijo vojaški izvedenci. Konec no-
•	vili iznajdb pa ne bo nikoli.
•	Najnovejša in moja lastna iz-
-	najdba je ura z dvemi gumbi, 1 eden za zvonec, ki je v uri,
drugi za luč, ki je tako pritr-
>	jena k uri, da se lahko ponoči 3 pogleda, koliko je ura, s tem ' da se pritisne na gumb, katere-
-	ga se lahko dbesi na končnico e postelje. Zvonec pa služi v slučaju bolezni, da bolnik lahko pokliče pomoč k sebi. Velikost
. ure je 17 palcev, visokost pa
II	palcev. Les je zdelan da zgleda kot pravi rujav marmor
-	Ura bije pol jn cele ure na kra-k	sno donečo struno. V vsaki i,	večji naselbini jo en rojak lah-a	ko zasluži bt;ez muje. Išeejc o	se zastopniki, posebno za Pitt* f-	sburg, Pa. in okolico. Dobra n	plača pravi osebi. Pridite ali e	pišite po cenik in pojasnila )-	brezplačno. ,
n .. Fr^nk Jelerčič, a 1.140 E. 62nd St. Cleveland, O )	■ - <44)
Dobra idoča trgovina se proda iz proste roke. V trgovini se prodajajo vse moške potrebščine, obleke za moške, dečke in otroke, čevlji za moške, ženske in otroke, blago na jarde. Proda se radi bolezni v kompaniji. Zamenja se tudi za hišo. Vprašajte v tiskarni *'Clev. Amerika"	(40)
učeni na scrap jardu.* Stalnt delo. Bialosky Bros & Co
Kinsman Rd. (36; ...........— -.....
Slovensko dekle dobi dobro de lo za hrena opravila. Mors znati nekoliko angleško al nemško. Oglasiti se pri Mir Levine, 2550 E. 61st St. Tel Princeton 2045 R-	(3®'
JOSIP SLOVENSKI ^
«F Vi/11	^grebni zavod, zaloga
rvTiv wi	pohištva, pečij in barv.
J h l h	Kočije in avtomobili za
>	poroke, krste in druge
jsmmiBim
£1 AO Cf flair Se priporoča narodnim Slovencem oiuo 0L tiair M DakIoDjeiK)tt m I?odpoio, p0-
Avenue.	strežba vedno točna in poltena.
! >
Hiie naprodaj.	Zavarovanje proti ognju.
JOHN ZULICH, 1165 Norwood Road ji
prodajalec zemljišč in hiš. Garantira svoje delo. Izdelujem ;;
prepisne listine in jih notarsko potrjujem.	! *
OC3-E33STT
Nikar ne čakajte, da bi vam ogenj škodo napravil, ker potem |; ni pomoči. Pridite k meni. Zavarujem hiše, trgovine, pohištvo, j' avtomobile, konje, vozove in društveno imetje proti ognju in \ \
nevihti Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov i!
>
HWWWWWWWWWUWWVWWHW WWHWHWHH1 I wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmfmmmmmmmmmmmm^^^^mff^^^^m, ; ii ! p. i■MMMfl
VINKO PRISTOV, I
SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI. 6112.14 ST.CLAIR AVE.
«
INI.	——■	............1111	"■■'
TEL. PRINCETON 1S3SJ.
FRANK ČERNF
JL	SLOVENSKA TRGOVINA	MmA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO- - 1 FQN1, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6033 St. Clair Are.
, Kadar ielite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploKe ▼ vseh jesikib, posebno importirane aloyenakc ploife U stare domovine ter vte t to stroko spadajoče predmete, obrnite sc xaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje urf zlatnine in grafofonov. Vsako	> j
blago je jamčeno.	j i/
liilM>IIIIIIMMIIIIIIIIIMIIIIMIM»MIIMMJC
isnssa^i
Cenjenim rojakom se priporočam za nakup vsakovrstnih ur, verlilc, prlvezkov, prstanov z Jednotnlm znakom vsake Jednote, H poročnih prstanov, Columbia grafofonov in plofič. V zalogi Jmam slovenske grafofone in ploftče Iz staredomovlne.
Sprejemam v popravilo vsakovrstne ure, tudi kar se tiče W zlatnine in grafofonov.	§U
Torej rojaki, ako želite zanesljivo blago kupiti ali popraviti, ZD| pridite k meni In videli bodete, da st« bolje postreienl kot pri ffi kakem tujcu. Moje geslo Je dobra postrežba.
Se Zahvaljujem za obilen obisk moje trgovine, ki se nahaja na 5805 St. Clalr ave. blizu 55. ceste.	(
Ne pozabite gesla Svoji k svojim!
MM J. S. Jablonski, I
Slovenski fotograf I
II m St Clair Ave.	MH Broadway I
Izdeluje slike za Senitbe in druiinske slike, otrolke I ^^^^^^^^^ slike, po najnovejši modi in po niskih cenah. Za $3.00 I vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti I zastonj.
VSE DELO JE GARANTIRANO. H
---- -■ ------- -- .....A
FARE $522 j^DAILY BETWEEN ^mi T JN*^CLEVELAND & ^P ^^^^^BUFFALO