Leto LXXVH., St. 4 PoMtebdbr bmr brni ■BSBOfA HAROCNUfA tmST>NTSTVO. UPRAVA EN ENSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA PUCCINUEVA UL. 5 T5TLEFON 6T 31-22. 31-23, Si-24, 31-25 m 51-26. PONCDE1J8KA IZDAJA „JUTRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT FOXiEDELJBK4 IZDAJA »JUTRA« Dectscksr Bsdengewinn ' zwischen Velesicze-See und Dona« Tiefere soujotische Einbruehc zulschen Nordslouakei und Krakao — Versteifung če«, deotschen \Vitlerstandes im oberschlesischen Grenzgebiet — Auswcitung čea BOWietischeo Kinbruchsrnumes nordlich der VVeiehsel verhindert — Erbitterte enkampfe in Guinbiiinen — Amerikanist Iie Angriffe bei £Iaimedy geschei-tert — Ein^t schlosseue Amcrikaner ergaben sieh — Deutscher Angruf noruhcn Strassburg schreitet fort Aus dem Fiihrrrhauptquartier, 21. Jan. DNB Das Oberkommnmlo der VVehrmacht giot bekannt: In l i- :n: £-cv\annon nnsere Angriiie Ewiscben dem Velencze-See und der Donau g gen . len IctodlicIlCii Wid«*rsland tn nord&stlicher Richtang Boden. Eine starke I ti im!*i< hv HLraftcgruppe, die tinsere An-'griffsspitzin abzus( hneklefl versiichte, uurtle geschlagen und im Anjrriff durch-S* - ^n. An der D«nau vorsonkten unsere Paozer •> S< hlepper und Leiehter. Beider-stits dee » rtes- und am Piiis-G* hirjzc, so-wi,- \. i i. ti der Gran-Mlindung uurden mehrtacbe bolschewistiscbe AnjrrbhTe ab- ;. -sen. Die Bcsatzung von Bndapest niclt in harten KMmpfea allen foindllohcn Anc^ršfft'ii stund. Zwischen der Non'gTrnze der SloivakeJ und dem Raum vun Krakau gelangcn den Sowjet8 trotz noserer hartuiiekigen Gegen-v»\hr tiefere Elnbrttdie. Im oberschlesischen Grenrg-ebiet ver-stiifte sieh der Wlderstand unaerei1 Trup-pcn und enchvrerte drm Gegner das we§-tere Vordrinircn naeli VVesten. Aus den im Abschnitt Lotwn-Kcmpen vorjrohendcn ffeiiKllicbeii Anjrriffsgrrtippen schossen Ein-grelfverbande 70 feindliehe Panzcr ah. da-von 40 a!l(in lin Kaurn von Lobcn. Anch siiiv, estlicb Litzmaniistadt eriltt der Foind In elner schucrcn Panr.orschlacht hohe Verhiste. (V&hrend sieh zvvischon der VVar-ho und der \\Yielisel Dolsehoui-tische An-^riflbverbande \veiter vo.*M*hielK*n konnten, minic nSrdUcn der VVeichsei durch unsere ziih kampfrndfti Divi*;ioncn Hnt* ivcm^nt-Belie Answt Itnng dos feindlichen Ein-bri!chsraum5< Uireb seinen Druck nach N'orden auf reeht. Eine TeHgruppe der bei Relpertsu-eiler ba den unteren Vogesen eii'gesehlossenen Amerikaner ergab sieh unseren Tnippen. Die hartnaeki^en feindlichen Anjrriffe auf ivUterabofen blicben aurb g^estern verjre-bli< h. N^ordlich StrassiJurR ist unser An-irriff in gutein Fortfiehrclten. Z\vi.-=chen Thann und Muhlhausen im El-*:i>s trat der Feind gestern naeh starker Feuer\orbere!tung mm Angriff an. Ex VrTirde bel Thann hlutlg ab|;e\v-iesen. \Vest-Ur»i MiihJhausen wtrd in einzelnen Ein-brut hs*teiien heftig gekiimpft. Die feindlichen Nachscbubstiitzpnnkte Ant'.verpen und Lilttich Uegen nnter anhal-tenđem FembescbnaSi In Italien blieb die KampftaH^keit g^e-ring. An£r!o-amerikan!«iche Terrorbomber grif-fen am gestrigon Tage \Vest-, Siid\vest-und Siiddeutsohland an. Es ent-standen vor allr.n In den \Vohn^ebieten von Mannhelm nnd H.ilbronn mm Tei! starke Srhiiden. Peinđllehe Tieffliecrer griffen mtt Bomben und Bordvvaffen wablkM kleincre Orte im p'ri;!ien Gebiet an. Flakartinerie drr Lnft-waffe schoss 33 FTuerz^uST- i" der Mehr-za'i! viorniotorig-p n^mber ab, Dos Vergeltungsfeuer auf London wu*d fortgeeetst. Nemško na^ređevanje med fezersm Velca in Dunavom Globlp sovjetski vdori med severno SSovaško in Krakovom — Ojaeenje nem-škega i !;>ora na gornje-šlezijskem obmejnem ozemlju — Prepredeno razširjenje sovjetskega vdornega področja severno od \Xsle — Ogorreni poulični boji v Gombinnena — Ameriški napadi pri Rfalmedvju so se izjalovili — Obkoljeni American! so se vdali — Nemški napad severno od SlTassbursa napreduje Fiihrrrjev glavni stan. 21. jan. DNB. Vrhovno poveljniStvo oboroženih sil objavlja: Na Madžarskem so naši napadi med jezerom Valencze In Dunavom kljub žilavemu sovražnikovemu odporu napredovali v severno vzhod ni smeri. Močno sovražnikovo skupino sil, ki je poskuSala odrezati naSe napadalne usti, smo poraz!!! bi v nr»padu prebUL Na Dunavu so potopili nasi oklepniki 5 Vlačilcev in manjših ladij. Na obeh straneh pogorij V« rtes in PIIIs ter zapadno od izliva Hrana smo odbili večkratne bolJševiSke napade. Posadka Budimpešte jo vzdržala v trdih bojih vse sovražnikove napade. Med severno mejo Slovaške in področjem Krakova so dosegle sovjetske čete kl.iuh n:iii trdovratni protfcobrajubi globlji' vdore. Na gerp;n4!< 7lj^kem obmejnrm ozemlju so naše čete ojačlle svoj odpor ter otežko- čile nasprotniku nadaljnje napre Nasprotnik nadalje pritiska pri Diekirehu ob Sauer ju proti severa. Delna skupina Američanov, ki so blH obkoljeni pri Reipertvveiierju v spodnjih Vogezih, se je predala našlrn četam. Trdovratni sovražnikovi na pridi na Ritter*hofen so bili rudi včeraj brezuspešni. Severno od Strasbourga nag napad dobro napreduje. Med Tkannom bi Mttlhansenom v Alza-eiji je preš'' se\ražnik včeraj po močni topniški pripravi v napad. Pri Thannn je bil krvavo odbit. Zapadno od Mlilhausena ■o t posameznih vdorih silno borimo. So\-ražn!kova oskrbovalna oporišča An-vers bi Llege obstreljujemo nadalje z daJj-ncstrelnim ognjem. V Italiji je bilo bojno delovanje majhno. Angloamoriškl teroristični bombniki so napadli včeraj zapadno, južnozapadno In južno Nemčijo. Predvsem v stanovanjskih okrajih Mannheima in Heilbronna je nastala deloma močna škoda. Sovražnikovi nizko leteči letale! so napad!! ■ bombami In strojnicami brez izbere manjše kraje na istem področju. Protiletalsko topništvo v sestava letalstva je sestrelilo 83 letal, po večini štirlmotorne bombnike. London obstreljujemo nadalje s povračilnim ognjem. kEgSeš&G -francoski £na&čn! razgsvtm ženeva, 21. jan. »Manchester Guardian« piso. da se anglcSko-francoski finančni razgovori slabo razvijajo. Doslej niso dosegli še nobenega sporazuma. Govorice pravijo, da so prišli razgovori vsled tega na mrtvo točko, ker Anglija noče poSiljati Francozom blaga, ki ga ne bi plačal! v zlatu, ker si Velika Britanija ne more privoščili, da bi izvažala blago, za katerega ne bi prejela zlato ali druge dobrine. Dr. Dletrich o pctežajn na vzhodu Berlin, 21. jan. Na sestanku nemških novinarjev v Berlinu se je bavil tiskovni šef nemškega Reicha dr. Dietrich med drugim tudi s položajem na vzhodu Reicha. >Na vzhodu,« je dejai dr. Dietrich, »so močne boljševiške sile ponekod prebile našo bojno črto in zavzele pomembne kose ozemlja. Trenutno se nahajamo v kritični točki boljševiške veleofenzive, toda ukrenili smo vse potrebno, da se bo bojišče zopet stabiliziralo. V trenutku, ko so boljše-viki na vdornem področju že polno razvili svoje sile, dočim so naše protiukrepi se v razvoju, gotovo ni lahko najti izraza, ki bi pravilno označil položaj, lahko pa že rečemo: Tudi na vzhodu je prišla sedaj vojna v neposredno območje nemške .domovine in s tem njene fanatične obrambne volje. Naval sovražnikov na zapadu, kjer so nameravali lani septembra globoko vdreti v Reich. se je ob nemških mejah bistveno spremenil. Tudi na vzhodu ne bo zraslo boljševiško drevje do neba. Na sovjetski strani bodo enako kakor njihovi pomočniki na zapadu spoznali, kako se bori nemški narod za svoj obstoj in svojo bodočnost. Za Nemce je znova prišla ura, ko morajo biti njihova srca močna, Cim trše in čim bolj odločeno se bodo borili v tem trenutku, tem prej bodo prišli dnevi, ko jim bo zopet zasijalo sonce!c Tiskovni Sef je podal nato zbranim novinarjem pregled obsežnih protiukrepov, ki so v teku, ki bodo zlomili boljševički naval in zopet odbili moskovsko poplavo od mej nemškega Reicha, S23va*fd narod trdno na strani NeanSfe Bratislava, 21. jan. O vojaškem položaju i piše list ?• Slovak«, da se slovaški narod še dobro spominja primera boljševiške osvoboditve v baltskih državah. Rumuniji, Finski. Bolgariji in zasedenih delih Madžarske. Primer za takšno osvoboditev je doživela Slovaška med boljševiškim uporom jeseni lanskega leta, ko so boljševik! pomorili 20.000 nedolžnih Slovakov. Tudi v vzhodnih delih Slovaške, ki so prišli pod boljševiško oblast, so sovjetske oblasti že pričele deportirati odrasle in otroke. — I Slovaški list »Pravda« piše. da dela slovaški narod skupno z nemškim narodom in da se bo z njim tudi skupno boril proti boljfieviškemu sovrnžriku. V zavesti gotove zmage se ne bo strašil nobenih žrtev. Amsterdam, 21. jan. Roosevelt je včeraj uradno nastopil svojo predsedniško službo in je imel po zaprisegi nagovor, v katerem je po poročilu agencije Reuter dejal med ostalim: »Mi Američani korakamo od danes skupno z našimi zavezniki slcozi dobo največje preizkušnje. Ce bomo to preizkušnjo presta!!, bodo izpclni-e Zedinjene države nalogo zgodovinsKega pomena. Ame-ril:a se bo naučila marsikaj iz izkušenj te vojne. Spoznali smo, da ne moremo sami živeti v miru. da je naše lastno blagostanje odvisno od blagostanja drugih narodov, ki so daleč proč od nas.* Roosevelt je nato izjavil, da so Zedinjene države spozne.le, da ne morejo živeti kakor noj, toda tudi ne kot nevoščljivec. KiuiMiHftfcc občBnsfcc vcltve pod boQ5eviSidn tenorjem Dun^j. 21 jan Čim boli ge bliža;,o cbe nske volitve \ Rumuniji. tem đlcblja posta a po tamkaimiih poročilih razroka med bo j^evi-Iknaj elementi in ostalimi straa!V6lkischer Bei'bachter« z an.? oameia\^!rni agitacij.4t.imi fraiarni, Ki naj bi prepričale svet, da sta »pruskj militarizem in duh kast« glavni oviri za svetovni mir in da so Nemci še stoletja vte-lešena vojna, ker se bavijo z zavije van ji in razširjajo uničenje Obratno doi-uizuje Staosjetter Siindeimann na pod. agi zgodovinskih podarLikov, kake ozemeljske izpre-membe so i »ah . :■ v zadpiih 500 l.tih. torej nakako od 1. 1400 do 1939 Nemčija, Anglija in Rudija ter od 1776 Zoružene države. NerrLŠki Reich je obsega! okrog 1. 1400 kakih 930.000 kv. km, 1. 1939 pa je ime! 635 000 kv. km, V 5 siolct: h se je zmanjšala njegova površina skoraj za tretjin->, d<>č:m se je prebivalstvo pomriiožito na večkratno tedanje števi o. Zedinjene države «o imele ob svoji ustanovitvi komaj rmiijon kv. km površ ne, t 1930. torej 160 let kasneje, pa je oblegalo njihovo državno ozem je 10,854.000 kva-draln h lem. Di-žavno oz^m je se je torej v po;drugem stoletju po-'.'eča.o kar za 10-krat. VelŽka kneže\'ina Moskva Je ob-egaia t 1462 okrog 700 000 kv. km, l. 1939 pa je obsejato ozenijje Sovjets!ce zve:e nad 22 milijonov kv km. V 500 ietih se je torej povečalo za 31 krat Ang ;ja je imela 1. 1400, ko je bi>a se lo-čena od Škotske, kakih 22.000 kv. km L.e-ta 1939 s cm -ajn sta e britansko po- jest « 40.120 000 kv. km, kar rx)merii 182* krstna povečanje prvotnega obsega. V nasprotju z besedami Morgcn'haua, Vansiftarta in tovarišev, ki pripsujejn nemškemu narodu »veFe^je nad vo;r.o fn vxijaško obnašanje že v kr.i«, opozarja pisec na ugotovitev nekega briianp- — ršč'h. in zasedbi GrcaKr d je. Is arda in Azorov so le nadaljevanje stalnih an*.-. i-ških vojaških groženj proti malim državam na zaracini piVobji. B'>j.;evi'.Ni ne poznajo v svojih težnjah, po ob.asti in m*.xxi nil akih mej. Njihva zahteva je sveitovna sovjetska država Temu cilju s*) sužiie njihove zavojevalr.e vo;ne p:"oti Finski, Polj ki. G orgiji ta balkanskim drž:ival v !e'Jh 1918 do 1941, vključitev Besarabije m končno vojna z Nemčijo. S tem nadaljuje Sovjetska zveza zavojema no p ..rftrJco carjev, ki e«o Imeli v 2 stoletjih od 1700 do 1900 kar 22 vojn, ki f^o trajale 101 leto. Z njimi so £ir.]i ^vo-je meje. Članek končuje z opozorihrm, da «o Imperijalist ione omrojevalsloe težnje An/^ije in Zedinjenh držav ter bojževi.'Jce zahtB-ve po diktaturi edine ovne resničnega svetovnega miru. Totalna mabilisaclfa fapcsskegs naroda Tokio. 21. jan. Min predsednik K isti je ocvoii. v nedeljo 86. zasedanje par.amen;a z govorom, v kateiem je izrazi] trdni od-točenoat Japonske izvojevati vo]no skupno z zavezniki y Eiviopi d.^ ko; č e zmage, Koiso ie Doevetil v^lik del svoega govora junaškemu boju r.errtškesa naroda, ki je odločen do poslednjega braniti svojo domovino. V svojem govi;ru pred obema zbornicama japonskega p-ailamenta je podal nun. predesdnik Koiso tudi pregled voj^žk ga notraivje,-;a položaja m obraziožifl posamezne točke vladnege prorama za totalno mobilizacijo narodnih sil. Vojska in mornarica, je izlavil Koiso, nastooata v duhu posebnih zborov, da bi uničili sovražnika, ki ie vdrl v n- tran e črte Jarx)nske. Ob tej pr liki je zra i Koiso tudi zahvalo japonskega naroda hrabrim če*am na boji.šču Istočasno ie poudari' v'adrrn namero, podvzeti vse potrebne ukrene, da bo z zvišano aiktivn< atio domačega bojišča nadas.ie ojrč^ vojni no-tenc;al Japonske in da bx>1o imeli vojaki na boj sčih dovolj potrebnega orožja za obrambo domovine. Voiaški poloti j na Pacifiku, je izjavil nadalje, ne dopušča no- benega brezpogojnega optimizma, strateški položaj obrambe vzhodne Azi.e pa je nadalje trden. Trdno vei-uje, da be>do na na-protnika kmalu vplivale doljte oakrbovah ne črte in da bo p: išla p:i ožnor-t. ko bodo Japonci od.očilno porazili so\rai-:.ika. Letalski napadi na jajnraska mesta To!:io, 21. jan. Kakor javlja tokijski ra^ dio, se je pojavilo 19. januarja okrog poldneva kakih 80 letal tipa >B 29«. nad mesti Osaka ln Kobe. Po odmetu rufiilnih in zažigalnih bomb so letala zopet odletela. Istočasno je vrglo več letal tudi nad Na-gojo nekaj bomb brez izbire cilja. Kakor so deslej javili, so sestrelili Japonci 23 Izmed 29 bombnikov. Japonska Skoda je le majhna, Tokio, 19. jan. Jata velebombrikov tine *B 29« je pr; e;ela dne 19. januarja po«»a-mezno nad okraja s:ednie Japonake, Prei-vsem 90 odvrgli manjše Število bomb na poci:očje Kainamats-.ija in Kobeja. S oda je bilti ma a, Japonsica obramba je dosegla pomembne uspehe, vendaj: točnih podatkov o teh uspe-hih še ni. V boilševišk£& dkovlh V Mc^iivl še v ©dno niso zadcvcljnl s £'ssc!c*sn zadržanj 2^11 Stoekholm, 21. jan_ Uradna sovjetska poročevalska age-icija Tass objavlja ^iian-co finske poiilke giv-de izpoln evanja der govora o pi^ernirju. Iz vsebine je ra-vidr.o. da koče izvajati Sovjetska zveza nadaljnji pritUk na Fiisko. Čeprav mora poročilo priznati, da odhajajo dan za dnem polno naoženi v'aki iz Finske v Sovjetsko zvezo, da je bifo odposlanih že 3175*vag o. e generatorji, tovarrišk mi naoravami, poljsdelfekirnj stroji in živino, v Moskvi še vedno niso zadovoljni, ker nočejo biti. Tako očitajo fLiski v'adi, da je poslala s'are na mestu novih strojev in da so oblasti sa-botiai«e e»ovjeti?ke zahteve. Istočasno očitajo s svojetske strani š"ed-ski vadi, da zadržuje v svojih lukah veliko število fm>kih ladij in jih odvzema s tem nadzorstvu oziroma odpoSiljatvi. V Moskvi kritizirajo nadal-e pomanjkljivost zloma finske narodne zavesti Takn 4e boljševikom še ne razpuš6:na na p 1 vojaška organizacija v peti, firw?ka vlada pa se je znova £;olx>ko priklonila pced mo~ sskovskimi mogotci, L« rzpust:"u nadalj-r.;ih 90 zvez, mod njLrnT tudi pevska di"U- fttva ter dob:\xiene ustanove in fi- s&o-estonake in rinisko-iitvanske družbe. Finska tu kovna v1 ada po milosti Moskve pa ahko stoii karkoli hoče. ker se ji i ik ar ne bo ponesrečilo zadovoljiti Mjskve. ki bo n?šia vedno nova sredstva, da bo l h-ko priJi-kala na Fince tn Izrabljata njihovo slabost za razširjenje b»MltJŠe\iskega vp»?:va. Fi.isko-sovjeftska družba 9eveda primerno p magq M>*s.kvi. Kakor javfja »Stodcholms Tkbimgen«f zavzema ta dTižba \-edno bolj komunitičen zr.ačnj. Tako pripravljajo sedaj spominsko svečanost na čast Leninu, za kar bodo uporabili svečane prost Dr« finske vlade Kako presola ltialesnsičan svetovni - beSfševlzein Portv Arelszevskega Pallakcesi Stoekholm. 21. jan. Tfiko zvani min predsednik po'jskeca be0mskesa odbora v Londonu, Arctszewski, ki cčiv-dno še n: spoznal da je že zdavnaj na slepem tiru n da so ga dejstva prehitela, se pcizkuSa še enkrat prikupiti Kremlju ter si cčividno ;:beta remih posledic od tega. če ;ziavl?a v ne4cem poz vu avojim rojakom: »Podajam roko So\'jet*rlc zvez v«. TAxii zlagano zagotovilo, da go\orj v imenu poljskega naroda m trditev, da bo sodelovanje med Poljsko in Sovjetsko zvezo »trajno««, ne bo mogotcev v Kremlu prav nič bolj ganilo, kakor tudi ne njihove smešne trditve, češ, da je prepričan, da bo lahko odstranjeno nezaupanje med Poljsko n Sovjetsko rvezo. Arciszewski «e skicuje na to. da j« v*a Pdiska od septembra 1 1939 »ogromne bojišče« n da to dokazuje rud: boj Poljakov na vseh ostalih bojiščih »veta. s či-mur hoče oči vi dno podčrtati, da postavlja Poljska svoje može zavem kom na razpolago kot topovsko brano Vse te stvari, ki bi motale po njegovem mnenju »zdramiti vest «\e-ta«. ma dajejo po njegovem mnenju upravičenost, da nudi Sovjetski zvez? roko v trdnem da ne bo odklonjen in da bodo v Moskvi nriznal' pravico neodvisnosti polj^ skega naroda. Ze ta Arcisacws1djev p<^zn ornačuje duhovno zadržanje tega poljskega begunskega min pf^dsednika, ki gleda na boM^vizem z rr.a-Iome:čan---:.-j- v ka S svoj'm pozivom podcrtava Are szevv-k, meščansko grotesko, ki -bdaja \*sc poljske begunce v Londonu v M.o-k vi se bodo samo pomilovalno nasmehnili temu politično no "v -Tem nepornernbnernu možu, ki meni. da se vedno se lahko sklca^e »na nravice« in na pclske »zas!uge«, v Luhlim na bodo rriumf ra'i sovj;t?kr Poljaki, ker bodo šele sedaj prav spoznali, s kako b ednini pojavami so se hoteli borif Omejitev švedske plovbe Stoekholm, 21. jan »Aftonbladet« javlja, da morajo zaradi pomanjkanja premoga vedno bolj omejevati Švedsko ladijsko plovbo. Posebno se opaža pomanjkanje premoga v obalni plovbi. Ladje prejemajo samo 25 odstotkov količine premoga v normalnih časih. Vedno več ladij j« zasidranih v lukah. \ •an •SLOVENSKI NAROD- ponedeljek, 23. Januarja 1945 Stev. Lj&foSjanska kronika Ljubljana. 21. januarja *onika preteklega tedna je bila zelo a Dogodki so se vrstiu n^g.'o drug za . in Se celo pri nas, k: smo nekoliko i .aknjem od velikih dogajanj po svetu, je bilo marš.kaj novega Prejšnje ča5e bi imel kronist dosti opravkov in deia, če b. hotel vse zabeležit:, danes pa gre to skoro neopaženo mimo nas. Pretekli teden je minil v znamenju štednje z električnim tokom. V Ljubljani se menda v zadnjih ietih va elektr.čni pogon, gledališče je zaprlo >ja vrata, pa tud. zasebn.ki so morali kar najbolj varčevati s tokom Zarad, neprestanih pritožb, da imajo nekateri deli mesta ne-prek njeno električno razsvetljavo, drugi pa le redkokdaj, je vodstvo mostne elektrarne določilo poseben tumus. tako da so Ljubljančani vedeli, kdaj bodo imel: e!ea> trično luč Čeprav smo se med vojno ie precej navadili utesnjevanja. moramo pokrito povedati, da nam si var z elektriko ni bila nič kaj po godu. Saj je danes z*iaz-svetljavo s la težko. Sveče :n petrolej imajo takšno ceno. da si večina ljudi ne mnre privoščitj tovrstne razsvetljave Toda *Tsr-ni red. ki ga ie dolcči'a Me^n^ elektrarna, še ni prišel okoli, ko se je preskrba z elektriko izboljšala. Doba omejen? potrošnje elek*r:čnegn toka pa bo meščanom ->staj<* v ?po*n;pu že zaradi tega. ker tako dol« v kakor zdsi s> ni bil ukinien promet na e^ek'rlčni c^rtn železnici jn tudi gledališče v času sezone še nikoli n imelo tako dolgega cdmora. Med Do?ehnp dogodke lahko štejemo mi-nvli teden tudi silen nalet snega« kakršnega nismo vajeni Iz vseh de^ov Evrope pr.hajajo poroč la o nenavadno ostri zimi z obilnimi snežnimi padavinami in zato tudi pri nas. ki smo tako rekoč sredi tinenta, ne more biti drugače. Kakor po navadi, tudi s snegom niso vsi zado-JinJ Kme*u je prav. da se bo zemlja "■'"'a. meščanu pa dela samo napo-o. F 53 leta smo bili zelo hitro rešeni nega, saj so vselej mobilizirali ce'o vojsko delavcev, da so ga čim prej spravili v strugo Ljubljanice, letos pa gre tudi z delovnimi močmi boli na tesno. Mestna obema je v proračunu za tekoče leto do-l^i'a m spravilo snega nad po' m'lijona *'r. ki vih na naibrže ne bo mogla potro-&U, Ne zato. ker b: bilo premalo snega, rač na zato, ker primanjkuje ljudi, d-» bi pa spravil! s noti Zasnežene ul*ee fn rvMe-deneli hodniki so imel' za oosledico že več lažjih in hrn^fb nesreč Padcev brez nevarnejših posledic lahko vsak dan vidiš dovolj, nekateri paaantl pa so bik tako nesrečni, da so ti pri tem zlomili nogo ali roko in so morali na zdravljenje v bolnišnico. P ~g je letos zahteval tud: že smrtno žrtev. Krovski mojster Ivan Janežič, je bil zaposlen z odmetavanjem snega z neke s'rehe. pri čemer mu je pomagal sin Ivan. Nesreča je hotela, da je fant padel s strehe na tla in dobil tako hude notranje poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. Debela snežna plast je vplivala tuii na javno življenje, če z drugim ne. s tem. da je živilski trg ostal skoraj ves teden prazen Redke so prodajalke, ki or peljejo naprodaj kaj blnga, gospodinje na po stari izkušnji v takem vremenu tudi n? hodijo na trg. Mar.-rkatera je zato os'a'a brez čebule, ki so jo prav ta teden nrodajal; brez kart. Čeprav so bile n^nrod^j nrecejšnje kol'č'ne čebule, jo Je brž zmanjkalo. Za mlad no je zdaj drpjr-Vno življenje v sneg-u ln na drsališčih. Čeprav sneg nI najbolj prime-en za športne namene, je skoraj ob vskem pobočju polno otrok s sankami, ki jih ne u'ruđi neprespana hoj-a v hr b ;n jim tudi mraz ne pr'de do živega Drsališča <^o zaradi debele rnežne ode'e mani obiskana, imajo pa še vedno svoje Jtub'telje. Današnje popoldne je bilo v znamenju lepe prjrcd:'ve za invalide in okrevajoče teške ranjence slovenskega domobranstva. Ob pol 4. je soproga prezidenta gospa Olga Rurn kova priredila v stekleni dvorani vladne palače na Bleiv/elsovi cesti uro od-poči.ka s pestrim zabavnim sporedom O sporedu in uspehu prireditve bomo poročali... Vaz2n šestare!* vrtmnarfev Kmetijska zbornica sklicuje shod vseh vrtniaarjev, ki na področju mestne <~bčire ljubljanska prideiuje^o zelenjavo za prodajo. Se3taack bo v sredo 24. januarja ob S. zutraj v sejn dvorani Kmet ;ske zbernice v PuccLnijevi ulici št. 9, 1. nadstr. Na sestanku bodo dana pcjoa ila glede dodelitve hlevskega gnoja in umetnih grarjil najpotrebnejšim pr.dclovalcem. navodila glede nabave semen jn obravnavalo se bo tud. vpra&anje do očitve pr mem.n cer. za vrtnine. Pozivajo se torej vsi interesenti, da se zb rovanja udeleže zanesljivo in točno Vsak u deležnik naj d-tlej natančno prera-čus a in na sestanek prinese podatke, koliko m* površine bo letos :mel zasejane m zasejane z vrtnnami (po možnosti z nadrobno opredelitvijo vseh kultur), kolibo m" je že obdelan: z zimsko zelenjavo (na pr. z zimsko šplnačo, solata in motovii-cem) in koliko m* ima za stekle- e površine (oken na zaprt h gre:ah) za vzgojo sadik in zgodnje zelenjave. To pr Javo naj vsak zase pregledno nap Se na pol po e papirja ln zraven nje r.atančen naslov, na shodu pa naj to popisnico takoj odda, da bo v zvezi z uradno evidenco sluz la za odmero pomoči posameznim pridelovalcem. Divjanje bal|ševiškega terorja na Madžarskem tšas?z>2m stražarji vračajo Idrlfl narodno Vce — Cfcaava kulturnega iavljeit^a Vs!ed redkih zvez z Idrijo nam je b lo doklej LežKo zasledovati njeno življenje. 10. t. m. je z^.Cei izhajati v Iurji unevni ša-pirografiranj Ust naronlnih stražarjev »Mi fereino naprej«, ki je prej izhajal v Postojni. List so tiomač.ni sprejeli z nedeljenim in spiošn.m veseljem. Doslej so pokupili vse izvode in tudi redni naročniki stalno naraščajo. To je uredištvu v veLko vzpodbudo. List izhaja Štirikrat na teden na dveh straneh, dvakrat pa na šlirih ali šestih. Prinaša poročila o dogodkih na bojiščih fn v politik;, zlasti pa se v njem zrcal, domače življenje idrijskega ko.a. Iz številk, ki smo j*n prejeli, posnemamo naslednje: V uvodnem članku prve številke bere-mo: »2e od nekdaj je b.Ia Idrija zaradi svoje odročnosti in nesrečnega zemljepisnega po.ožaja nekuka pastorka slovenskega naroda. Vse jo je pozabljalo in zadnja je už-vaia vse dobr ne, ki j.h je bila usoda naklonila slovenskemu naroJu. Tudi sedaj se usoda ni »izneverila« Idriji. 2e je izgledalo tako, da je Idrijo slovenski narod doce.a izgubil iz uma. Ko je že v vseh ostalih primorskih krajih pod varnim okriljem narodn.h stražarjev visoko pl polala slovenska zastava, ko je slovenska beseda v šoii. na ulici n odru slavila svoje tolikanj težko pričakovano vstajenje, ko je slovenska pesem ponosno odmevala od gričev do gričev in ko je slovenska tiskana beseda izrivala italijanski in slovenski komunističn; tiskani strup iz slovenskih domov, je Idrija samevala in kot Alenči-ca težko pr.č3kovala, kdaj bo tudi njej dano uživati vstajenje sloven.-ke besede in tlovenske narodne zavesti. Končno pa je vendar zaplapolala tudi z idrijskega gr-*du • iavansi trobojka -;n Idr jčani so z velikim veseljem sprejeli prve narodne stražarje Z njimi se je tudi v Idrijo vrnilo novo. svobodnejše ž vljenje Slovenska tiskana beseda je prodrla v sleherni idr j-ski dom. slovenski mladin' pa so se po tolikih ie'ih odprla zone* šois'a vrata. Povsod se je znova razlegala slovenska pesem in Idrijčan je začel prav počasi zopet spoznavati, da je na svoj: zemlji svoj gosnod« Nadalje razvija uvodnik na^led- nj= program narodnih Ftrai^irjev z? novo leto* »Prva le4o?nia pridobitev za Idrijo ie ustanovitev kultumo-nro^ve'ne^a odseka, č gar na^oea je, da oživi vse kulturno in oro^vetno delo. ki ie že nad trideset let poč val o v Idr i i. Ta odsek ie smatral za svoio prvo na*o?o. ds danes, ko Idrija večkrat ro cel'h ?*:r:na*st dni ne nrrjem.a nikak'h s!oven~k;h ča-onisov. crfne izda-jat: lastn: dnevnik Poleg z^pl^m*-* dnev- nka pa bo o^cek kTfra! v ?. v!;e;p raloncki orkester v n*3 ;i-r~"š^m času prt-7.tp**o Idr x^r\ p'v-'ba Devski zbor. začel prirejat1 st^1-1? pie^a,;:*"e predstave in kon-ce*-*e organiziral vzgomi orc^avanf za rud^r^kn m1 a ^" n o in o^^'n Prebivalstvo ter ož vel vse -•o^r+^o ?''-t:en^e« V^l^lte namerava od^k urea,:*' nt»A*ve*nl rlrm. v kntpror^ nq; fiob° v nqTVrni?r»-n C^nti m'^^o pr^^t'>T'** lavni Ic^^^z^^CT 6(Tfw,v>^ POZ*V^H V*o rrrtT"^ J•>o -71 t'O^o T^'^>^r>» P9: podprejo ta Vrvristna prizadevanja narod-oih stražarjev. Narodni stražarji so tudi dejansko takoj prestopili k izvajanju tega obzirnega narodnega programa. Najprej so pričeli urejati streho, pod katero bo ponovno zaživelo kulturno ž-vijenje v Idriji. V ta namen preureja prosvetno-kuhurni oddelek prostore bivšega »Dopolavora« na Glavnem trgu v Prosvetni dom. Na Idrijčane 6e je odsek obrnil s pozivom, naj vsakdo prispeva javni knjižn.ci vsako knjigo, ki jo lahko pogreša. V pozivu je rečeno med drugim: »Darujte slovenske knjige! Vaša mladina, ki je doslej tako pogrešala slovenskih knj.g, naj končno pride do dobrega slovenskega čtiva« Prepr.čeni smo, da bo Idr ja de.eena v tem pogledu tud podpore drugih slovenskih krajev, zlasti pa Ljubljane. Idrijski pevci so se pričeli zbirati okoli stare ponovno oživljene »Lire«. Vodstvo godbenikov je prevzel priznani dirigent Lapajne Rafael Godala, kolikor se jh je nabralo v Idriji, so že bila poslana v Ljubljano v popravilo, nakar se bo pričela godba vežbati. Tako bo Idrija po dolgih letih dobila ponovno svojo godbo. V zvezi z obnavljanjem prosvetno-kul-tumega življenja v Idriji je pomemben tudi učiteljski tečaj, ki traja že dalje časa v tem mestu. Tečaj dobro napreduje in se bo bržkone končal že ta mesec. Služa.elji tečaja so pokazali izredno nadarjenost in pridnost in bodo kmalu uporabljali pridobljeno znanje v prid naše mladine, k: na mlade uč.telje že komaj čaka. Poleg prosvetno-kulturnega življenja se je pr.čelo v Idriji obnavljati po dolgih pet m dvaj?et letih tudi telovadno udejstvo-vanje. Stari in mladi idrijski telovadci so se zbrali okoli svojega telovadnega vaditelja g. Krčnika Franca, ki je znan po svojem telesno - vzgojnem udej-tvovanju po vsej Goriški že iz predvojnih časov On je vodil zadnje telovadne nastope idrijskega in kobariškega telovadnega društva. Poleg te notranje narodne obnove Idrije so si narodni stražarji nadeli nalogo, d~i ji vrnejo tudi na zunaj staro slovensko narodno lce V ta namen je njihov list po-krenil akcijo za preimenovanje ulic. Pozval je vse rdrijčane, naj sodehiiejo pri tem preimenovanju s predlogi. Navedejo naj vse zaslužne Idrrčane. katerim dolguje domače mecto trajen hvaležen skomin. Uredništvo lista je prejelo že več predlogov, ki ; h bo v eni priho-*ni!h 5tev:*k objavilo, da sc bo javno-.* o njih lahka izrekla Enako zahtevata narodni s*ra?arji od vseh trgovcev in obrtnikov, naj v skla.-du z narodno zavestjo no-krb*iio za slovensko nani«^ nad sv^j:mi lokali. Pomemben ^ogod^k za Tdr::o *e bi nrf-hrvd prostovoljcev. List p53e o tem t^Vo^e: »D^ne«? sta **e rjavila v svo^h značilnh uniformah dva srbska vojaka, kar predstavlja z^ Fdrfjčane nem^'o se^zaHjo. sa1 đoslei Ideijcaari le M<*o videl srbske voljke Prebivalstva *?lpda n»» brate t iuea z v!dn*'m vece^em Slovenski n^ro^n1 stra-žar-f so pret^r-'č^ni. đn bo^o rrm^t^vo^rl z ncr^h^m Tv^^rt-* n"*hovs» n^rodn« nr'^-v T^^ii* rro^i tujim in domačim Vaičujle z elektriko! Berlin, 21 jan. 43-letni clektroinžcnjer Mi-Mjsz Sziich, k: jc bil 12. januarja mod prob-sunkom nemških Čet osvobojen is ruskega ujetništva, pripoveduje: »Pri či -cenju v domačem mostni Szegedu mo me iz očili, da bi zopet popravil elektrarno. Izročil so mi modro legitimacijo m m rekli, da se mi ni treba ničesar bati. mnoge mojih znancev pa so pri cli in jih razdelili v dve skupin:. Močnejše so potla': na bojišče, Icjct naj bi iska'i mine. osta'i pa so prišli v likvi-dacijsicj postopek ki eO ffa opravlja : ob južnem robu mesta v bi.zini kiavn ce Drugega dne zaseifDe so odpeljali tjakaj mojega Sta-re^.a očeta, srvakriio in mejo 17-lerno hčerko. Ko sem popravil e'ektričr.e naprave v Seli. kamor Se ;e vselil ruski štab. je izjai-il po-vtljnk, da je z n>eroj zed zadovoljn in da me bo obd-žal pri scb. S to skupino sem prepotoval nato mnot?o zavzet;h vasi in mest ter doživel tudi likvid~c'ji Obsixibe n.so bile vedno jasne. Likvid.rali so mnogo kmetov, sodnikov, trgovcev % življenjskimi potrebščinami m uradnikov manjšh mest Med otyts-Ura so lik v »dira I i rudi vat gas lce nekega kraja, čeprav so bili samo prostovo in' gu»!ci, ker so jih zaradi njihovih uniform obtožili, da o fašisti če kak en kmet ni BSOgej dati za preskrbo rmkih čet perutnine ali coveds so ga tako; odvedli kot fašista Posebno nesrečni ao bil moji somc-čani. k? so jih najprej doddih de!o\-ni s'užbi T: so lahko zvečer svobodno hoc* li okrort, toda NKVVD jih je naslednjega dne zaradi »dezertiianja« na mesta UNtre la. Kakor sem \ del. je bilo likvdim-nih približno 50*^ veth prebivalcev Neki častnik mi je izjavil, da ie tO na manjši od-stoteic pri Či'čenju kak "ne de?e'e Moja modra leg tmac;ja je ime'a tnitnstveno moč Pri delu so me ICtcrat odvlekli na zasliševanje, toda vedno so me iznust li S-ivjet-ka tehnična služba rc bila zcio pamanjklj^-a m zato tudi še živim.« Angleška brca Petru Bmtis-ava. 21. jan. V več srbskih mestih so bile ponovno demonstracije proti kralju Petru, pri katerih so demonstranti zahtevali, naj kralj odstopi. Demonstranti so po cestah vzklikali: »Nočemo kralja, ki sramoti lastni narod.« Spremljevalno glasbo k tem dogodkom je podal neki članek Reuterjevega dopisnika Rendala Neala. ki Petru jasno namiguje, da mora izginiti, ker ni možna nobena politična stabilnost, kakor piše. če bo beograjska vlada vedno visela na n!tkl, ki Jo drži v rokah Peter. Razen tega so repuhT'kar.ska stremljenja v Jugoslaviji tako obSirna. da Tito nikdar ne bo pristal na to. da bi sprejel mesto min. predsednika iz Petrovih rok. Na vsak način, končuje Noale. si Peter po Churchillovl Izjavi v spodnji zbornici nikakor ne more biti na nejasnem o pomenu odločitve, ki jo mora storiti zase in svojo deželo. To j*» običajna amrleSka brca. ki Jo je prejel Pater prav tako kakor vse veličine od včeraj, ki so se obe Sale na Churchill o-vo suknjo. za feeđo v Grcifi Oslo, 21. jan. Težka Churchillova priznanja o groznem razvoju v Grčiji zbujajo v norveSkera tisku veliko pozornost, zlasti, ker predstavlja prav Grčija šolski primer za položaj v vseh deželah, ki jih je prepustil Stalin britanskemu vplivu. List »Nationen« pravi, da mora Churchill priznati, da je britanska politika odgovorna za bedo v Grčiji. Dežela je doživela naj-grozotnaiše stvari, kar jih sploh more našteti kak državnik ket posiedico svoje politike v normalnih državah. »Aftonposten« izjavlja, da so bila Churchillova izvajanja najgTozotnoiša razkritja o državljanski vojni, v katari so upora bi jaH komunisti angleško orožje ža postavitev svoje vlade v Grčiji. EAM bo rztrusiil talee Amsterdam, 20. jan. Po poročilih atenskega tiska pričakujejo v kratkem prvi sestanek zastopnikov EAMa z grškim zunanjim ministrom Sorianopoulosom. Metropolit Dama-skinos je že povabil zastopnike EAMa, naj se sestanejo z delegati grške vlade. Amsterdam, 21. Jan. Kakor javlja Reu-terjev dopisnik iz Aten, govorijo tamkaj v zanesljivih krogih nevtralnega Rdečega križa, da je glavni stan EAMa sklenil izpustiti talce razen onih. ki so »neposredno odgovorni za državljansko vojno<. Ta sk'ep je sporočil metropolitu Damasklnosu posredovalec Rdečega križa. Ista poročila pravijo, da so zastopniki EAMa podpisali v prisotnosti posredovalca Rdečega križa ženevski dogovor. Stockholm, 21. Jan. Kot javljajo iz britanskih krogov v Atenah, so odvrgla letala britanskega letalskega zbora na Ej.1-kanu v četrtek nadaljnja živila britanskim ujetnikom, ki so v ELAScvih rokah v bližini vasi Lazarine južno od Trikkale. Ker so opazili le kakih 10 ujetnikov, se boje britanski krogi v Grčiji, da je odpravi! ELAS britanske ujetnike v druge, doslej neznane kraje. Benes pre* kočljivo ženeva. 21 ien Kakor ja\ij;i Reu^erjrv do-psn k Randal Reale. je zanrosil lubl:n"k. komite s pofTedovaniem češkega poslaniki v Moskvi. Benerev odbor za vzn^avilev diplomatskih odnose v Benerev odbor ima cedaj tri možnosti, da ueodi tej zahtevi, da "tCmt-je opazoa'a'ca v Lubl nu, kakor je štor !a de Gcu k^va vlada ali da končno prizna begunsko vlado v Londonu Kcmentator iz avlja, da je ta od'očitev zelo kočljive narave. Sovjetska zveza nakup*2a sueške defa&ee SfockhoTm, 21. jan. Kakor piše ^Svenska Dagrbladet«. je sporočil list »New York Times« iz Kaira, da je dobila Sovjetska zveza precejšnje število delnic družbe Sueškega prekopa. Sovjetska vlada je kupila v poslednjih treh letih delnice Sueškega prekopa od francoskih delničarjev in de'nice 4 odstotne delniške rkupine. ki so jih prodajali na prostem trem. Zato obstoja možnost, da je dobila Sovjetska zveza že prav toliko glasov za občni zbor družbe Si,o5keera prekopa ,kakor jih Ima brttanska vlada. Premlrfe —ed bo>tf-ev'kl ▼lađo 8tockho?m, 21. jan. Radio Moslrva Javlja, da je bilo danes podpisano premirje med Sovjetsko zvezo ln protizakonito madžarsko >vlado< bivSega generala Miklosa, ki je pfebežal na sovjetsko stran. Upoštevajte! Ltjndje ostajajo nemoteno po stanovanjih in drugih lokaHh In mnogo j*h Je Se danes. ki le niso n red i H svoje jrs hišnega zaklonišča l prav« p^l'e:|e puinii— opozarja, d» Svšce ženeva, 21. ian Vodja komun:stične »stranke d--la« je niirovcdal v nekem novem rr.o-lucljortamem hujsVn kem govoru, ki ga je imel \ sredo na nekem velkem zborovanju v Ženevi, bclj^evizaci o Švice NMcole je opozoril v svojem govoru da je prib! zevanje •sovjetske voiske izpremen' o občutke ;vicarsk:h oblast. Švicarska reakcijonarna klika in sedanji ženevi; me^rn: r«.ctnki bi .n< rali vsi izginiti, medtem ko eni k t\ič-jo 'iudfkc pravice, ne bi smeli ^met1 pravice niti kot politiki nit; kot za5ebni!< vladati ta kanton Komunistična »stranka dela« bo zvedia v Švici »č stko« Dntgi komunVtični <*ov^rn:ki so močno na-par3i pol tične in vojake oblnstj v švci. B^rn, 21. jan »Journa' de Gene ve« ob .ts-Ija poz v pod naslovom »^cneva^k: narod prebudi srr«. ki poziva prebiva I stvo, naj protestira preti načrtom boljševičke »str.mke dela* in proti njenemu voditelju Leimu \' c*!u In£lacl]3 v BraziS jI Madrid, 21. jan. >Vanguardiac javlja, da postaja v Braziliji Inflacija vedno večja. Cene življenjsko potrebnih predmetov so se dvignile od 1P40 za 250 odstotkov in obtok denarja, kl »e je že v letih 11?39 do 1943 potrojil, se je vslcd novesra papirnatega denarja, ki je prišel v obtok 1. 1944., še nadalje povečal. SPORT Jeseniški sp^etniki med nami TamV-^n'^Jk! dvoboj s Koroš'ro «jo Lijnb- ljančani dobH? z 19:6 toclfnm Liubiana. 21 irmuaria Včeraj in dsnes ^es dan — kol kor n. b To odmorov brez naše krivde — je tekel v epo prirejen? ?n dabro obi kani rrsnči3c'TnsJri d\o-rani medn?*rcdni tab'e ten:rk dvoboj med Ko-n:ko rn Ljubi ancko pokrajino kot povratno srečanje za svojcčaTio zmagovito gostovanje IhiblTanskTi tpble-tenindh zastopnikov v V*rb! ob Vr*>kem jezeru .Te^?n čnni. k fo v g'av-npm se«t3v!:a': ko^o V.o 7^«tf"n v redu: h tete ti ^ce\. M:rno v*?eh teh ffcoraj v oaorei prerT»čirp. Ijtvih iz;do-' za poučene ie dvoboj poteke! nv*"^ in ssnmuvo in ie b;h. nekaj sto r»V- dn'cev s prrredHvilo nrav 7-sdovo!;nih T^f4^ tennčna 0rgan*zacljs ter >krb za go--fe n^e' htniTirm tn v nj^bnvega bHan:a med pčimt je b>'a v vsakem pot^edu brerh'bna Pri tei rr;rk nam zd- umestno omenit^ ?e to, da s« fe f»r"reći razdor v tab*e-teni3rin vrstah, o katerem je b»lo nekai (»&vor?ene{!a in rudi p**a ni re-!eno da bi se bi^i r*a!: go*.*-e crinravif brez resnejVejja odnora Skoraj eni-ko kakor za ljuVimniri. da se na^e zastonn-ce nežnega spoa od zadniega umirja rrrnopn napredoval- in so se prav trckn ča'trrn drža'e proti premočni konkurenci Damske in mc-"ane partije v dvoje so se prav tako ko-:-ča^e v kori*t Ljubljančanov, kar je v skupini s!ednj:h vsekakor majhna senzacija, se i sta veliki favorit:nji rurn'rja s Jesenic Mesarjeva in Urbar jeva morali tukaj točki prepustiti domačinkama. Izmed podrobn'h fridov te"a dvoKoja, ki so prav za prav vse enako važ-e, saj J? skorai v«iaJca od njih prinesla točko in dvi-ga"a končno zmago Ljubljančanov, bi hoteli tukaj navesti ie najvažnejše, k; kor se rdijo, in sicer: med mogkiml sinsll: Bogata" fL) — Za-VTšn;k (K) 21 : 15. 21 : 17, 21 15 Bra-deSko a.) — FaPe (K) 21 ; 10. 21 : '2 21 : 9. G3*rov$-fc (X.) — R^-v^rf-k K J 21 : 12 21 ! 16 21 : 19. Ba^'č (T-) — Po- rtartde fK) 1$ : 21. 21 • 11, ?1 : 11. 2! : 11 Medved ftk) — Ui1»r (K.) 21 : t, ai : 15, 21 : 10 itd. Fer jan (K) 21 : io. 21 J 19, Beuer.k (L.) — Thaler iK) 13 j 21. 24 : 26 itd med moškimi dnubii: B.adasko — Pos točnik (L.) : SBavrsnik — \\*\ * ,K) 21 : 9» 21 : 18, 2i : 14. Bogataj — Dular (L.) ! Razburick — Poljarec (K.) 21 7. 21 : 1». 21 : ll. BTažič — afadvfd (L.) — Dro c — 11, 17 : 21, 21 : 7, 22 : 20 Urbar (K.) 21 itd. med mednimi dnabj:: Boga a j — Be-denk (L.) ; Za-vrinik — Mesac (K. i 21 : 17» 21 : 15. Brad i=>ko — Dnce.j (L.) ; U. bar — «o M . SI V., x Wmm Zl : 15. Biad^o — Bnce.j (U) ; U-bar — Fe*rjao CK) 21 : 18. 23 : 21, Kllč — Kameni :ik (L.) : Fale — Thaier iK.) 20 : 2:, 21 • 15. 13-91 : 15, 13 ; 21. \ med damskim? doubli: Be-lenk — M ' (L.) : Mesar — urbar (K) 18 : 21. 18 : 21, Kn.r.c: lok — Mučič (U) : Th !er — U^b r (K.) 24 : 22. 18 : 21, 21 ; 12 itd. Jeseniški f.o^tjc s-, prebil; Se prj t^i večer v družbi ljub)-ans'.dh športnih tovari-SOv in moi drug m ob0ubi.i. da bodo fka-Sa]i znovn najti piilv^ž.iv>*t za tako spo;xrio srečanje, to pot po muLnust^ na SVOJ "i mizah. Obvcztlo podp*rn.nrem Ljubljanskeffa podnornc^a odbora, V mesecu februarju naj pre iloi - jo podpirane! svoje podporne knjiiice v naši pbarni v Frar.č.ikarvski ul. 6-1. v sledečem redu: 1. febr. prosilci z začetnicam! A ln B, 5. febr. z začetnicr.m. C. C. D. E in F. 6. febr. z z, č? n cami G in II, 8. febr. z začetnicam: L in M. 13. febr. z začetnicami N. O :n P. 15. febr z začetnicami R, S in S, 16. febr. z začetnicami T. U n V, 19. febr. z začetn;cami Z in Z. Dne 20., 22. in 23. febr. vlagajo knjižice zamudniki. Da Se preproč: naval :n nepotrebno čakanje, naj se podpirane! točno drže tega reda. Sprejemna p!s:.ma posluje navedene dneve od 8. do 12. ure. — Novi prosilci morejo vlagati prošnje vsak delavnik razen v sredo in v scbo*o. Zelrxn*ili!m vpekojencem — v vrdnont. Razlika na davku in obrambnem sklada za čas od 1. VII. 1944 do 23. II. 1945 se bode vrnila vsem vpokojsneem. obenem s pokoj nino za mesec marec t, k sa vrsli V Ljubljani so nmrli od 12. do 18. januarja 1JM5: Nova v Uriuia, roj na P ; it, 61 let, upokojenka tobačne tovarne, Tržna ul. 5; Andfovic Aoj:i;, 61 let, kl par, Jap-leva ul. 2; Cuk Marija, rojena Jerina, 75 let, sopioga žetm spievolriik i v poJc, Stairi ti g 9; Zcman Jaro^nira, 41 let. z:-sebnica, R.bni^ka VL 12; liri ur l\an, mestni delavec, 45 let. Vodovodna c. 25; MraitiĐBr Jože, 33 let, mestni Mavec, Draga 38; Lesk: n Pavjima, 45 1.1, ti tja, .-k f-a Ul. 1; M:,glič UiLiuCa, roj, i ni ; i , v Va Mavc, 81 M, vdova krojviča, Japjjeva v^l. 2; Košir Jurij, 53 Jot, mestna dea.ee. Z inj-skega ul. 8; ELrainez Vfiotorija Marija Terezija, rojena T^:č >n, 6 ltrt, vdo.a ž uradnika v pokoju, Ilir \a u. 20; JN>. Maiija, rojena Vclkavh, 82 1:1. \i. mestnega uslužbenca, I irska ul. 12; G; Simon, 55 let, mestni delavec; Novak Franc, 80 let, užiAar, Zaloška c. 141; B >-he Herman, 38 let, defavec el. cest, ž 1., Cesta na RoŽi :k 7; D;a;ča e I- 43 ct, slv!adi_č n; ce avec. Rožna coi a. Četa n-19; Tu:*k Ana, rojersa TOm?, i +-, vdo-va posestnika, Sltofja ul. 12; Plahutsik Ivana, 62 let, zaiob.i.a. Japijeva uL 2; VokaJ Jak^)b, 54 let. mesinj d lu e.-, V|-dovdans.a c 9; Bnj-jc Ivanka, r joia Vi-nsot, 60 '.ot, žvi;a ■•>•■ '"■ ^a bo ru&n^e, Na Klančlcu S«. 2; £tc : ;< č Marijaj, 4-1 1 t, už ..km.dca, Vidovdanska c. 9; Mi kar Fr. n-člška, 73 let, zascLn! a Ilktska ul 25; Komen Marjeta, 71 le:, posestnica, Vodn!ko-va c. 243; Šimenc Marija, roje a Močn k, 80 let, vdova vrtnarja, P<-: ž r ve? Jož^. 24 let, sin posestnika. ZaofSka c. 72: T"m i: Ana, 40 '►et, zars^bn'ca. Vido dan.-ka c. 9; T cm . Irmrjard, 40 let, s-atk n^a, Dun j — Ra-decky?trasse 5; Kikeii Jožef. 21 let, *in posetnice. Lopata 22 — K e. 3 m-Emil. 42 let, stEUflar, d ž. žel, Dei \ La Polja 66. BddalRiska skalna Jadrank: ?;\™;r RADIO LJUBLJANA FONKI>EbIEK, 22. JANUARJA 7 00—7.10: Poročna v acmSffpi 7 10—900: Jutmnji koncert Vmes od 7 30 -7 40: poročila v slovenšČni. 9 00—0 10- PoroČia v nem-^m 1200—12 30: Maposed iposeda. m-to Opoldanski koncert 12J0—12 45: Fo'oc.!a v ncm^lni, poročilo o po!o/aju in poToč»la v sloven'Č'ni 12 45—14.00: Salonski črke * r vod; A. DsrmcK 14 00—14 10: Poročila » n:::i'*n: 14 10^—15 00: Vsakemu nekaj 15 00 do 17.00: Preno? oprednje^a nem'keca spo^ da 17 00—17 15: Porocils v nem'čnj in s'o- veneni. 17.15—18 30: Prenos oaredbjep neinleci?« sporedi: Pisano px^'JP. daj žVane velje 18 30—18 45; Glasbena medipra. 18 15 do 19 00: Lojze Zupane: Dve okrogli za kratek čas. 1O0O—19.30: Srame! »5*:rje fantje«. 19 30—10 45: Poroč !a v slovensc ni. 19 45 do 20.00- Aktualno predavanje (prenos) 20 00 do 2015: Poročila v nem č mi 20 15—21 30; Iz opernega ^eta — Zbori in plesi — Radijski orkesteT vodi D M Sjance, srde*u e Komom- zbor 9 svormi sol:sti. 21 30—22 00: Droon. nanevi 22.00—22 15: P v nemščini in nanoved sroreda 22 15—23«): Glasbena mavrica. 23 00— 24.00; Prenos osrednjo-ga nemškega sporeda. •SLOVENSKI N A K O U«, ponedeljek, 22. januarja 1945 Stran 3 Temeljit |s Ml ođgever domobrancev sta Titov f,p32iv" za l§. januar Z žrtvovanjsoi, fiijrK5ri In ne^7c.r!;e»3 berbo prrti kircaonizerti ut-rapo domobranci pet v Prendent general Kapnik Notranji Temeljit je bi oda >vr, k' s: ga preje komuna v zv^z - Htovim 15 janua: jemv' 2. vaen stran* «o navali -lomooranr na 3e preoataJe p cic ku.; u ; dene skup- e k; si» dajies p«, neštetih ud ircih in por-.-.z^r-v popoiiten razkroju Obračun je sle.ii n* Staj rakem slasti . Savinjski d itn , kje? so morale Komunistične skupina bežat, za-rau7 f z ćne izčrpanosti tet o ecpoeoblle-nosLi za oorbt fldece rep ubiike v Savtnisk dolini, K; so o n.,ej ioiiko pissh in gov.ril. ni već V r>>rb :h k. so se razv.ie od Po-horja dc Pake m Sivnjske doine je pad'o okol: 1 800 k munistov. uietm pa jih je bilo 1.5C0 Na Menim, v bl:ž:ni Gornjega grada, Ljub e^a Is Nove Št ftp je obležalo na stotine Sčarjev Razgnana je bila tudi cen_ trpina tehn ka KPS za Štajersko Usoina je bila za kom i ni-te tu'ii ofenziva Joicnjskih dom b:-"nsk:h bo nlh f=ku p:n. k; so se ogia.s Ip z odgovoiom na spoziv« 15 ;a uarja z zaporednimi uaaro-in ni padi. Težišče ho ev je bilo v Suni Krajini, kjer so h:ii goSČarakj o ±de!k oble: 1 eni in un:čem. Najbolj krvavi ooji so bili na Kamuem vrbu pn Čatežu, kjei *e obleža o 3? tolovajev. Zlasti domobrane novomeške bojne skup ne so beiežiii zelo lepe uspehe Podili so pred seboj komun i-s'.i^no »briga j *. ki je pustia na bojižču 66 mrtvih Pri Ajdovcu ir. Dvoru je biia un čena 10. komunistična »brigada«, 39 komun stov je padlo v bojih naslednjega dne so jim sled;li na drug: svet Se bataljonski poveljnik in 22 komunistov. 2 rru-g-e smeri pa sta krenili v borbo proti k:-i-^rt stič-n m nr^adam Me čan;rova in Cpfova bejna skupina, k. so se juu priklju- čili domobranci raznih dolen;-3kih posa>i"k Pred borbeno črto Meničaninove slvup ne -»(.-:b]ežao 60 tolovajev, pred ono C tov? f kup ne pa 65 toiovajev. Dcm:b:a::ci vel -kolačke posadke pa so zasledovali »bata-lj n« VDV. ki se je umikal proti H jam Ta »bataljone je. izgubil v ten spopadm nad polov.co svojih pripadn k:v, to je 29. Sneg, ki je zapaiiel. n;. bil za domobrarske borce nobena ovira. UspeSno so kenča! svoje operacije po tično n pravlja ca načrtu. Na dolenjskih bojšč.h ie odležao 333 gežčarjev. Zajet in je b;'o C0 zaplenjena pa dva topa, in veliko or-žja. Silo domob an-b :.h ud rcev so čutil tudi dkoU čv.t.ža Trebnjega in M'me peči, kjer je pa^.o v jfll 21 komunistov. Hude ure so preživeli komunist- tudi na Notranjskem, kjer j*» navalila nai je Rup-r.ikova bojna skupina, ki je vdrla v G.ir.o pri Blck h n razb.la četrto č^to bivdega netran rkega »odreda«. Na b -.jišču je t io 17 tolovajev, 10 pa j:h je bilo za. ta Pr; Sv. Ani pa je bi a povožena in u ičena druga komunist 6 a skupina, 32 gožčarie-je padlo, ujetih jih je b lo 12. Med njim je b:i tudi »komaniir«: prve čete bivšeea notranjskega » dreda* Komunist'. * jih je v teh uspešnih bajn h akcijah za ela Rupnikova bojna skupina,, so bli prepeljani v Ljubljano. Med razcapanimi u j t-n .-v sta bila tudi dva ba.oljcvca in dva čerkeza. P ročila o zmarrovit.h podvigih dom o. br i cev prhajajo Ludi z Gorenjskega, ki:r je bila un čena »pokrajinska tehnika« za Kranj in Sv. JoSL. Pri tej pr;ijki je bil ubit zn"n-: korriLrii^ D ^ žman - B ko Temeljilo je bilo tud čiščenje v Selšiu doli:, kamor je krenil cdde ek škofje.oftkin dom hrancev. Pa,- lo je Sest komun.stov. K--.or prvsod drugod, tako ka'ejo ^ud; gor:- tske komunist čze skupine vel.ko 85xanopetnO0t in se ne spu'č^iio raae v borbo, temveč rajši be2.1>:. SK.fjeloiK domobranci so iz'aknili komunistično skr va-lišče. kjer so n:šL precej a\-tomat.>kega oožja in st.eliva, pa tu Ji nekaj težkega ar žja. O nizk bOj)nj morali goi-enisk;h k'-munistov c.ri.Ca n<:ko pismo, k; »3 ga go-renjakj domobrai cl zapleni; o priliki nekega spopadi s tolovajsko skupino. V tem P-3::.u btremo: »Tovar š RoJa! Pšiliam ti kopije celičnega sester-ka Oprosti, ker ti i h nisem takoj sp saj, saj ve-š. da prenaJi mo V35 Skupaj k t mačka mLrvde n vcv'no og-'eda. jes oknog sebe. k laj bo zaropotalo, ker hudimi od ta b?i h To okrožnico, čuvajte in pezite, dn je ne dobijo v roke boci, ker to je izključno za Partijo in SKOJ.c V okrožnici večkrat naroča, naj štvo izgradijo čim prej. ker stojijo pred velikimi nalogami in težavami. Prinašamo nekaj odstavkov skrivnosti, ki s? zgolj za Paitijo in SKOJ: »BREZ ZAVEZNIKOV!* »Povelte borcem. !a se mo amo csvoboditi sami brez zaveznikov in F.deče Armade, da od nj h ne smemo pričakovati, tfa nas bedo osv?*-bo!ili oni r: ipak da •'mo mi tisti, ki mo ramo naš narei ocvobod ti. D\*igniti m "ramo pri bo. cih cfan^ivni ln borbrni duh. da rj-^-> mogli p enašatl težave, ki bodo nastale.« iZALETET.l SF: BODO « rB^rce je pH-praviti do tega, da ne bi čakali zavezn*-kov, niti Rdeče Armade ampak da bolo i *.'. v b bi potrebo, da se sam; čim preje osvobodimo Ves svet strmi nad jueoslo-venskim partizanstvom in ga občuduje. 7^*~> morimo v enem smelem zaletu zruši* i kiroatorja, kser se bomo zaleteli in se osvobodili « — Da da! Zaleteli se bodo! »STAJT3RCT3M NE ZAUPAJO.« >Raz-I vati peto kolono. Peti koloni mora- mo posvetiti nrerel pažnje, da se nam ne vrinejo v n^še vrste tipi Posebno je trebi "o^''ti na nevp mob*Tizfrane tovariše iz Štajerske, !a ne bi pršM in z malenkostmi začeli razkrajati rr *•-> edlmce. Moramo v leti da se p^n ko'o^a pc^1,Jžuje vsakih nalmanjšdh rt vari n. pr.: ,Sem strgan, ne grem ra stražo' 'td.< ^t.a^vžA S 15. SEPTEMBROM* Dokazovati prmno borrem važnost 15. septembra, da ni. kot so nekateri mislili, i i ib i PBBgaCJMilll TM na ne vem kakžne ofenzive in bombardi-ranja, ampak da je ogromne važi^sti. ker je biia s 15. septemb cm ukinjena vsaka možnost vseh okupaterjevih hlapcev, da prestopijo na stran OF in so vsi postavljeni pred naredno sodišče kot narolni izdajalci. Važnost 15. septembra moram> študirati tudi na partijskih sestankih.« Oh, a blamaža s 15. septembrom! S kakšnimi grožnjami so pretili domobrancem, če ne prestopijo k tolovajem! Lahkoverni komunisti so si res mislili, kako se bodo Tito in zavezniki« znašli nad domobranci če Titovega povelja ne izoplnijo. Domo-b nrci so ostali na svojih mestih ln nič Razumljivo, da je moštvo demoralizirano, češ: »Grozite, petem pa nič ne narei t?' Bclje bi bilo domobrancev ne pozivat* k predali, se vsaj ne bi blamirali.« — Zato je treba moštvo prepričati, da se je moti lo. če je pričakovalo bombardiranja in ofenziv po neuspelem 15 septembru. Uspeh 15. septembra je le v tem. da je zdaj uki-niena vsaka možnost vseh okupatorjevih hlapcev, da prestopajo na stran OP. — Zopet so se blamirali, ker tudi te sveje grož. nje ne drž jo. marveč so z amnestijo ln ponovnim pozivom k predaji do 15. januar^ zopet svojo bese To p'žrli. Toda zgodilo se je da je Titov poziv za 15. januar vellal v resnici komunistom, ki na velko bežijo iz g"zdov kadar in kjer rrorco. Razkroj, ki nai bi spravil *-'^ino. brance z cbMčie slovenske zemlje. uni*u 1e ^borce OFi. Tako je danes pri komunistih veljavno pravile«: »Resi naj se- kdor se rešit' mo.e« Udarec za udarcem, ki so jih prejemali od Icmobrancev. njm splahnelo upan-'e na »zaveznike in Rdečo armado«, hudi porazi v Grdili, okrepitev med. narodne fr~nte proti bolf§evizrnu. vse to daje misliti tistim, ki Se kaj mislijo ab smelo misliti. „Preselili S3 ss v — trinajsta brigada" V vrstah OF poka. O tem ni dvomiti To dokazujejo tudi vr.^Uče se sp cm mb: v vodstvu OF Tem?lj'te sprememba pa so bile pt»trebne z;u^*i v pro a r.di, ki so jo n»ra i reorganizirati, k-r e prox ..ga d i kader popolnoma odpovedal. Na Primorskem je sta a *i največ IX. akorpus« NOV in POJ Tt di ta je moral formirati nov propae, ndni odsek z drugimi del«»vnim] nnč-nr Že zrja:.a im^ni ro b:la p>.ino\no pr'občen a pri no\ih »važnih funkcijah« Morda knas ori teh poznate, saj *o tudi Primorci med n :mi: S=f d el.n SaSa Stemplhar; pomočnik: K>ren J<»žo; vodiči adm inistra c je. Fr.j^e'j Kuika: f-kovna s.kc!V>: D -*in For ič. A:^- brožič Prane, Sumi A bina', poročov: ^ka sekcija: vodja: Orel T>ne; pomočnikt; b r- nard Srečko, Dolenc Bo;;:n, Ke.žč Stane, Trčič Vi i-G>r;!"d. Gm'vT Dran. >, Gantar Antonija: foto-seVciji: Strrer Božidar. Mo-y. .i • D rm'ta Sta^.i^Mav, Baaii Marija; kutu n "»-prosvetna ^ekcija: B"> c T"ne. Stepisnik Rado. radio >ok ija: Seražin Jože. Pire Ivo; admin istra cl jeka • ' ka A - §ti?rm S ane: tehnHca »Tone^: I " "a.]\ one iz 5'a^a »Slavne XXX. divi He«: Radi Pes lj. T:at. nik Tone, Drolc Ciril, Jovo Va ič. :.la-s .\žn;k, Zupančič Mire, Jagodic Florjan, Per'ot Vlado. F ^"— znri* F an". Fa^a^ei Bnr.tt, Br frsnd Franco. Be e 1-jak. Rihtir Sreeko, Iskra Cene. Fagon A^c'rej. K u-. Zdraviko-Bailar, Pr:is Franci, Ppan Ti'nc-Crtomtr. R^nt Anton. Sta^-*4 Batrko, Ffaster Lado, fj-^v,;^,-^ <^*n"1-o. ^t^-^,-^-;^ ^ Miran. Kopitar Marjan, Pogačnik Ant^n, Hrast Aso-jzH, Fajfar Peter itd. J^.Torda ste — —-i .Trni ti^i i~re n irsil "t Vi sami rjoalali v rozdo- ve umirat? Nedvom"n ^ nre^ei m^rj nj;mi takšnih, ki je tx> komuiinstičiij termv nofOHfljji »pevr^*^ 1>'-,;,J-- t>t «*o «e Ssejili v trinajsto briTa^o«. Tudi dru.£?e čaka podobna uscvia AM se kriv i zavo'?^o rivde raradi nešU.tih žrtev, ki jih imajo na vesti? TMsovna vejna Angleži In Amerlčaai le zavzela zalo cs*rs ctillke Krza v a^^.'r. ' . c - i %.z:h odnosa jih tvori sedaj glavni predmet londonskega tiska ter komentarjev radijskih tolmačev. Britanski komenta'or Haštingi je v sr\?oiih izvajanjih kj j h je nasJovfl na Zc^linjene države ameri^l'.e. izjavil, da se mu ^di, «a. ker da se nahaja v neki družbi, v fta^eri se srostie meisrbojno oOmetavajO z >p'*ka-mi Nastaja vtisk. x?Kor da ™ z^.šli an-glbameriSki o^r-^-ui r.n ro§° no ^'eskev.« Po. pr ivin skalah ? Ka*errmi se Angleži ter Američani v svojem ticku obojeatrah-sko »bdehijejo, je ro čelf milo Izraženo.« Tako je zatrjeval gospod Hastingrs. »Morate sr.eti klobuk pred namskun vojakom, kaj ne?« Ameriški radijski komentator Granam Sw!n- nf> ;e dejal, da so angloameriski prijateljski odnos*it zdi!:n!«: nri '.o**lej nai-glrtb!' točka ^* »v •' ' *h navaja Svir«? i7 Usta Eco ^led^čo izja- vo" »TJ ; tvo ifa krit * - ^imo Ikmerj ko, kaie, kako smo zelo prijeli leva za rep. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če je lev zatulil.« Britanski pr^!anec ln srla'ni sotrudnik lista >New Claronicle* je lzja\ll v zvezi s temi oboj-stranskimi očitki: ^Številni Britanci niso prepričan' o tem, da priznavajo Američani v dovoljni meri žrtve, ki smo jih dopr nesli. Pač pa si prizadevajo polastiti se po možnosti vse gospodarske oHn^ti. medtem ko ližemo mi svoje rane.« K britansko-ameriški tiskovni vojai pristavlja .ondonsk. ucp;snik lista »Ncue ZU. richer Zei'ung«. da je tolmačil amer ški tisk s«rcre in očitke med Londonom in VVashin^tonom kot signal za neovirano kritiko nad Anad jo Ta kritika je zavzela talvO os re oblike, da se je celo tolerantni angleSk, tisk silno razburil in zelo ostro o 3povorH Tudi španski deplsn ki v Londonu to Mew JTorku po. oča.jo o napetoeli med Anin USA. Tako *>:s>- londonski dopisnik -V A € Assia: »Be*neAa rv-io--:,--y,-b :ko iimc.-nie za potre'^e in te-ža\e notmnjixe2i ljudstva N"a-!e«Hj obisk q prez der-ta je bil name-n:cn b^jni skun ni ki ji rovflure n enjo Sli\-nco kjer mu je upravitelj Kr stan priprivi' majhen lov na zaice. pr katerem «o sodeloval) rud donv branci K^kor vrdao, tako je rud ob tt j pni k po-kaza! g prez.den* svojo mlad-^tno od-vrnest, prozno^ m vzdr?no>t. Nadaljeval je pot v Becjisije in Mirtmjak. kier je 1 ud^t\o cku»i!p gorje kcinunif^čne«j« un čevanja in se mu potožilo kakor dobremu očetu G prez-denta je n*rrrm.5ko ljudstvo no tem obiska še bolj vz j-.hio. saj je sp zna! n;e-J/pfo očeto\-sko skrb za življcni-ke te^jobe n trpljenje zaradi komun »stičnih /loč nov G rre-rident se je ob tem svojem cb:sku pon vno lahko prepr čal ka^co toplo in hvaležno utr p-Ijejo notr-ni-ka ^tcs zan- m kako je vsi- notranjsko ljudstvo čvrsto povezan o v Je upa* borbi proti komunizmu in za lepše življenje na-šeo« nnroxla. Aaglija lisce Italifa izstradati Britanski m nistrt>ki odposlanec v Rimu Mac Mli:aa je podu* izjavo, v kateri >e opozoril I tal j ne na potrebo samop moči Dejal je: »Pot k obnov. Itaii:e bo dolga in težavna. Hj ne moremo ničesar stoiiti, česar ne morejo It-Jija i aami z-ise »to-riti.« Ta izjava ki kaže v značilni mer britansko razpoloženje do Italije, ima sv^ je pojasnjujoče dopolnilo v do^o.ku, ki 3e je pripet.l v severuamer žknm državnem dep irtementu. Nek ameriški novn^vr Per-aon je obja'/il namreč v dnevniku >Nrw Y:rk Daly Mifrorc strogo zaupa-, dokument iz arhiva ameriškega zunanjega mi nlstrstva. Ta doltument, ki poteka od .ordi Hal :axa, br.t^nskega poslanika v Wa_ shing-tonu, dokazuje, ca so se Ar.gleži uprl. izbclj.s:~nju kaiijruiske preskrbe z živili. Zadeva je uprav senzacionalnega značaja. Gre za p^arico, ki jo je sredi septembra pred konferenco v Quebecu 'zrcC.i britanski veleposUoiik lord Hal.i^x v seve. roamc-riskera zunanjem m nistrstvu. V tej poslan.ci se svari ameriška vlada pred enostranskim p »-»stopanjem. V tej posiamc* je zapisano črno na belem, da je Angvija zai teresirana na tem. da je v Bonomijev Italiji še naprej lakota, ki naj se celo poostri. V poslan.c. se priznava, da ne more Lonj.ou dovol.ti kakiš:iega koli soie;ovaa]-i pr. obnovi Italiji. Ceio napoved pičle pomoči po UNRRI se s>Lsoja. Ta poslanica je dras^.čen dok?z za to. da ""zasleduje Anglja z nad a: jn ji m. Se ostre.šim izstrad njem Italije č st^ po. sebne poktične cije. ki so podobn. on m na Irskem ter v Indij . V tej zvezi op^zar; nemški zopisnik v Benetkah, da Se m no benega sledu o :Zbo.j5anju presKrbe ILaJj^ ■ živili o kater je bilo toljtc govoia me ^O) ferrncj v Qucbecu, Upravičen je n-^«nje. da Je senzac o ualna obja\a tega uokumenra, ki pnea o Nai leno, «r~^<*r:o GorJMfcjL* Je priSe! nov val t;pljerja. Kakor da ne bi bilo v preteklosti drstl hule«ra kakor da ne ti v delcih letih domovina >rrr-.riškeTa slav »Mi bomo popolnoma iztrebili slovenski rod ln poselili te hribe z našimi ljudmi!« (Izjava ob ropanju v Grgur ju.) V Salkanu je bilo po grstilnah prepovedano grvorlti slovensko. Ali naj še naštevamo stotere oblike našega trpljenja na Gor fkem ? Iz stetero ran je spet znkrvavela nnSa sončna Go i£ka! Slovensk, stražarji! VI razumete našo bolečin- na Goriškem! Zato v končni boj proti komunirau. ki nam še danes uničuje naS rod! (Strada ob Jadranu.) Taili prlsK^ffsko ljudstvo spoznava, ka] 12 uf Iz Gorice poročajo: Pred dnevi so v Standrežu pri Gorici padli monlni streli, ki jim je bil žrtev mladi fant Dušan 2i-gon. Kakšen zločin je zakrivil ta pošteni in narodno zavedni slovenski fant, da je moral tako nenadoma, v cvetu svojih let dati svoje življenje? Komu se je tako strašno zameril? Padel je pod bratsko zločinsko roko. ubili so ga slovenski komunisti, ki prihajajo »osvobajat« naše ljudstvo in se kar cedijo od ljubezni do naroda in kakšen zločin je imel na vesti? Samo tega. ako se to more imenovati zločin, da je bil dober in veren, narodno globoko zaveden in je prav zato odklanjal komunizem, ker je vedel, da je to največja nesreča za slovenski narod. Komunistična OF je s tem zakrivila nov vnebovpijoč zloč.n nad slovenskim ljudstvom in s tem ponovno dokazala, da ji za slovensko ljudstvo nič ni mar Komunistični in zločinski OF gre samo za to, da uresn.či svoje komun stične ideaie pa četudi b: moral pri tem poginiti ves slovenski narod. Zato ji nič ni mar. če padajo pod bratomornim: streli naši najboljši možje, fantje, žene in dekleta. N.č ji ni mar, da je tudi med nas zasejala in započela bratomorno klanje. ka':or ga nismo poznali v naši zgodovini N č ji ni mar, če se po naš: deželi kop čijo in gr-mad:jo najstrašnejš: zločini, ki jih brat povzroča nad bratom, Slovensko primorsko ljudstvo je ?e spoznalo vse skrite, ogabne namene OF Ali naj sedaj propademo pod «t:el) lastnih br r tov, ki so zatajili vse, kar je sjovenkcg; in se udinjajo tujim in*e esom? Dovolj e prertte krvi naših nabojih judi. dovolj je gora in sovraštva, ki ga ji OF med nami zasejala! 'nUZ0ffl Grenka so spominja našega prmorske-ga ljudstva* ki ne more s Kalvarije. Tudi pošteno idrijsko prebivalstvo je do'i e-lo hude ure in do dobra spoznalo zločinsko delovanje ':omunističnih »osvoboditeljev«. O tem bridkem sp07jianju pr ča med drugim tudi pismo, iz kn*erep:a povzemamo nekatere značilne ods avke: »V Idriji so še ženske, ki drž jo s komunisti. 2 vila jim pošiljajo in tudi denar potom terencev. Največja nevarnost v Idriji je ženski spol. Jaz sem ženska, toda obnašam se tudi kot taka Ne bi mogla storiti nekaj takega, kakor so storile nekatere ženske, ko so prišl: komun si v Idrijo. Ko so nekdanjega občinskega taj-n ka pretepali, so te ženke vp le kakor zverine: »Ubijte ga, saj ni drugega vreden«. Med temi žen.kami je tudi nai i D. G., ki se pr števa, veš drrga Mici, kakor da je največja domobranka T/krat je bila najhujša ščuvalka. Danes se nosi kakor gospa, toda pod njeno kožo se skriva zver. Pri idrijskih mučen kih sta imeli veliko vlogo dve sestri, ki sta vpili »Dol z duhovniki! Danes ni več Boga. Nore , zakaj hodite v cerkev?« Vidiš takšni so komunisti. In kako se obnašajo domobranci s takimi zver nami? Kaj naj reče domobranec k temu. domobranec, ki brani vero in Boga. ki brani svoj narod in svoj dom? V tem smislu se idrijsko pismo nadaljuje. Dokazuje nam. kako dnleč že sega spregledanje v vrstah trpečega pr morskega ljudstva. Ali morajo zares vsi iti skozi grenkobo spoznanja in gorja, p redno bodo spregledali p: i o b stvo komunizma ter njihovih krt -ločnih pripadni* kov? K&ka je v „đeželi brez s!EcSi!|r.]£{< »V Moskvi ljudje ne poznajo smehat. Talij je napisal ameriški dopisnk Henry C. Cas&idv že nekaj dn: potem, ko je prispel v sovjetsko prestolnico. Iz tega je sklepal, da pač ne more biti današnja Rusija »najsrečnejša dežela na svetu«. Kakor poročajo dop sniki iz nevtralnih dežel, segajo Američani s precejšnjo radovednostjo po knjig, tega meža, ki je izšla v Švici pod naslovom »Moskva 1941-43«. Ta knjiga zasluži pozornost, ker nam dokazuje, pod kakšnim Življenjsk m. pogoji živi množ ca narodov v tej vojni v SSSR. Ameriški dop-nki zatrjujejo, da se ni v tej vojni kljub ustavi iz leta 1936 mnogo spremenlo glede nesvobode te dežele, četudi predv deva omenjena ustava teoretično razne pravice in doižnosii ruskih narodov. Cassidy pripoveduje v svoji knjigi, da je hotel neki ljud-ki komisar kupit, izvod knj ge pa tli ar ha Sergija pod naslovom »Resnica o ver: v Rusiji«, pa je moral izvedeti, da je knjiga namenjena le širjenju v inozemstvu. brutalnem stremljenju angioamenškin Ci-riteljev po oblast: v Evropj ln k. razkriva vrsto konfliktov med Ang ;Jo in Zed:'.]en mi čržavLjn ameriškm:. Američanom prt cej mučna Zunanji miniater Stettiniua |e izjav.l na nek; tiskovn ko> ferenci v Wa-ihingtonu. da gre v tem primer*i za ieli-katne zaupno zadevo ameriškega zunanje ga ministrstva, k: išče ;Zhoda is nepi .jeT nega položaja ln ki ne ve. kako bi ae pomagalo ob razkritju tega dokumerta. d; se ne b-> napeti odnoSaj^ med Londonom m VVash ngtoaons Se bolj in se usodne je za ostrili. Zna č len je tudi prizor, ki ga je doživel W. Willk e, ko je o priliki svojcr.a obiska v SSSR ustavil na moskovsk, ulici nekega moškega, da bi izvedel od nje^a, kakšno je stvarno življenie. pa je dot:č-nik že ob stimern vprašanju od strahu popolnoma prebledck Inozemci so v SSSR pod stalnim stro- nim nadzorstvom. Sef britanskoga vOjaJDcn ga odposlanstva Farlane je .-mel samo enkrat na boj šče, pa še takrat v sprems vu sovjetskih funkcionarjev. Ogrskemu poslan, ku pa so v času, ko so bili med Ogrsko ter SSSR še mirni odnosa j . prepovedali obisk mesta Vladimir ter nJOgovUl znanih bizanhnskih znamenitosti. To knjigo ameriškega dopsnika Cassi-dvja dopolnjuje knj.ga drugega ameriškega dopisnica Johna Sccttsa. ki pravi ▼ svoj: knjig. »Onstran Urala«, da je francoski berač bolje oblećen. nego prvo kvalificiram ruski delavec Cetud: bi rad: v SSSR ustvarili videz, kakor da je Stalinovo orebno d.ktaturo izmenjala neka »demokratična svoboda«, pr haja tudi Scotts do zaključka, da v SSSR prav radi razpravljajo p Leibn tzu Heglu ali Leninu, da pa je ostala suženj ka podrejenost sov (takega državljana in *udi GPU s svojimi kazenskimi special tetam. Pisec sam se ie čutil stalno csrrofenera ter je mel vtis. ko da ga noč in dan zasledujejo agentje GPU in da ga hočejo are-nrati Po vsem *em ?e moramo zares vpraSa-edli nairodovitejši del Odrskega, so bivali le v trdnjavah in po mestih, plemstvo in meščanstvo je skoraj v celot: zapustilo turško Ogrsko; v podeželju so octa-12 vobče le podložniki, a tirrfkj spah'ji- ■ uživale: veleposestev so Izterjevali davke i od občin, ki so jamčile za popolna plačilo davščin; trgovina in obrt po mestih pa je I prešla na iude in na mnoffo-'ev ine pravoslavne Srbe. k: so se pod turškim okriljem preselili z Balkana v turško Ogrsko. Stiska na Ogrskem Je bila tem večja, ker so cesarsko Ogrsko in Erdeljsko za- . jele tudi še verske zmede. Reformacija In protireformacija sta razdvajala plemstvo, meščane in podložnike. Ti z veliko nestrpnostjo izvojevani verski boji so zelo ote-zevali in zavlačevali osvoboditev turškega Ogrskega. Sele proti koncu l7. stole+ja se [ je Ogrsko znebilo turškega jarma, Erdelj- | sko pa turškega varuštva. Opu ■ tošena Ogrska država je nujno potrebovala močno vladarjevo roko; zavoljo tega je cg-ski državni zbor že 1. 1687 sklenil, da Habs-buržani v moškem rodu po pravici prvo-rojenstva brez volitev podedujejo Ogrsko krono; državnemu zboru pa je ostalo še sodelovanje pri zakonod?ji in kralj brez njegove dovolitve ni smel ne davkov pobirati, ne vojakov nabirati, todo plemstvo se odslej nikakor ni več smelo upreti proti j kralju v obrambo ogrske ustave. Dasi je i bil na Erdeljskem turški protektorat od- j pravljen ter ie 1. lsns to ozemlje prišlo : pod oblast Habsburžanov, se pa vendar ni j priključilo Ogrski deželi, mc.rveč <=e uprav- ( Ijalo kot posebna dežela s posebnim deželnim zborom takozvanih treh nar - (Madža- j rov. Seklov in Sasov); šele 1868 je b:lo | vnovič vtelešeno Ogi»ski kraljevini. Ker Ogrsko rud: po osvoboditvi izpod Turkov nikakor ni biio varno pred novimi turškimi napadi, se je v začetku 18. veka morala ob turški meji ustanoviti vojaška granica, kjer so se naselili zlasti srbsk: izseljenci. Da bo obramba uspešnejša se je granica z Dunaja vojaško upravljala in bila izločana iz komitetske organizac.jG Na Brdeljskem se ie vojaška granica že 1851 v ostalem Ogrskem pa 20 let pozneje ukinila. Ze v začetku 17. veka se je luternncem in kal vincem priznalo svobodno izvrševanje njihove vero:zpovedi, toda zemljiškemu gospodu ;e še nadalje pripadala pravica določiti vero podložn.kov (ius refor-mandi); šele sred: 17. stoletja se je svobodno izvrševanje teh ver dovoljevalo tudi podložnikom. Na Erdeljskem so si lu-teranci. kalvinci m unitarijci (protestanti, ki So tajili Sveto Trojico) že v 16. stoletju priborili versko svobodo. Svobodno izvrševanje veroizpovedi pa še nikakor nI pomenilo izenačenja z rimsko katoliško cerkvijo; že iz zgodovinskih razlogov je ta cerkev kot vladajoča cerkev, uživala na Ogrskem posebne prednosti; celo s katoliško cerkvijo združeni unijati grškega in armenskega obreda so bili šele v 17. stoletju izenačen: rimskim katolikom. Na Erdeljskem 5<> kalvinci (reformirane: hel-vetskega veroizpovedovanja). luteranci (evaiigeJičanj nvgsburške veroizpovedi) m unit-arijci že pred ukinitvijo turškega protektorata dososni enakopravnost s katoliki h s-d se vse štiri vere imenovale usvojene ali reeipirane vere. na ostalem Ogrskem pa 90 se protestantske vere šele po dolgotrajnih bojih priborile položaj usvojenih ver. Le pripadniki usvojenih ver so moglj uživati polne občanske pravice in prestop iz recipirane vere je bil dovoljen le v drugo recipirano vero. Pravoslavna cerkev n^ Ogrskem, ki se je v drugi polovici preteklega stoletja delila v dve ločeni cerkveni organizaciji, v srbsko in v rumunsko pravoslavno cerkev, si je v 17 veku pridobila šele pravico svobodnega izvrševanja. a je bila končno tudi usvojena. Judovska veroizpoved je bila do leta 1848. zgolj tolerirana, a 1. 1867 se je judom po veri priznala občanska in pob učna enakopravnost. L. 1895 se je judovska vera celo uvrstila med vsvojene vere Ogrske dežele tega leta pa je bila tudi na Ogrskem vpeljana verska svoboda, toda otroci do 18 leta se morajo vzgajati po naukih usvojene ali od vlade izrecno priznane veroizpovedi. ti. Teorija o sveti ogrski kroni Državna oblast na Ogrskem je biLa načeloma deljena med kraljem in izredno širokim plemiškim slojem. Ta dualizem je bil povod za nastajam j a teorije o sveti ogrski kroni in j i dal trd in učinkovit temelj. Po tej teorij pripada vrhovna oblast t. j. oblast vladanja (vrhovna uprava), zakonodajna oblast in vrhovno sodstvo sv. ogrski kroni. Sveta krona, ta simbol ogrske državne oblasti, je torej imetnik državnega gospostva in predstavnik narodne enote, kralj in narod pa sta udeleženca pri tej kreni; kralj je nosilec sv. ogrske krone in zategadelj glava v državi oživo-tvorjene enotet posamezni plemiči pa so kot lastniki večjih ali manjših poses-ev Člen: sv. krone ter morajo zostran tega skladno velikosti svoje zemljiške posest, tud; pr.merno Število vojščakov na konjih iz vrst svojih podložnikov-tlačanov dati. Vez med obema faktorjema sv. krone je tem močnejša, ker volijo plemiči na državnem zboru kralja in šele po n;egov: zaprisegi na ustavo in po kronanju preide kraljevska oblast na kralja; plemič pa le že kronanemu kralju prisegajo zvestobo. Vse to je podrobneje opasal znameniti ogrski jurist in palatin Štefan Werboczy v svojem 1. 1514 izdanem Tripar+itum. Je to zbirka vsega takrat veljavnega ogrskega prava ter obsega postavljeno pravo (zakone in uredbe), kakor tudi mnoeoštevlne pravne ob'čaje. Dasi je državni zbor to zb;rko izrecno spreiel. kralj pa jo potrdil, vendar 7bo# odpora s strani magnatov ni bj'a kot zakon rarTlašena. a je sčasoma zadobila kot oVčaino r/r?vn nbvezno moč Werb6czy je dok^j utrdil pc'o.^a"' ogrsVega nižjega plemstva proti kraiju m magnatom. OsT^r:! kraT,fi so se prvotno volili le iz rodbine Arpadovičev; že pri teh volitvah je skušalo plemstvo v voKlrrfn pogojih kraljevo oblast sebi v korist omejit.; ko pa je L 1301 ta dinastija izumrla, in volitev ni več bila vezana na določeno rodbino, »e je obseg kraljeve oblasti skoro pri vsak volitvi kralja skrčil. Velika stiska, ki je nastala z udorom Turkov na Ogrsko, je utrdila pravni položaj kraljev iz habsburške dinastije in je glede te rodbine izza kraja 17. stoletja obvelialo načelo prvorojenstva v moškem rodu; šele potem bi smel državni zbor kralja voliti, če bi dinastija izumrla. Ze leta 1723. je državni zbor tudi trem ženskim vejam habsburške dinastije priznal pres olona-sledstvo po načelu prvorojenstva s prednostjo moških potomcev pred ženskimi v isti glavni vezji: tako je mogla 1740 Marija Terez ja brez volitve zasesti ogrski prestol, a za izvrševanje kralj ove oblasti je bilo seveda še kronanje potrebno. Kralj je prvotno v s-oorazumu z državnimi veledostojnnstveniki vladal ter emšeniku. Krškem, S\ollajn-cu in Beogradu (Glasba. Filozofija, Politika, trimetrski kipi za Narodno skupščino). Razen tega je še mnogo njegovih teraket in reliefov v Parizu in na Dunaju ter mnoero drugih portretov in plastičnih del v manjših dimenzijah. Sledita informativna sestavka o slikarju Mirku Kujačiču, ki je tudi dober grafik, in slikarju Ivanu ?rfikla.vca, ki se je posvetil tudi uporabni grafiki. Anton Debeljak prikazuje v izčrpni razpravi pomen in posreduje v izvlečkih gnise znamenitega švicarskega pre-roditelja umetnostne kritike prof. Schau-ba-Kocha »priznanega tvorca kon^: uktiv. ne kritike, plolnega modroslovca in pisatelja«, ki se ie kot prvi zanimal za našega umetnika Miho Malega in ki je z nesebično kretnjo mednarodnemu občinstvu pokazal enega naših mojstrov. To dejanje hclvetskega plemiča bo znal ceniti zlasti oni, ki je kdaj poskuša] spraviti pred svetovni forum kako vprašanje malega naroda. Priključena je E. Schaub-Kochova analiza umetnostnega ustvarjanja slikanja in portretista. Pabla Pica«sa, Sledijo ne- kateri značilni iz^ ekl Pabla Plcasaa o nmetnosti ter krajša prispevka o zbiranju in zbirateliu ter o so a vi. vsebini in formi v priredb; M. B—a. Marij Skalan razpravlja o problemu sodelovanja sl'venske ar-hiteltture s kiparstvom in sHkaistvom. V okvi:u svojih razm'šljanj se zavzema za 2^konito zasCiio kiparja in slikarja kot umetnika ter njune stvaritve kot umetnine. P.nekcd so bili že »storjeni prvi poizkus- zakonsko zaščite kiparjev in slikarjev. Treba jih bo uveljavati tudi pri nas. ■Prav tako bo treba pri nas zakonito iolo. čiti nujnost upoštevanja !iipars*va in slika, siva pri vseh bodočih pomembnejših M?ha MaSaS: Avtoportret Dne 5. marca t. 1. bo minilo 40 let, kar Je priobčila, v »S ovenskem Narodu« svoj pni feljton Mara Tavčarjevo, ki je praznovala dne 19. f. m. s\r>j rojstni dan v bolnišnici na internem oddelku, k er je pod skrbnim vodstvom g. docenta dr. M a t k a na potu popolnega okre\ania. Ta interni uredniški jubilej ie vreden posebnega pottditrka, saj je ostala M. Tavčar jeva našemu listu najri'estejšć tn nsjmarlJTvefša sotrudnica do današnjega dne. Mara Tavčsrfeva ie po rodu iz l'ipa\'e, iz-hsja iz uradniške družine. Šolala se je v škof ji l/jki in v Ljubljani, službovala pa kot učiteljica na rajnih krajih, nadlje v Beli Krajini. Kot dijakinja je bila članica dijaškega kluba, ki je trdajil Ust »Kase moči«, ki je viezen ohranjen v \vcnčiiiški knjižnici. Že kot lud-skošofskč učenka se je zanimala za knjigo m pisanje. Njena prva pesem je bih natisnjena ob priliki ljubljanskega potresa. Od te njene pnT pesmi, ki ele tudi po kali^rafični pisavi. Mari Tavčarjevi ni bilo postlano na n'?eni žhi;cnj.*ki poti z rožicami. Mnogo, mnogo težkih dni in gorja je šlo mimo nje, vse v sedrmji čas. Toda svojo bolečino ie zaprlo g^'o-boko v sir)je srce. na obraz pa pričarala nasmeh, ki /o zmeraj spremlja. Navajeni smo njene \>esele nasmejanosti, njene vedrine in prisrčnepa humorja. In to njeno bistvo «e raz-I liva tudi v vezani m nevezam besedi, ki jo javnih in zasebnih gradnjah. Ob sklepu izraža M. Skalan upanje, da bedo slovenski a'hitekti sami doumeli, da »z namernim Izločanjem kiparstva in slikarstva iz arhitekture ne ovirajo le napredka in razmaha slovenske kiparske in slikarske umetnosti na škedo splošnega slovenskega umetniškega m sploh kulturnega napredka, marveč škodujejo s tem tudi sami rasti in vreinceti slovenske aihitekture kot take.« V vrsti poučnih, zanimivih spisov vzbuja posebno pozornost prispevek prof. A. Budala iz Vidma o »Ivanu Trinkn in umetnostih. Poudarja umetniško izživljanje Ivana Trinka. ki je dozorel v največjega današnjega, beneškega Slovenca. To izživljanje se zrcali najkrepkeje v besedi. Umerjeno^, skladnost in resnoba so glavni zna-k' Trinkove poezije. Njegova proza pa je segava. Prav tako poteka tudi TrinkOva glasbena darovitost iz domače grude in domače pesmi. Tujina pa ga je navdušila za cerkveno g-bisbo. Umetniško izživljanje J. Trinka sega tudi na področje upodabljajoče umetnc«t*i. Posvetil se je predvsem ri«bi s peresom. Zatem je v prevodu M-B—a poda.no življenje Vincenta van Go-ghe. ki niha »med bolečino, obupom, melanholijo ter mirom in vendar nenehema slika2iva knjiga« obsega pesmi, ki so jih prispevali Cvetko Ooiar (Božična pesem mladih pastircev), Leopold Stenek (Promete j. 2ale, Zemlji, Poslednja volja. Nocoj...), Pavel Rarlin (Izpoved), Marij Skalan (Mlada ljubezen, Smrt Izdajalka, Oprosti). Vera Remec (Zapuščene poti), Ivo Peruzzi (Stara pesem, Razerledi), Stane Novak (Nekdo je vrgel mrežo v morje mojih lepih sanj), Ralcša Rudanova (Pesem o žalosti. V spominsko knjigo, To noč). Mitja Mejah (Prijatelju. Kmet), Andrej Budal (Travica, Pod zračnimi borci). Stana Vinšek (Scherzino), Drag. Damja-nič — prevedel Ernest Rus (Stara pesem) in Alojz Gradnik (Galus Valerlus Catul-lus, prevod). Obsežno skupno številko »Umetnost!«, ki jo s spretno, preizkušeno roko U'ejuje Miha MaleS. zaključujeta C. Goiarjeva posrečena groteska v enem dejan m »Muc Baron« ter Imensko kazalo za Cankarjeve zbrane snlse I—XX., ki ga pri^bčuje France Dobmvoljc. Omeniti je Se številne, krasne umetnške slike, ki po- Osebne novice Promovirana je bila dne 30. decembra na ljubljanski univerzi za doktorico filozofije \z paleobotan ke ga. Budnar-Lipo-g-iavšek Ana, asistentka Prirodoslovnoga muzeja v Ljubi jam. Mojstrski izpit iz krojaške stroke sta napravili gdč. Pavla Podboj in 5Tdč. Pavla Moćan. — V nedeljo sta se poročila v cerkvi Božjega groba v šte-panji vasi g. Mirko Hr-ovat, ćian opernega zbora in gdč. Marica Ciglerjeva. — Na praznik sv. Treh kraljev sta se poročila v cerkvi Srca Jezusovega sodni pripravnic Vilko Pilako ln uradnica Mešanega pre-skrbovalnega urada gdč. Olga Hrovnt. ■s ustvarja z ne\*erjetno plodovi t ost jo. K jenih vrstic ne bomo razumeli, če ne bomo izluščili tega, kar podaja. Pri tem ji jc glmrto vodilo: »Mol za špas in mat za res, in pa zlato jedro vmes.« Tako se ob njenem rojstnem dnevu bežno spominjamo 40letne^,a nenehnegu sotruJniške-ga in kulturnega del ovan; a svoje vzorne, ne-utrudne in pridne sotrudnice. ki ji želimo črm-pre:šnjega okrei'anja, da bo lijhkn se delgo vrsto let sodelovala in pomagala polniti predale »S'menskcja Naroda*. vzdigujejo dragoceno publikacija Odličen tisk, okusna oprema sta delo Narodne tiskarne. _ Žarah LesnrScr Žarah Leard^r je Šved i.o j a. Rojena je bija v KBfjs a itu, v vol m\and ki pok ajini kot četrti otro'< pastorja' H d^erga. 2e v nežni mladosti je o:g>ala pri (četni sitnikom je že pomaga slučaj ok) karie.e in v mnogih iiimih je bil ta motiv ±2 uporabljen: Gostovanje geda-liške skupine, tiflc pred pnxls avo zb-r^i gavna igralka... Kd.) vskoči? Mlada Žarah! Ko je p-cia za gramofonske pfo&če, se Je priučila mnogim revijskim sla erjem in diiekor skupne, ki je bil ie v t ki s islri. skoraj ni verje! svojim oč m in S -om, ko je zapela n z<>p!e aj'a p ei njim izredno lepa mladenko, visoke, sloke po tavo >n mehko zvenoOega, ni kega £aiu Kmalu po tem pr\^em uspehu jo že n.ijd mo v Stockh^lmu v nas.ovnd vlo^i »Vesele vdove«. Kako vecnteapafca umetnica je, dokazuje dejstvo, d je p*" rg revije in op r to igra o tudi Ibaenove in S rindbergove drame. Ko je leta 1936. nastopala na Dunaju v Benatzkvj-cvi opereti -Axel prod nebeškimi vra'i«, je postala Ufa na njo pozo n* in jo angažirata za i'\}m x.K dri:g m bro-govom«. Od tedaj ^ojej-o L^androvo med najuspešneejše igralke ne. < ga fi ma. N en pojav in d:-ža, mimika in k^eto.ie so izrazito filmske; je nekakšen s;mb01 e;> , tajin.vju o no-eilcih Novičnega sno\niega obiskovanja. Brezsmotr-nost tega no vinskega poizkusa se je iakanala že po par letih. Zato so članki te vrste izostali. Ugledu Novic so le škodovali. Političnim, strokovnim, stanovskim ter novinskim geslom ki naj bi omogočila ohranjanje časniškega siovesa Novic ter njihov prerod, ki pa so odzvenela mimo brez odmeva, se je pridružilo novo sredstvo, ki bi utegnilo biti precej učinkovito pri poizkusnem obnavljanju ter vzpostavljanju zrahljane, dokaj razmajane Novične pozicije. To sredstvo je segalo namreč do žepov Novičmh naročnikov in čitatel>ev, ki so pokazali prav gotovo dober posluh za razglašeno znižanje letne No vične naročnine na štiri gold. Udje Kmetijske družbe so prejemali odslej Novice celo za goldinar ceneje.155 Za sedmino dotedanjega zneska znižana naročnina je sprožila trenutno nedvomno ugodne nasledke, ki pa niso mogli zagotoviti Novicam daljšega obstanlta nego do L 1902. Odveč je bila nadalje vsiljivost, ki je v prejšnjih desetletjih ni bilo. Nenaročnikom pošiljajo .»Novice* z vabilom za vstop v njihov naročniški vkader.166 Vsi ti in podobni poizkusi so mogli v slovenski javnosti utrditi vtisk o stopnjujoči se No-vični krizi. Novice niso bile namreč samo ogrožene v svoji vnanji in notranji podebi. Razpoke se širijo od znotraj, iz sredine Novičnega kroga samega. Zima jejo se Novlčni temelji. Prvi I sunek vanje je sprožil že 1. 1SS2 tedanji tajnik 1 kmetijske družba kranjske in Novični sotrudnik j K r a m a r , ki je predlagal ustanovitev lastnega j družbenega giasila. Novice so ce tedaj oglasile z odklonilnim stališčem. Tako se je že v letu po Blei-weisovi smrti pokazala medna važnost povezanosti funkcije aaražbenega. tajnika ter Novičnega dejanskega urednika v eni osebi. Čim je ta povezanost prenehala, je novo stanje že nosilo v sebi kal raz-kroja. Komaj dve leti pozneje je razrahljal Novično stavbo drugi sunek, ki prinaša uresničenje prvega, »Kmetovalec« postane glasilo c. kr. Kmetijske družbe kranjske.137 Navidezna kompromisna rešitev pomeni po 41 letih konec funkcije Novic kot družbenega glasila. Ncvice so bile izrinjene iz svojih eksistenčnih osnov. V tem hipu je njihov časniški krvotok pričel zastajati. Neznatna kompenzacija z »Naznanilih ki so bila odslej prepuščena Novicam, je bila sramotno nizka cena za usodno žrtev, namenjeno Novicam. »Novice« so imele sicer možnost ponazorievanja gospodarskih prispevkov s podobami. Toda ta prednost je sbJapels, čim so bile 1887 tudi pri »Kmetovalcu« uvedene podobe. Poblehveisov3ke Novice so doživele tragiko, da so jim ljudje iz lf^stne sredine nehote stregli po življenju, čim so jim s »Kmetovalcem c ustvarili konkurenčno časniško protitežje, ki jim je onemogočalo možnost, da bi se še kdaj opomogle. Njihova usoda je bila zapečatena že 1884, četudi se je v odnosu do slovenske javnosti skušal glede dogovora ohraniti videz obojestranske sporazumnosti ter lojalnosti. Z najlepšimi pokloni bo bile Novice izločene iz kmetskega gibanja, ki so mu dale piavi življenjski smisel in pogon. Tudi združitev funkcij družbenega tajnika Kmetova! če ve ga urednika ter Novičnega odgovornega urednika v osebi kranjskega potovalnega učitelja Gustava P i r c a ni mogla biti po usanovitvi novega družbenega gladila bogve kaj v prid Novicam, saj jim je bilo iztrgano osrednje časniško poslanstvo. Bleivveisovi sledniki so pospešili razvoj, ki bi ga bi! Bleiweia prav gotovo preprečil: Novicam je lastni časniški otrok izsrebal življenjski krvni sok. (Dalje) 152 Novice 1894. 153 Novice 1895. Nbvioe 1896. m kovice 1838, 52: »Da tudi gl^de cene ustrežemo svojim tedanjem in prihodnjim naročnikom, rnižamo tudi naročnino za 60 kr, tedaj rkoraj za sedmino dosedanja naročnine. Naročnina Novic stane z le Lom 1887 počensi po posti prejemane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 Kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr.. v tiskarni 3 gld. 40, 1 gld. 70. 30 kr. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo Novice na leto za en gld. ceneje. Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več.« 136 Novice 1S87, 1: V dopisu iz Ljubljane se sporoča, da so bile poslane >Novice« tudi" nekaterim nenaročnl-kom, \c. ma vabijo za vstop v vrsto naročnikov. 137 Novice 1SS4. 6: >G1 odbor kmet. družbe je akle* nil: Novice bodo prlnaSale naznanila, katera »o se do rJej dalala družbenikom v »Naznanilih«. Udom Kmet. družbe, ki niso naročniki »Novic«, ae bo pošiljal poseben .Kmetijski lst na pol poli vsakih 14 dni.< rev. o L O V fc > > K i N A K O Lu ponedeljek, 22. jaguarja 19*5 Stran 5 proti £pe$veAtnemu igfiori&cattju a strani pr$(tupčevc&Ccep Flccsiecitl srascel naierpcvainltse ©socialne pcraJti j so ančank pa ae jim »meje. Saj je res Balo [ #*lno: športne hlače, zraven pa najmodernejši gsA, medni klobuček in na obrazu pol ki e »a Ljubljiuičanke žele, da bi te dame. ki so tako ra-de modeme. čVnprej v svojih nežn.h ročicah preizkusile rudi kramp, ki je zda ▼ mod' in 9f čisto druaeie drži v rokah kakor pa pudemicj ali cigareta. »*. Za obleko in cbutev je dandanes hudo. kar tudi na nič čudnega, saj smo že v pe-tetn vojnem letu Prednja leta smo se Se n« kako zrin.b. Krpah smo in prenarejali, dokler smo imeli kn,j krpati in se je pre. narejati dalo Zdaj pa nam je tudi tega zmanjkalo. In zima je tukaj, mrzla, brezobzirna, neusmiljena. Pa so kakor gobe po dežju »rasli iz tal podjetni prekttpcl S svojimi tenkimi nosovi so Isvcnall, la bi iz sile in potrebe mogli izvleči masten dobiček. Nakupili so rabljenih oblek ln obutve in jo z visokim dobičkom predajali dalje. Kupovala smo, kaj pa smo hoteli drugeaa. k- nas je pa zeblo. Vre kupcem je kupčija cveteli tem bolj, čim ostreiSa je postajala zima. Cene rabljenih oblačil in obutve so narasle že •kora j do neverjetnosti, če si je nofel državni uradnik družinski oče. pri prekupcu nabaviti rr. hijeno zimsko suknjo, je mo:a! r.^njo odštetj najmanj dve polni mesečni ( plaffl Ne lostl mani a-> ga -rtali rs h Ven! J čevlji. Tako bi skoraj Štiri prlne masoČne plače porabil za to da za rilo oblice in • obuje samega sebe, kje naj pa v"same po-- j tem sredstva za nreživljanje m r.:x to, da j obuje in obleče Se svojo družino? Da. to so bili problemi, ob katerih so marsikate. » mu očetu in materi oa've'1 T.-'?je. IV-ulje j sr prodajali, kar je Imelo količkaj vredno- j sti. in so mo^li pogrešiti, proda ali so. da ho potem lahko s tem denerlrm kurili na> j pottebnejše. Kol":k5na razlika pa je oila v t tem, če smo prekupcu knj sami m:".!?! v ' nakup ali če smo od njesra kupovali. Kadar je prekupec ram kupoval, je stvar pretipal in ocenil tako etrokovnjafko, da j smo končno morali biti veseli, da ja *c I sploh odkupil, čeprav sevcrla za s^epa ce- J no. C:sfy drurače pa je bi?o. k.*»dar smo j mi kupovali od nje?ra. Pa kaj bi govo: ili j o tem. kar je Itak predobro znano t'st'm. ki so to preizkusili na lastni koži. In teli n- malo. DA 7 ATP F BREZVEeTT^O IZKORIŠČANJE • •, Da M zatrla brezvestno izkoriščanje b strani prekupcev ln bi pripomogla revnejšim do najpotrebnejših oblačil in obutve, je »Socialna pomoče v svojih poslovnih prostorih v Gradišču št. 4 ustanovila z novim letom lastno naJcopovalnlco rab-lh oblek, čevljev, perila, posteljnine itd. NakutK) valni ca kopale rabljene predmete po dnevni ceni in jih potem brez lastnega dobička, za isto ceno spet proda dalje res potrebnim. Poleg tega ta res socialna in krvavo potrebna ustanova P-sređuje tudi nakup in prodajo d~ažjih prod--v. ki jih brezplačno sprejema v komisijo. To pa je šele začetek in bo Nakupoval- nica Socialne pomoči v doglednem času pol ebam primemo še bolj razširila svoj delokrog. Tako bo ustanovila poseben od-fmenevano menjalnico rabljenih predmetov, kakršne so že v vseh mestih Nemčije in ki so v vojnem času zelo koristne in potrebne. V tei menjalnici nam bodo dobro ohranjene predmete, ki jih sa-m; več ne moremo rabit', ocenili ln po že. lil zameniall za drug koristen predmet. Socialna romoč je zc odposlala posebnega strokovnjaka v TsTemčl1o. da tam provči si -o ustanove in nato s primernim iz-kustvem pomaga p-f osrovsnlu in ved-stvu taksne prepotrehne in koristne menjalnice tudi pri nas. ±E V PRVIH DNEH VET J K PKOMjET Mimogrede me je ralovednost zanesla v rTakupovamico. Čeprav je že odbilo dvanajsto, so še vedno poslovali. V Ic-kalu je bilo še nekaj strank, ki so prinesle naprodaj rabljeno obleko. Kupčija je pač kupčija, pa čeprav je dobiček samo človek>-Ijnbje, vseeno ne gre, da bi zato ob dva. naj?+. h metali stranke skoz! vrata. Obleka je bila hitro ocenjena in prodajalka, pestama maraka nekje iz ljubljanskega p-eomestjn, s ponujeno ceno za lovo! jna. Dobila je dva tisočaka. Kn.r samo se j| je smejalo, ko je počasi sg oila denar in ga varno shranila v oguljeno torbico. >Xo ja.« je rekla, »pa lepa hvala, ro-spojijc da ste tako pošteno plačali. Kadar bcm'še kaj imela, bom pa kar k vam prinesla. Vidite, saj zdaj labko povem, obleko sem že nekje ponudila, kjer tudi kupujejo rabljene reči, pa so mj hoteli dati samo osemsto lir zanjo.« »Prodal: bi jo pa za dva tiročaka. Vidite, mamka. pa bi bili ob tis.C dvesto lir.« >Ja res. 6e enkrat vam hvala, gospodje!« { še na ceoti se je mamka zad:voljno j smehljala, »Kako gre posel, dobro?« sem pristopila k pultu, »Saj ste videli, človek še kmalu h kosilu | ne bi mogel.« Na polici so lepo v vrst! stali kupljeni čevlji moški, ženski in otrc5kl. Nad njimi je bila zl'žena obleka, perilo, nogavice in posteljno perilo. Vse te reči so bile opremljena z listki, na kr.terih so bile označene cene. za katere jih jo Kakupovatnica kupila in jih bo spet prodala re? potrebnem Olnosno jUh bo odkupila Socialna pomoč za svoje pocrpirance. COITITTRJI ZA FFDETTSTO TIR Possanimala sem se nekoliko za oene, ".d so res najmanj za polovico n^ž e kakor trt prekupčcvnlrih. Tako s> bili trpeftnl, (Ot) o ohranjen: mo^kl gojserji ocenjeni ca *e_ dem^to lir. »Za m kroto rjn;"br? niso, s'cer po pa le zelo T bro cinr&njenj in t-pežnl najma.nj zr> dva. -era drr.Tth £evijev.< mi je pcJiteno pove"'1! vedja Nakupovaln'ee. Spomnila sem se neke svoje znanke, ki je nedavno kupila pri prekupcu g-ojr^rj? za svojo Cvcvetlctn:- hčerko ln k| so *u.ll r^crr - ' ~r Ji mok*oto. pa, je k!j-ib temu morala plačati zanja celih dvatiaoi petsto lir. visoki r^.oSkt čevlji iz b^k^, ? ca1,rv. podplati so bili ccerrjc.nl na tisočak. Kompletna mx":a cblcka n- dva tiso'r.ka. Voljen pulover brez rokavov petdeset Ur, ne. to res 5c .rdsleč niso pretirane cene za današnje čase. £E HAVrTO T3I VSE %X ?.TED PEODAIJ sLe kako,« run se začu.II1 a < rla teh ObTaCil, ki so tako pečeni, takoj ne rasprodate ?< »Saj bi 5!h.4r se je volja >Takupo\Ta!n^e nasmehnil,« o, *.* davno bi vse za .ned prodali. Ne m'elite, da nam manjka kup- cev. Se preveč jTh je. Da, veliko, ve**ko preveč. Marsikdo bi rad poceni kupil obleke« ali čevlje, da bi jo potem z velikim dobičkom dalje prodal. Tola, če bi Nr.kupo-va'nica prodajala taJcšnim kupcem, bi Izgubila svoj socialni namen in pomen. MI prodajamo s"-mo takinim. ki vleže zr.to posebna prožnjo in pc z^-edbe đođbenejo, da je njihcva prožnja res upravičena in potreba nujna.« PttODAJAJO VEčl DEL SIROMAKI '»In* prodajr- ei?< sem ae zanmaia. >IvaJc-Snih je največ?« »Saj ste prej videli ono m&mko. Tak-inih je največ. Da, večji del pre lajajo v Nalrnpovalnici rabljena cblačila samo si-. ki imai> sami toliko kakor nič, na fSh stiska alfi, da prodajajo Se to malo, kar Imajo. Trti pa. ki imajo natlačene omare in skrinjo z obleko in obutvijo, ki je sami ne potrebujejo in je tudi ne bedo nikoli potrebovali. Imajo raiSi. da jim jo uničujejo molji kakor pa da bi Jo ponu-clili v nalrap JTakupovalnlcJ Socialne pomoči in s tem porra^ftli revežem, ki nimajo kaj obleči in obut". Da, če bi vsi Msti v Ljubljani, ki Imajo Se obleke ln obutve dovolj in tali več "kot dovolj. daU vsaj ms oen de!e£ sa revne in potrebne, bi bili lahko vsi ljubljan-kl siromaki otrti in oblečeni.« »Res Je,« sc?m pritrrria. »nekateri so ta-lro zfvcrcvan! v svoje brfnstvo. da ne vidi Jo n'Čep^ir dnrgee-a razen sami sebe. In vendar se t-ko lahko z,Todi. da jim nekega Ine vse njihovo bogastvo skopni ln izgine in bed-, sami revnejši od vseh teh, ki zda-; prodajajo In kupujejo v Nakupoval-nlci" Socia'ne pOtnoČl. Na to bi morali kdaj pomis'ltl in po svoih m^-čeh r-omaoati potrebnim. c"a bodo potem d uen pomag;?U nj?m. k^dar bo:o v attald ln p^rebi.« Poslovila sem se in ?e!ela NakupOval-nici S-c!alne pomoči prlABanJa In uspehov, ki jih ta eiCA'ekoliubna uatanovn ln njeni nesebični sodela\xi tudi zaslužijo. — is. h L]tifol]anča2ike v hlačal MaV? be"o mesto fms redno k?"<"rno senzacijo, o kateri se govori, o kateri se razpravlja, o kateri se ženeta. Najnovejša ljubljanska 4ei-zscija so žen-ke hlače O nj h ae te dni govori v^cpovsol. O nj-*h sc razpravlja, namignje in cepeta. Cc stojiš v vr-^ti in čakaš na krempr al. kislo žeje. ali pred trafiko na cicarete, pv-\-st>rt s: pleto zmenki samo o ženskih hI. čah. Včasih smo miUili, da n>ijo tTače sam j tfste boljše polovice, ki k> be.lj ali mani v so-i rodu z »imrvernom« aH St>k-atovo ICsantlpo. Te svoje misli pa smo mera i ob drž t; zaso slf pa j'"h zatrpat; samo res zanesljivim pri-iafeMem. ker sicer je b la zamera * hifi in streho m{r *r. bmt*lra boste morali hofeS nočei čimrr*j žrtvovat j eno svoj .h najboljših hlač na oltar hlačne mode. Si pa še drugi nadomestki, če pri hi" n n:.v*l.e.ja ali pa za prenaredbo spoaobnti h', č Potem si morajo pač hmajdljive fcenske pomasti dnignče. In « pomagajo. Vzamejo j odejo s postelje (seveda ne s< svoje) sij pa ftfcnen prt z mize (ki tako ni \eč mode-en, hvale Boga) in jja odnesejo k barvanju, pozneje pa h krojsču. da čimprej ikro j < iz njogi h'n^e. Poleg om^nenui so pa * dni o^enj v strehi Zdaj na sc žemke postale na i jijo ljubljanski krojači in Snrnjc žen ke luačc. svo e hlače hudo ponr«ne in bi bile grdo uža- j Vs-. unajo * blacamj dela čez gisvo. tako da IJenie, če bi jim namim^. da j:m ne pristoje j so nekateri že n .spiral i na vrata svojih delav*-Da. trd mo labVo. na ie med IjuH'ja-T^kim ) nic: »Žen^ih h ai do preklica ne sprejcr.ia;no žen km svetom hačna moda tako rekoč ca \ vai v dolo!« Ko bodo ofK^'Ma'i vsi kro:ači m Bvilja si bodo pa Ljubljančank? tudi zan e rznask • primeren nadomestek. Na:brž bodo p^tem hi^čc krojile in šivale kar same. pohodu in da rmajjuje na celi črti. Uvedi-to mod^ naše vrl- vp k ic.rke i.b^Tn^ de'ov ne fjfužbr, ki so jim h ače za delo na prostem zdaj pozimi res nsopibno potrebne Ostalim Ljubljančankam pa se ie zdelo to nekaj n•>-vesja, lepega in praktičnega in sO jh zaćtle na ve :ko posnemati. S to novo hlačno modo pa to zvezane todi velike skibj in teža*.«. Kajti dand^ne^ ni i bk j* kar tako nn hitro fn po-en' prt: do česar koli j in tudi do hTač ne NTa]bo?j e^ovavro ie. 5«či i v omaro in si obleči smučarske h'sče Toda om^.r. ki hranrjo srmučsrske hlače, je zdaj v Ljubljani ž« presneto malo. Zdaj pa « zaradi tena bridko kecajo. »Oh« jc zadnjič tožila za ct a gospe, »kako mi je hudo, ko vidim ženske v hlačah, aama jih pa nimam. Pred nekaj meseci sem jih zamenjala za Sc?t kil koruzne m ke Oh, in se grenka je bila moka.« Oosai ni. p?.č ni Dr dkc kear.je in sAokmie nič n: pomaga. Tega sc zavedajo rud Liub-i.iančanke, in ker so praktične in izn; jcfljivc. so v teh nactome^lkov bocatb čavih izna.-l« Vidite, tako je zdaj na IjuVjsn4rfh ulicah SE drvela v dan več huič:tih žensk Toliko jih le, da se t/s/te, ki ?e nos-mo kri'a. kar sramu-tctpo svoje starjtncdnoeti. Ta hlačata moda ima različne prednosti Je top'a in praktična in neo^bno potrebna vpoklicankarn delovne službe, pa rudi druffim ženam n dekletom ki sta-nujeo da1cč in so primorane, da ?c zda i pozimi dofti zunai. Hlače nam nsdVmevtuieio tople volnene norf.i\*ice. ki s<; jir zdaj ne moremo nabaviti Pod hlače lalko oblečemo stire, t.sc/Čkrat zakrpane nogavice, nič ne dene tudi. če je vsaka nogavica od raz ičn^jj^ para. ?~ai se to skori hlače ne vidi D.'., do tul^aj i* h!ačna moda potrebna >n prakrična. So rw rud"; v Ljub'jani nekj»tore gofoe m jjo?p*.x!ične, ki nr.:'";ci.'aio k tako ".mer.ova-n:m damam. Te dame Stanuejo JTedi me ta «i vr> nuhovi najv^^TieiST dnevni opiavki, snve-hod » psičkom v Tivo!,, pot k šiviltj% v kaviir- ttidi nadi>m2Stk^ as žen ke hlače T: na-iom^-st- j no. gledaK-ee ali kino. Seveda so *i tud^ te ki so rarBčnl Majboljšl nadomestek so mc3ce h'aee ljubi bntje. ženini, očetje, možje in dza^ bratranci v pr\vm in devetpajstem ko'e-bol hočete, da bosta v'adau pod domačo cisme med prvimi omilile hbče. zsto pač, ker je to zdaj m odemo Njihove hVčc nis-o okrnjene z nikak>nih nadcrre* tk rv ker so jih ep ^ vzele rs svoiih bogato za'ožm.h omar ali ca ►41 Telefonski pegovor Sele ko je prišel v p-?«rno, le op3zU, da je v --«L£iio- pustil doma na m za afctovfco s tekočo uradno koresponucno^ V r.i je Imel nekaj aktov, ki jih je b'Jo treba Ae danes pradio&Itl Sefu v podpla. Getspod K^a^'ei-y je stopi torej k te elopn« j zepet k telefonu... toda.... — Zasedeno! — odgovori gospodična iz ce-atroie. Tv-aj pa res Se nI več vedel, kaj bi al mislil o tem. Začelo ga je skrbeti. Vzel j<» klobuk m suknjo, planil iz pis-rne, skcčtf v prvi avtotaksi in se oUpeljaj (icmov. Oo-prl je vrata s svojim ključem ja planil ve« uspeban v stanovanje. Prvi hip si je zadovoljno oddahnil: 2enc je sts.ia pri teiefonu in govoilU z neVom — Kaj pa p čnca s t^efonom ? — je zakričal nad njo, 2iina se je obrnila, nehala govoriti, ođlo-ž la slušalko ln ae začudeno ozrla v moža. — Kaj se je zgodilo? Kaj si se že vrnil iz pisarne? Ka&ien pa si?! Kaj ti je? — je vprašala vsa v skrbeh, vkleč njegov s krvjo zaliti obrJZ in potne čelo. — Prej bi moral vpra^ti jnz, kaj se Je zgodilo. Kaj pa počenjaš s tem telefonom? Najmanj petnajstkrat sem zvonil in Kl cal, pa te niifem mo^rel priklicati. . Cele dve uri je bil moj tedefon zaseden. Sluga, ki sem ga brž poslal domov, ni m gea priklicati ;r .kogar, nikog-ar ni b Jo v stanovanju. To je konec sveta, ka-li? Gospod K^awery je res razburjen. — Ne razumem . . . Zakaj pa gr©T — jeclja prestrašena zj-rja. — Aktovko z uradnimi akti sem porabil doma! — Kaj sem pz kriva, da si jo pozabil? — vpraža žena strupeno. — PosiaJ sem po njo c^ugo, pa n- mogel v stanovanje. — To ni izključeno . .. Mi neka je na trgu.. . Odola je takoj za teboj, vsa.i ča« se mera vroKi, — odgovori že: a očividno porm irjena. — Kaj si pa delala, zaikaj mu nisi odprla. ? — Toda. dovoli, dragi moj, telefonirala sjo prijatelj.co Puno ln se jI zač^a epra viče vati: ćpat&a od toiu Na Viču stannjem. Xa trgu prodajajo kislo zelje ln ropo. Cela vrsta Je gospodinj, ki čakajo, da pridejo na vr;;to. Zmerom več jih je. Hvaležni smo, da Je glede repe In zelja tako lepo poskrtlj. no. Toda lahko I so tudi takžui primeri: Poznani gospodi« I njo, ki ima majhne otro!: doma. Ne more nikamor. Zjutraj bi fto lahko skočila, kr> s=pija. Takrat pa ni £r< na trgu prodajalca z rcljinn odn^no repo. Potem ne moro več. Da bi Čakala celo uro, za to nima S Časa ln sploh ne more od doma, ker bi s tem tvegala kakšno nesreča, ki lahko doleti otroke v njeni odsotno ti. Veliko enostavneje b! bilo, če bi lahko tc.'M trrrtvine prodajale zelje ln repo. . Ne bi bila treba čakati In si človek late pemnea. TmH bi lahko vse gospodinje pr-Š!e na vrsto. Oh sedanjih prfnlnUl pa neke.trre sploh ne morejo do zelja in repe. — Opazovalce. Opre sti moja. saj Se nisva pomeinii do konca. Oprostiti ml moral, vrnil se je moj mož :?. pTearne, neki j je bil do:r.a pozabil, pa je r-aju prekinil, cigan . Saj veš. 2ene smo res reve, Se pomeniti ae ne moremo p "steno. Kje?! ptRzn'k Dno 19 t. rn. jc ena izmed najbolj plodo-vit ii naših novinark praznovala svoj rojst i dan ln se obenem apominjala d^eva. ko je v »Slovenske m Narc^du* pri.bči a svoj prvi leposlovni sp>s: M^ra ivanovna Tavčarjeva, B:se-:i; -;>l^rkr\< tn >praznovala« pa sta komaj zapisana, že docela napačni ln čisto nenmestnl. Zckaj »jubel« pomenja vriskanje, ukacje, radovarje ti >jubllnr« je torej — ali hi vsaj moral biti — veseljak; a »praznr.je* se pač le v raiostnj sreči, ko uprav čen vriskafi n ukaš! Naša d marlj;va ln vztrajna novi- narka Mara leži na internem oidelku Splo:"ne boL ice in gg. dr cent dr. Katko, prlniarij ar Heferle in cslstent dr. Sonc se požrtvovano trudijo, da ji ukrote buntovno srce, odpravijo prapnenje ožilja, ji zatro schias, p3 še opasno anemjo. bron. hitldo in mučni kašelj ter ji vendarle še vrnejo ziravje Za vrisksrje'in jubiliranje nima torej povoda naša M.ura, temveč je napisala svoj — testament. Mara je pač *r.ijivka in prebr-;sanka, ki se drži ljudske vere: KdrT testament na-p če jo smrti pobr se Xn dosti veselih se dni na svetu živi! Toplo želim, da bi ji ta vera pomagala tn da bi priznana umetnost zdrav. -;kov žela poln uspeh. Uporabljam priliko, fa o te±ko bolni novinarki, ki je v teku Štiridesetih let tak-> pridno delali, napišeta mnogo lepega, tudi za našo kulturo zanimivega o živih ter na spomin in čast mrtvim, repi-&eni kar se ni bilo napisanega v aabvaso njen-i marljivosti |q vztrajnosti, pa z'asti v vzpodbudo njeni duševni odpornosti in '. I sol vit al osti. Marin <če, potomec §kof>?IoSk?ga me-š.\a-a in trgovci, je b:i zelo nadarjen mo^. ki se je uspešno bavii s slikarstvom in rezbarstvom, pa končno postal ptKte&gentan so.n'i uradn k v Ljubljani i.v Tr.stu. Xaiina mati, hči trdnega gruntarja izpod Nanosa, Je bla kmečka hči, ki si je »asti s somo-lzcbražovanjem m vztrajrani čitanjem prL. d:bila izobrazbo s š rokim cbzorjern. Mara se jima je naroiila v Vipivi. se s starši že kot dete preselila v Ljubljano in poaečala ursulinsko šolo. (O tej Bolj in rjeiih talcraun h odličnih učtcljlcah redov-nicah. pcetki m. Stsnislavi, pevlu m. Bernardi ln mvnateljicl m. Maksimi i i Jani je sp-su^la svoje tople spomine za Si. Nar:d). V sliofjcloški samostanski šo»i se j2 čo dobra prinćila tujemu jeziku. Po d^\-rSani ljudski in mešč.-nski šoli je §ia na ljubljansko uč'telj'sce stc-plla ^preič-asno v pi^akso, supl.rala učiteljice, konč? o položila izp te ln bila nameSJena kot u.^posob-Ijecka v Petrovi vasi v Beli kraj'm* Tam je službovala deset let in aaCeia pisatelje. vatj. Mara Lsmirtcva j« v kr-j*«* »S1o«.*a-ska žena (192C) pisala o Man favS-rjev5!: >N:-jlepši njeni spisi so iz Petrove vasi, kjer Je opazovala be'okranjske običaje in se vtonila v belokranjsko govorico tar spoa ala mehko, 6>-vz?tno. ba^iovemo belo?: ran jako ljudstvo k »e zrcali \z spisov »Baba na srbeiahc in »Bcž.čna. povest«. Njen Jezik je prožen, njeaii motivi izvirni, polni svetosti in naravnega humorja.« Prvi T>Iar:n spis-humoresk^ »Prilega -n dvoboj prj Ijubljafakih Untvernili« je pri-OfoČfi S:. Narod i. 1905 (5. 3.). In potem je za.čeLa sodelovati pri najrazličnejših istih, saj je blia njena humorn«-*st, ž valuaost v sioga in socjjalna sočustvenost v?e.m d^-brodožia. Vz-kc tokkerim vbajlera in včasi celo bi*odolomom «i je znala ohraniti h'i-mor in vulic bolestim v srcu je biln ene. r^m pogumna, nasmejae. tn je prr^aŠoJa brrlcem dobro vojo. Kot ideaiistka m romantičarka je črpala snovi svoj.m niailm povestim in pesmim dosledno -z okolice svoj t-ga pestrega življanja, Iz ljudstva in meščanstva, pa naj', ač iz sebe. Mala, pemižna »peresaiica«, kak-,T imenuje samo sebe, rjkoli ne zataji, ia j» pač bila. učiteljica in dajo celo svojim. šaJjivi.i spiram in pasa t vam rada korirten nairk, moralo, etično jedro. P ona. j več je napisala Casovuega, prjcijaostne^a in slasti za ljub'ja^u»l&o kro iko — iz preteklosti ln »o. Gobno^sti — marftfknj santnajvaga, Ijubeis"-vega in značilnega. Ljubljano, ki ji je poslala drugo duševno roj3tj o mest je veico ljubila is ljtcb", pa j« -;z svojih neverjetno dobrin apxa;nov pisala o n;l in zmore j. velro zapela lahleotae verze na zabavo bralcem, ki si žele redkih segavih ocv rkov ali dehtečo rciico v teh strahotnih časih. £nano mi je, da j« med nam- mnogo bra.cev — zlasti med ženskami — ki se vprav lazvaseie Mirnih prispevkov. Zarad često razvrvarega zdravja 4e sto. pila v pc»ko.i, pisala v Mariboru in v Ljub-ijani. kjer si Je pridobila pravico domačinke. Kct lirska pesnica je sodelovala pri Lj. 7vn;i in Stovann, s prezo in stihi v Soft, Primorcu. Bd:nostl, Zvončku, Našem rodu, Slovan, gosipodinj-i, Ponedeljku, največ pa v Slov. Narodu, Jutru |n Mladem jutru ter v Don;ovi-a:, p% v Oc-mačem prijatelju. Lovau, Osi, Uč.t. tovarišu in gotovo še kje Ziast važen ;e njen daljši spis »M'.'čonicat (v »Domovjaic), zajet ix tužn* usode matere. Napisano ima veseloigro »Nase d~k!e« in je začela priprav jati knjige spominov z naslovom. »Iz Ljubljane za Ljubljano«. Se rti pozabljen »Literarni večer«, ki ga Je priredila s pranim uspehom v frančiškanski dvorani, a njen »Kotiček za amežuiee« in »Meh za smeh« imata ali sta imela prav ob.lo hvaležnih č;tateljev pri cboh rosih dnevnikih. O, saj se vsakdo — v zli c vsemu — tako rad smeje ter nam ie v tugi ln bedi največji dobrotnik — humorist! Pa mi je Mara vendar*- pisala: »Pozdravljen, gospod! Bela smrt stoji praa men:j m prc*m jo: Ko ms oblil bo mrzli znoj in ti boa nikla srcu: Stoji iobrotna Smrt, tatoat mi daj aa lice — zadnji nasnaah.1 jaj! -< N« rCcakcr še ni povoda za tak pesi^ mizam! Mara poje Smrti, a misli vendar na Življenje in na novo delo. Za zimo pr.de še pomlad, ta Mara bo »opat kramljala, pela, se šalila, saj kdor tako o smrti veri, zasluži, da ae doiga, dolgo živi. Fr. G-r ažnjlvl Kljokec Pod tem imenom so ti:cli pn nas dobro znane zg-odbice, ki so že nekajkrat ir.šla v knjigi in k: jih poznajo v svetu pod imenom dogo'ivččine barona MflTTcnnnusna. Zan;miva ie rasprava v. Bteake v lanskem letniku »Etnrk>ga« pod naslovom »BUJu-kece. Pisec dokazuje, da je ime Kljukec naše domaČe ter da je bilo r^.ano. Se preden je bil rojen Mtknchhauacn. Zbirka zgodbic, ki jiTi pH nas poznamo pod Imenom »T^airuvi Ivi !f.^c<, je n."."pre.1 izšla leta 1735. ped aaatovoni »Pripovedi barona Mi!nchau.sni o nj ' ovih čudovitih potovanjih ln bojih v Rusiji«. Baron Munchhausen je v resnici živel ln stecr je bilo njegovo popolno ime baron Karel Friderik Hieronlrtl MunchhauSen. Rodil se je 1. 1720 v Bodenwc tei |u na Hannovcranskem in je tam umrl leta 1797, Proslavil se je po pripovedih o ćiul: i dogolklh, ki jih je baje doživel v ru ko. turšlcih vojnah kot konJeniSkj častnik, 'Z, njea:o\imi zgodbami so se pi zi u žile tudi srarejše in novejša t o v ki jih je zbral R. Raspe in izdal 1. 17?5. Lota 17.>7 Je te za*r^be pre\-cdcl v nemSč nn Burger, iz nemščine so J'h pa kmalu začeli i-n*-va.iati v številne drr e ik-5. Za In :. • '• lzSle v slovenščini leta 1C1! pod rnr; ovom »Lažnivi Kljukec ln n\\,cve nrjgcde«. Zakaj Je l.Xi> chhausaa A to.l v alovea-5 čin i ime Kljukec, ni mejoče peja>m-t;. O Kljickcu, ki pa nima z Munchhausnona bene zveze, je pisal že Valvasor: »Kljukec Je bil doma na Jami pri Krhanju. Pr i jici!-:aj leti je zbrai luir^j.i:- i^o z :zj . »-ljenih Giji-kov, cigar..>v in rasnih nepridipravov. S to drhal jo je na Kranjskem« Štajerskem in Hrvatskem OkTadefl, o. rp \-ril n oropal mnogo ljudi ter j j ni povzročil marsikatero n-vlj>. O njegovih ž< a tatvinah la zvijačah bi se da'o spisati oh-širno poglavja, čeprav so ga zas:.e_cvai:. ga niso nikdar mogii ujat.. — Tako je v S let uganja: svoje icpJvacHna, BI jc t ' rrevz^tec da se ni hotel nikoenur ukloniti Ce je kdo mLsId, da mu bo kos, ga je spravil kmalu s poti. Teko je ustro.il ne . d juka in cigana. Prod leti je pa sklenil« da se poboljša. D i>-gci je p imlloat ijv pri oblastnih lr sc vrnil na s.oj dem, (. i j-brž se je »rečno oženil, k^jli v kaptej-skem aiiiivu prav. neko raročl-Lo, ča se je 1. 1630 poruč.l z Muiijo Stern.) ix>ma fe je pečal z rm-cccLivc-;::, na K:vr sj je s> jajno razumel. Ura\.-i...va.. js zJo-n jene ude, roke in noge, čeprav je bi nepla nen. VsJU v.i3.3r sodi, ča je moi^al bm odličen ftlao »Reda pmdaatov« (pasnetaih); t:. drudtvO je tedaj ugc^ijalo svoja LuioJa'. t/a in ;,T*o-zodejstva ob Donavi, Renu ta Lehu, &anw re>č po tridesatlotni vojiii, ko so ljudje zols p:d vjalL CLani to dkti£be so ■ presta;. preiz.ua: a I-ta; valili <0 sc v i.:, ji la zvvjacan, morali so pa tui; capravttl lapit za profesorje hud">b.j. da b bih nekf>č promoviraju — na vislice. K tem p.eiz-kušnjam je tud; spa-iaao, đa sa j ii ta.ar.ei natezali na na7pl-.kovanje. D« s« omogoči njihova unoMba. morajo biti na ra*ro'a*o v vseh štren iS čih aa vodno izn'okovan.te vtćje peso^e. na-p'dniene z vedo. Tudi bo potrebna, do *a v tem sfu'^jn straniZčn ' ofl č.vsa do ča«« 6Vs!nf:c;rajo. f7m*-d dc-siffehrjf^klh »re-'s'ev Je naj-eenej^e in najo/fe apr-r-rm m! k-v v diu-ri vrsti klorovo apno. če Je nn ra^noiajo, N*»k,1e na dvorišču mor-* bi*i prip avljers večjo ko';č;r?a Jtalecaga srna. katero no potrebi rn7red?i e v*v*o in «e s njim rnzkc?:jo Mranises. Vsaka Skotlka mora it-.<-t: >(»cor>'>l"rnv Stran Q »SLOVENSKI N ARO LV iKmadeljek, 22, janaarjii 1?!5 štev. 4 €) ter enem Kdo irtTiijs vec v zakonu? Možf 2 žmafo ba*e od zakonskega življega več koristi nego žene Trintoonl ljudje pravijo, da imajo možje Od zakonskega življenja več koristi Kakor žene. O vprašanju, kdo doprinaJa v zakon vec žrtev, mož ali žena. se je že mnogo govorilo in pisalo. So ralioni, o katerih lahko mirno rečemo, da nosi vso težo 2e*:.a, v drugih je pa zopet bolj obremenjen mož. Naše vprašanje se t:če zakonov, ki so v večni in o ka'erih je težko reci. kao pripomore v njih već, da se ne razdere ali da vsaj m mogoče trditi o njUh, da so nesrečni, če že nase srečni. Težko je biti r>epristranski sodnik, posebno v tako delikatnih zadevah, kakor je zakonsko sož.tje Kaj bo človek Se tako nt-priStrinsk-, ven lat simpatizira neh:'-e z eno ali črugo stranko. Zato je tem bolj presenetila izjava neKega soinka, te je imel najlepšo priliko na obravnavan v za-o e v i ločitve zakona pogled&ti z^a zako-.ske kulise in k: se je v popolni zavesta svoje t«d£ovornosti z;avil, da imajo možje od zakonskega življenja voč korsti kakor žtne. Ta izjava seveda ni mogia ostati brez odziva. Oglasilo se je mno^o nasprotnikov pa tudi zagovornikov tega mnenja Posebno zanimivo je pa mren je pisateljice R. F>rbesove. ki se pn-iužuje sodn ku in skuša njegovo naziranje utemeljiti. Njena razprava o zakonskem življenju je vzbudila splošno zanimanje, k. zasluži, da seznanimo vsaj z glavno vsebi o te zanimive razprave tudi naš ženski svet. Forbesova navaja raz :ge, s katerim dokazuje pravilnost n-ziranja, da ima mož od zakona več koristi, kakor žena. In vendar mož, ki iz zakona več jemlje, kakor prinaša vanj. r.e hrepeni po njem tako kakor žena. Zakonsfko ž:v!jcnje menda ni zanj naravno stanje, ker iahko živi tu n brez žene. Ima svoje delo, svoj sport, svoje Klube in svoje prijatelje, kar mu je česio ljubše od zakonskega življe ja Moški so zadovoljni sami, počutijo se večinoma v rnoaki družbi najbolje, ženska je pa v moški družb: razkinjalni element. Ženske naravnost silijo v zakonski jarem dočim se dajo moški nekako »ujetiv in gledajo na zako sko življenje zelo skeptično. Niti najsrečnejši zak^n ne izpreme-ni pri povprečnem moškem nač.na njegovega življenja. Komaj m nejo me Jeni tedni se vrae mož k svojim starim navadam m nada ju je fantovsko življenje, samo £ to razliko, da začne zahajati med može Pri ženskah je pa to drugače. Pretežna večina žensk se hoče v nacSkj družbi pokazati v čim leps. luči. Za drugi spol skrbi nanovo bolj knkor zase, od zakonskega Ž V. ljenja, pričakuje veljko izpremembo, nekaj izremega, kar bi preobrazilo vse nje.-.o r.e- hanjc, Ce je zakon na slabih nogah, si more. žena neprestano prizaievati, da se ne razdere, če je pa zakon srečen, mora zopet skrbeti, da ostane srečen. Njena voga je moža vedno ar.ova osvajati. Mož igra v zakonu sajno 'logo moža in še to ne vejno. Ima pa p--»leg žene se gospodinjo jn strežnico, k skrbi zanj. Poleg tega mora kazat-žena zanimanje za njegov poklic. 2a sport, družbo in kdo ve kaj še. če je pametna, se s tem spri jaz i, če pa ni, raste v nje, razočaranje n»a vsem velikim m lepim kar je pričakovala od zakona tn česar v njem ni nasla. Zakonsko ž.vijanja s tako ženo je za moža muka -n nosi v seb zarodek nevarnosti, da se razdere. Kar se tiče žene je sebičen, trmast in laiikoživ mož na nnjbol "*:m. V s. oj. sebični brezobzirnosti vidi v svoj] ženi ce-kakSno osebno lastn.no. kakor jo vida v ovratn Ku ali žepnemu robcu. Dekl [ftka srca hrepene po tr jem, ker jkn Je poosebljen ideal s ine ga csvajadca, ideal možatega moža, "ki reji tolikim uetkiefccm po glavi. Ko pa pride tako dekle v leta, se začne ozirati navadno po čobroarčnem mehkem, popustljivem možu, ki se ji je zdel poprej preveč ženski. Neka dama v haremu je dejala Forbe- sovi: K-azlika. med evropskimi zonami ln nami je v tem, da se me vse prizadevamo osrečiti enega moškega, đbC&n se pri vas vsaka zase pnzaoeva osrečiti mnogo moških. Tudi na tem je mnogo resnice. Vsaka kupčija je za eno stranko dobra, za drug;, pa manj dobra ali slaba. Obe stranki a kupčijo li.ek&.j pridobita in nekaj izgubita fr prij.va, iuiKcživa m lena žana, k: svojega moža vara, gaspa>:*tnjstvo pa zanemarja, ne more moža osrečiti. Vse druge žere pa žrtvujejo za skupno z k -rusko sre!o več k?kor moški. Juh A virus t: ko sem se posi *a! med stenami Naznanjamo, da je 21. t. m. po dolgotrajni in težki bolezni umrla v 58. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere, žena, mati, stara mati, gospa MARIJA roj. JEKNSJC Pogreb drage pokojnice bo v torek 23. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Predjamska št. 106, na viško pokopališče. LJUBLJANA, dne 21. januarja 1945. Žalujoči: MATEVŽ, soprog; STANKO, sin; 1 HA>CISKA poročena IJHilMEC, MARA. por. VELUŠČEK, CVETA por. MOHAB, JOŽA^ hčere; snaha, zet je — ln ostalo sorodstvo L V zr^Lnj številki se mi je vrnila no ,uba pomota.. Pil krsm^m imenu dr. Hribarja ml. se jna glasiti Miu*n in ne Ivan ka-ior se je to pomotoma zgodilo. Ta gospodična je lep dekaz zvestega slui- bv.. ».j j.. O—a je o.ja v p^i>a~aii peri pokojnem dr. Tavčarju in »spai_a« že tako rorivč k tej hiši. Tudi gx:>Bpouicni iz p.sarae dr. Ažoiana RcOKiiaek spada že med najstarejše ženske moči ljiib.j?.ask.h odvet-rušk-h pijuni. Ko sem zad jič omon.ai pokojne notarje in odvetnke, 3e mi z..;, ^a tji ne bdo lepo, če bi prezrl njihove nckda_ j nje zvesto soiicltatorje, iva kor smo Jim. ta. j krat rekli. To so bih vod ter. jj odvCttništkia \ pisarn ki so v gotovih pr.merih nadomeščali gosp:xie šefe odveč. ike. Navedem jih le nekaj; Dcbevc (pevec), Hirschman (iai*o ljubezniv), Jonke (je jmei kraćao psavo), Kocmur tzeLo, stilen), Knalagi (zelo živahen), Piclder izurven zlasti v notarskih zadevali, da je PupAs, Vaienć-ak, Verdic m se mnogi arugi. Vsi so me anei; radi ćetuOi sem bil mnogo mlajši od i^.h. Nobenega teh nj već na svetu. Naj bo tudi njim častni spomin! V času svojega službovaaja som sj napravi seznam veeh vrst predstojnikov ljubljanske sodn je, dalje koleg-v, siuž.-teijev in jetniškh paz iiiov. poa katerim, in s katerimi smo skupaj služil^. Zan^e-naveden- sczinam ni ravno pcpolen. Med še žive6 mi sodniki so tudi trije moji bxvši sošodci iz ljudske šole M. J. ž. Začnimo* Višji predsedniki so bili v času od 1899 do 1269 sioaeči gospodje: EiLsc. G.eioiispacn (pravili so, da a je priče* ta goopod osebno ogledat novo ju-aticno paJ/^c leta 190^1, Pitielch (tega gda, sem imei čast ote ono poziaiti). Oba sta bila v G.adcu. Za tema gg. so služili v se--ianji pai/-.Ci sledeči gg. v lij predsedniki: Kav črnk. dr. Babnik. ar. Rogiiaa, dr. Vrančič in dr. Cioha. bociii^ pre__ad/. iki so bili v že navedenih letih s.c^^ci gospodje: Levičai-k, Ei.sner. dr, pa-pež, Rckar in Keišič. Kot sodni predstojniki pr; okra+nem sodišču so bili v imenovani dobi aletoteča gospodje: Vvenger, Binspieler (oba še v starih Križankah). Tema so sledJi v novj ju-st:čna palači: gg, Miaedč. dr. Skaberne. V kii c, dr. Kranjc, žig on, dr. Kobe tn Jerman- Pod vsemi temi gg, sem Siužil tuii jaz. Pri vi S jem T«>ne«). Imel je već otrok, katere ie v**» i-po in skrbno vzgojil ter preskrbel. Lsto velja tudj gie-e že omenjenega vratarja Prou nar.a, č gar sinovi so že pokojnem" otetu v ča^t. Zajec je bil drohan, zeio miren mož:čok ki ie dočal-cal častitiilvo sta-rosč. I> je Trctt, Komnan, i^akovec (ta ie ;mei čast.Lljivo traao), dobrodu*? i Sa-in:č (icuzirt). Jako služoeini Neoiec je umrl tud-1 zelo star- Železa k je bd zeio \*isoke rasti, Luktž pa je bil majhen, prijazen možiček s k a ter. m sva se vkijub precejšnji raziiki v starosti dolga leta t.kala, Bii je srčno dober mož in je moral biti zelo skrben oč^ Raj.; sem gov-rii in hodii ž njim skupaj r^ajkrepkejSi korenma pa je se danes veči 85—S6-let..i Sever iz moje ljubljeme šentjakobske fare. Se danes hodi brez palice lahk;h korakov pokonci, glavo pa mu pokriva >halb-cllinder<. Z obraza mu berež še danes nekdanjo mirnist, tako da b". mu človek ne mogel verjeti, da ima. že toliko let. Tu*:?i v novi sodnfji smo imeli raane časti tei sadilna vredne meže Naj jih opjSem le nekaj: Nadaljevanje sledi. A&2HM5V vrh Med raznimi svetimi gorami v Aziji in po arijskem otoćju uživa poseben sloves tako imenovani Adamov vrh na otoku Cevlon. 2e već ko 2000 let obstoje o njem pravi j ce. Na stotine in stotine je takšnih pravljic. Svoje ime je gora dobila po prvem človeku na zemlji Adamu. Pripovedka pripoveduje, la je Adama tedaj, ko je bil Izgnan iz raja. odnesel angel in ga posadil na najvišji vrh otoka Cevlona, Adamov vrh se vidi zelo daleč. Je valjaste oblike, ki prehaja proti vrhu v stožčasto. Gora je visoka 2241 m. Redek je Ev:c«pec. ki ee jc že povzpel na Adamov vrh. Ob takšni vročini, kakršna vlada v teh tropičnlh krajih, namreč ni prav preveč prijetno hoditi po hribih, 2e od nek laj pa zelo radj zahajajo na to sveto o-oro biadi-^tični romar jI. Prvi je p: pisal Adamov vrh učeni Arabec Ibn Batnta, ki se mu je ob cevlcnski obali razbila zaradi močnega morskega viharja njegova lahka ladjica. Reč.!] se je na obalo in se sklenil po vzpeti na tisti visoki vrh, Pcbočje Adamovega vrha je poraslo ■ praprotjo, ki je tu in tam visoka do 6 m. Na vrhu vidiš lahko tndi velikansko stopinjo, dolgo 166 m In široko 0.75 m, ki jo je po neki pripovedki vtisnil t akalo sam Buda. Poleti je gora zapuščena. Nikjer no vidiš žive duše. Celo budistovski menihi se umaknejo v dolino, ker se ne marajo izpostavljati silnim viharjem, ki ▼ poletnem času divjajo po otoku. Križanka štev. 4 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. mesto ob Donavi, 8, prvotna označba za pratiko večjega obsega, 15. cvetni prah. 16. veznik. 18. obrtnik, 20, ploskovna mera, 22 otok v Jadranskem morju, 23. zelo neprijeten, 25. svečana gostija, 26. osebni zaimek, 27. severni jelen, 29. tehten, pomemben, 30. mesto na Tirolskem, 31. racionirano živilo, 32. svetinja; predmet, ki nas Ščiti pred neprijetnostmi. 34. reka v južni Grčiji, 36. pregled, obzornik, časopis, 38. hudo trpljenje, 39. podprt in potrjen a prepričljivimi razlogi, 41. pokrajina v Arabiji. 42. znak za kemično prvino, 43. moško ime. 45. žensko ime, 46. osebni zaimek. 49. svetopisemsko mesto, 50. navada, šega, 51. nemški osebni zaimek, £3. angleško pivo, 54 trije enaki soglasniki, 56. del četvorke. 57. tuja črka, 59. država v Aziji, 62. nezavarovan, tvegan, nesiguren. 63. jezero v Sibiriji, 65. šolska je za dijake vedno važen dogodek, 68. število. 69. dobre volje, razigrani, 71. okrajšano žensko ime, 72. preveč, odvisen, 74. avtomobilsko krmilo, 76. barva igralnih kart, 77. osebni zaimek, 78. okrajšano žensko ime, 79. razsrjen. besen. 81. del glave. 83. predlog. 84. ravni, 86. reka v Nemčiji. 87. plemič, 89. del dojenčkove garderobe, 90. del šolske učilnice. Navpično: 2. pesem. 3 enota evropske valute. 4. deli telesa, 5. neoglajen, neotesan, grob, 6. latinski predlog, 7. orožje, 9. del kolesa. 10. ga na kmetih rabijo pri peki kruha, 11. samo te. 12. talent. 13. ploskovna mera; 14. mesni Izdelek, 16. spodnja obleka Rimljanov (množ.), 17. prostor za shrambo \'ozov. 19. kraj ln železniška postaja na Krasu. 21. eden izmed bajeslovnih ustanoviteljev Rima, 23. osebni zaimek, 24. rdkalnica. 26. važen del ladje, letala. 28. češki skladatelj, 31. evropska prestoln'ca, 33. francoski spolnik, 35. turški post, 37. domača žival (srh.), 39. Jurčičeva povest, 40. nedoločni zaimek, 43. žensko ime. 44. domača žival. 47. šivalna potrebščina, 48. sorodnik, 51. električni pogonski stroj. 52. pisarne gosposk, 54. prislov časa, 55. poleg, tik, 57. ptič, 58. umetnik, 60. mestece na južnem Tirolskem, 61. podredni veznik, 63. igralna karta, 64. del živalskega telesa. 66. zrel. primeren. 67. svetopisemska oseba fmnož.), 69. kvar-taškl izraz, 70. jezero na Finskem, 73. vzklik, 75. osebni zaimek, 78. dobe, razdobja. 80. hudoben, slab, 82. posoda, 84. stanovska kratica. 85. v Hcu. 87. znak za kemično prvino, 88. m kal niča. Rešitev križanke štev. 3 Vodoravno; 1. maroge, 6. Abel, 10. no- veie, 15. ibar, 16. Romunija, 19. Emir, 20. le-en, 22. poroka, 23. Itaka, 24. Aj, 25. aam, 27. leta, 28. une, 29. at, 30. Atlas, b2. r.a, 33. iveri, 35. k, 36. osat, 37. Vdan, 38. to, 40. težek, 42. bo, 44. Anita, 47. ok. 49. tar, 50. Raba, 52. ako, 53. ar, 54. puran, 56. kakadu, 58. Itajo, 60. Aron, 61. panorama, 63. edin, 64. revija, 65. Anam, 66. dorruaaa. Navpično: i. MiiarL 2. Abel, 3 ras, 4. Orest, 5. ar, 6. a- moi, 7. buren. 8. eno:a, 9. Lika, 10. na. 11. veter, 12. Ema. 13. Lika. 14. Erato, 17. op, 13 ja, 21. riaiožen, 23. imeniki, 26. maser, 28. Ivana, 30 d It, 31. sak. 33. Ida, 34. Ita, 39. lapor. 41. e a ii, 42. Bakon, 43. obara, 45. totem, 46. kron,t, 48. kure, 50. rana, 51. A a n, 53. Z in. 8 i. rov, 56. ka, 57. um 5^ A.le, 61. pa. 62, ad. Zlffgovtslca št, 3 ans — bi — blr — blja — burg — ca — ca — ca — ca — ee — čep — de — den — dl — dl — do — ek — ha — 1 — ja — je — jot — ka — ke — ki — ko — ku — la — le — lč — leg — lju — lo — ma — mu — ner — než — nI — nI — nI — nik — nje — o — o — ol — or — pla — pleč — ra — ri — ri — ro — ro — sre — sče — Se — ška — ta — te — ti — to — tre — vi — vo — vo — za — ze — zem — ži. Iz teh zlogov sestavi 22 besed s pomenom: 1. vrh v Storžičevl skupini, 2. vas v Kamniškem okraju, 3. trg na štajerskem, 4. desni pritok Save. 5. mesto v Bosni, 6. mesto v južni Rusiji, 7. priimek Jezusovega učenca, 8. ptica selivka, 9. japonski samomor, 10. slovenski arhitekt. 11. evropska država, 12. mesto v Hercegovini, 13. otok pred Dubrovnikom, 14. slovansko moško ime, 15. mesto v srednji Franciji, 16. mesto v Španiji. 17. slovenski pisatelj (umrl 1926>. 18. imnnik uslužbencev (tujka). 19. nemški tehnik, prvi, ki je v Z< Hnu preletel Atlantik. 20. pokrajina in mesto v zapadni Nemćiji, 21. gora na Koroškem. 22. vas v ljubljanski okolici. Prve in zadnje ćrke. zvrst om a t rane, po- vedo citat iz Aškerčeve Bazarske parabole (>lj< velja za en glasnik). Rešitev afojga*ale* št. 2 1) Vlrunum. 2) Duero. 3) Itostnnd, 4) umor, 5) želodec, 61 Dinarca. 7) O'jki 8) surovež, 9> ivje, 10) Livemool, 111 Ira-vadl. 12) Texas, 13) Radovljica, 14) Amater lam, 15) Po-tovio, 16) andrmte. >V družbo sili trap, a modre si želi samote.« 1 ALI O G L A S F ^Slo\enskl Narod« je edini l)f*t, ki ix-haja ob ponedeljki!' ter prinaAn poleg zadnjih poročil t boji4ć tudi obile drugega zanimivega gradiva. Zato se naročite nanj čimprej. MJESAIUI, POZOR I Soliter in umetna čreva zopet na zalogi. — Jugo-Aula, LJubljana, Fiorjanska ulica 25. N-ir*-l VREMENSKI KOLEDAR, letošnji, katerega je podpisani sestavil po večletnih izkušnjah, odgovarja devetdeset odstotkov. Vsi smo odvrni od vremena, poslužite ae ga. Cena malenkostna. — Stavbe.. * Terčelj, pri novi cerkvi v SišiiL N-lo-i «tsm it* a»n* France Loču ar: >Da,< se je nasmehn:l oče »Ako bi bil jaz na tvojem mestu, bi šel sam do dekleta in jo vprašal; osebno bi rad govoril z njo, ker materi bo najbrže več do ddarja, kakor pa za tebe.« »Ne vem še, kako se bom odločil,« sem zamahnil z roko, Vsedel se je v pleteni stol, in se je zamislil. Na moč je postal nervozen, ker se mu je vse zmedlo, že sam se je z največjo težavo obvladal, da ni šel snubit Klare, a zdaj se mu kar sama ponuja. 2al mu je bilo, da ni prišel oče pet minut pozneje, kajti tedaj je bilo že prepozno. On bi bil zasnubil Pepeo, a besedo je vedno držal. Kljub temu, da je imel odprta vrata do Klare, je sklenil, ca se ji ne bo približal. Kupil si je jezdnega konja, da je bil čem bolj v naravi. 13 Gosti oblaki so zagrnili dolino; pričela je snežiti. Toda Koširja ni zadržal snežni metež za pečjo. Domala vsak dan je jezdil Iskrega konjiča. To mu je prijalo. Le Stu-dorske vasi se je izogibal. Toda nekega dne, ko je snežilo v gostih kosmih, je njegova desnica kar sama usmerila konja proti Stu-dorju. Tik vasi je naletel na Klaro, m je ustavi konja- »Kam pa gosp'vllčna Klara, v tako slabem vremeniu?« je vprašal. »Vsa zardela je odvrnila: »V Srednjo vas V trgov.no.« »No, pa v tako slabem vremenu, po kaj pa greste?« »Fo sladkor In žgano kavo.« >Kar domov se vrnite, bova s konj*čem prinesla . . . < »Ne saj bom sama Sla« mu je segla v besedo, a Košir je že obrnil konja ln v galopu odjezdil. Dekletu Je od presenečenja ln vetra pohajala sapa. Vsa zardela je obstala na mestu in zrla za njim, Jahalne hlače, svetle škornje, usnjen jopič, njegova stalita, a vitka postava, >Joj kako je lep,« je vzdihnila, šla z negotovim korakom domov ter opisala materi ves dogodek. »Hvala Bogu, naposled bo le pnšel in te zasnubil!« se je razveselila mati. Klari se je kar spod tikalo. Tako je hitela ometati pajčevino in prah. Kajpak s konjičem se ni preveč zamudil. Ko se je vrnil, je skočil s konjiča in stopil na prag: »Halo,« je za klical dokaj glasno. Prišla je Marta. »Gospod imajo pa brzega konja,« je dejala in vzela zavoj, ki ji ga je bii prožil Košir. >G^spod, vi niste prav prenesli, preveč je,« je dajala in z rokami tehtala zavoj. »Pač, nisem imel zapisano,« se je nasmehnil in hotel oditi. j Počakajte, da vam plačam« je dejala in segla v žep. »Je že plačano,« je odvrnil m Sel h konju. »Ne, gospod, tega pa ne!« je silila vanj in mu pomol la denar. >Je že vse t redu:« je dejal ki za jahal konja. »Bog vam povrni! Toda, ali ne bi Sil malo v hišo ? Gorko je ...« >Danes nimam časa,« ji je segel v besedo. »V nedeljo se bom oglasil. Klaro pozdravite !k Na svidenje !c Se enkrat se je ozrl in videl Klaro, ki je slonela na oknu. Pomahal ji je v slovo, in ona mu je odzdravila ... Marta je šla v lahkim korakom v sobo m odvila zavoj, »Poglej, koliko nama je prinesel! Pet kilogramov sladkorja, ha tri kave,« je ugotovila. »Sam Bog je posla! tega dobrotnika v našo dolino — no, ali ae ga boj se iaogi-bnla?« Klara Je molčala. »Le nikar ne žaluj sa nJim,« je porasla mati. »Danes je četrtek, čez tri dni se ga boš pa nagledala! To boš imela moža, dobrega in...« »Nikar ne govorite tako neumno! Saj vendar še ni črhnil niti besedice o tem,« ji je segla v besedo. »Le počakaj nedelje,« je kimala mati. Z veliko nestrpnostjo sta le dočakali nedelje. Obedovali sta že ob enajstih, da sta čim prej pospravili in imeli red v hiši. šeie pozno popoldne je prišel v očetovem spremstvu. »No, mamica, ali nisem bil mož beseda?« je povzel Košir. 2>Da, a inJslila sem, da vas ne bo,« je odvrnila. Govorili so vsakdanje stvari, a Košir se ni mti malo pokazal, da bi bil prišei snubit. Pač pa je odkrito povedal, koliko let mu je že. Klara je pri tem zardela in ji ni bilo všeč, da je toiko govoril. Toda Košir je hotš tako govoril, da je dekle izvedelo resnico. Samo dobro uro sta povasovala in ae sta se pripravljala za odhod. »Malo še posedita, vama boni skuhala kavo« je prigovarjala Marta. »Nisva prav nič potrebna,« je odvrnil Košir ln stopil h Klari: »Ki ari ca, ali se smeva še oglasiti?« je vprašal in jo prijel za roko. »Seveda, v zimskem času sva vsak dan doma,« je vsa zmedena odvrnila, »No, potem bova pa se prišla! Do svidenja!« ji je pedal roko in se nato poslovil še od matere. »Z Bogom! Pa le še pridi ta, da nam bo hitreje minila ama,« je odzdravila nejevoljna Marta, ker ni zasnubil hčerke.., Košir Je sklenil, da bo čakal, dokler ne bo dopolnila osemnajst2ga leta. Potem šele bo resno spregovoril z njo. Vsako nedeljo je prišel z očetom k njej na obisk, a Klari to ni bilo všeč. Jezilo jo je. ker sta prišla samo ob nedeljah. Zato je sklenila, da se bo pr'hodnjo nedeljo tudi ena oglasila in od strani malo vačipniia j ženina, samo če bo priseL Ko sta naslednjo nedelje spet prišla, j« j Klara malce oklevala, naposled se je pa le oglasila: »Ali imata gospoda med tednom mnogo dela? Jaz in mati vama lahko prideva pomagat. Cas imava,« je vsa zardela pripom-ula, >Klarica, domala 1 rez dela sva, toda snega in mraza sva se bala. Odslej se bora pa jaz okorajžil in bom kar sam prišeL« Klara se je nasmehnila ln prikimala. Res je prihajal domala vsak dan in Ji nosil različna darila. Marta pa je nestrpno čakala, kdaj bo prosil za hčer. Nekega dne, ko je šla Klara po lipovo cvetje, je kar sama napeljala pogovor o možrtvi. Tako mu je hitela govoričiti, da ga je domala vprašala: »Kdaj se bosta vzela?« Košir je malce okleval, naposled je dejal, da je tudi njemu dekle všec, le po letih da sta preveč oddaljena. »Kaj leta, to ni važno! Glavno J« pač, da sta oba enih misli! Za dekleta dobro vem, da vas ljubi.« »Takole napravimo,« Je povzel Košir. »Avgusta meseca bo dopolnila sedemnajsto leto, dotlej pa še počakajmo! Popolnoma proste roke ima, in si lahko ae premisli! Ako pa bo istih misli ko zdaj, bo pa postala moja žena — ali vam je prav tako?« »Seveda, seveda .. .< Vstopila je Klara s Šopom lipovega cveta. Mati ji je takoj vse povedala. Klara Je v sadregi pričela trgati Upov cvet. »Klanca, z mamico sva se že domenila, kakor ste slišali. Kaj pa ri pravite na to-?« Je vprašal Košir. »Tudi meni je prav tako,« Je odvrnila, na da bi ga pogledala. Marta je Sla U sobe, Košir Je pa prisedal h Klari. »Klara.« je povzel Košir. »Zdaj ae pomeniva: Ali bi res hoteli poetaU moja žena ?« »Da,« je odvrnila a pridušenim glasom. »Popolnoma proste roke imate. Se vedno me lahko odslovite! Domala dva meseca imate časa, morda se med tem še premislite ?« »Jaz ne,« je komaj slišno odvrnila. »Ali ste prepričam, da se ne boste pozneje kesali?« »Da!« je dokaj odločno odvrnila. »Ako imaš pa tako trden sk'ep, potem si pa ti moja Klara, moja sreča, jaz sem pa tvoj Jernej! Ali se strinjaš?« »Seveda,« je odvrnila in odvrgla obrano vejo. Ves srečen Je objel in poljubil svojo zaročenko. Navdušeno Ji je govoril o sreči. »Privoščila si bova vsako zabavo! Potovala bova v Ljubljano, na Dunaj ln v Berlin.« Zazri se Je ▼ njene sanjave oći in Bi mislil: »Sam bi bil kmalu zavrgel srečo — srečen sem, ni me zavrnila! In če bi me, po kolikih letih bi jo bil pozabil? Ali bi sploh mogel brez nje živeti? Najbrže ne,« je ugotovil. »Klara, nad vse te ljubim, zato te opozarjam, da si še enkrat dobro premisu. Ne mogel bi te gledati nesrečne!« »Jernej, ne muči mc,t ga je proseči jo-gletiala. i No, prav. Jutri se odpeljem v Beljak po svoj krstni list — če ločefi, pf. pojdi z menoj!« Vstopila je mati. Ker mu ni takoj odgovorila, Je vnovič vprašal: »No, Klara, al! pojdeš z menoj v Beljak po krstni list?« je naglasll. da Je Se mati slišala. Klara mu od veselja n: mogla takoj odgovoriti. Skočila je s stola in stopila pre-denj: »Ali bi me ras vzel s seboj?« ae Je nasmehnila. Schr*ft!eftar . 17 rejo )e Rudolf Odra. — Fmr »Narodna tUk ar na A. O.« al* Drticksteile Tm »Narodno tiskamo rt đ.« kot tJsknrnarJa: Fran Jeran — Fttr den ln*eratenteil rantHsrtOcli Za tnseratni oddelek odgovarja: Lju bonu* Voicio«