2018, letnik 11. št. 42/43 mavrica KOLOFON: Založnik: SKD Istra Pula, Držićeva 2, 52100 Pula, Hrvatska Ime publikacije: Mavrica 2018, letnik 11, št. 42/43 Urednica: Maja Tatković Diklić Uredniški odbor: Klaudija Velimirović, Danica Avbelj, Danica Bojković, Mirjam Pram Lektoriranje slovenskega jezika: Mateja Klemenčič Oblikovanje in grafična priprava: AIKO, Maja Cerjak s.p. Tisk: Tiskara Nova Fotografija na naslovnici: Fotolia, Christmas glass ball with tree in it Fotografija na zadnji strani: Fotolia, Christmas snowfall in park Naklada: 300 izvodov Mavrica je glasilo društev: SKD Istra Pula SKD Oljka Poreč SKD Ajda Umag Uradne ure Skd Istra Pula: Uradni dnevi: 10.00 – 12.00 razen ob četrtkih: 16.00 - 18.00 Facebook ime: Skd Istra Pulj Spletna stran: www.skdistra.hr Prispevke za Mavrico pošljite na: slovenci@skdistra.hr Glasilo sofinancirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Savjet Republike Hrvatske za nacionalne manjine, Mesto Pula Fotografije: Če ni drugače navedeno so fotografije last Skd Istra Pula, ostalih slovenskih društev v Istri, Fotolie, Slovenske turistične organizacije in drugih internetnih virov. Jesen, ki se je že zdavnaj začela, je prinesla nekaj sprememb v naše društvo. Vaša urednica Mavrice in poslovna tajnica SKD je septembra rodila punčko Anjo, zato bo v tem času porodniškega dopusta z vami Kristina Slana Černe. Dolgoletno zborovodkinjo Encijana Paolo Stermotić je zamenjala mlada, am- biciozna Ina Cerovečki. V intervjuju lahko preberete kaj je povedala o sebi in svojih umetniških načrtih za Encijan. Paolin poslovilni koncert je bil septembra na Portarati, Ina pa je imela prvi koncert z Encijanom oktobra v Fažani. Za nami so tudi Dnevi slovenske kulture, ki so s svojimi prireditvami v vseh istrskih slovenskih društvih razvedrili cel oktober, o čemer lahko več prebere- te v tej Mavrici. Člani umaške Ajde so bili pri rojakih v Tuzli, z vami pa so delili tudi doživetja s snemanja HTV oddaje Manjinski mozaik. Novembra smo v društvu obeležili tudi stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Ob tej priložnosti nas je obiskala veleposlanica RS na Hrvaškem, Smi- ljana Knez. V upanju, da bo postal tradicionalna manifestacija, smo tudi letos organizirali Otroški festival multikulturalnosti, na katerem so se predstavili otroci puljskih manjšin. Povejmo še pomembno, prelomno novico z Reke: 24. oktobra je bil na reški Filozofski fakulteti odprt lektorat slovenskega jezika, ki se bo začel izvajati z drugim semestrom, torej v začetku prihodnjega leta. Uživajte v veselem decembru in prihajajočih praznikih. Do naslednje Mavrice, Maja Tatković Diklić, urednica 04 Dnevi slovenske kulture v Istri 4 Dnevi slovenske kulture v Istri članek 6 Francozi na dnevih slovenske kulture 7 Dan slovenske kulture v Umagu 9 Karavana slovenske kulture v Istri 10 (R)evolucija puljskih vizur – razstava Franca Branka Ancelja 11 Intervju 11 Sproščeno in z nasmehom 13 Dogodki v društvu 13 Glasbeno darilo za mesto Pulj 14 Fažani z ljubeznijo 15 Ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne 16 2. Otroški festival multkulturalnosti 17 Iz drugih društev 17 Koncert slovenskih zborov v tuzli 19 Snemanje manjinski mozaik HTV 21 Govorimo slovensko 21 Moj dan 22 Novice 22 Lektorat slovenskega jezika na Reki 23 Zdravo življenje 23 Kislo zelje: metla za želodec in črevesje 26 Dogodki v mestu k kazalo 4 V treh oktobrskih tednih so se v Pulju, Labinu, Lovranu, Poreču, Umagu in Buzetu, kjer delujejo slovenska društva, zvrstili številni dogodki, ki so v ospredje postavili slovenski jezik in ustvarjalnost na različnih področjih. Povzeto po: slovenci.si d DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI nevi slovenske kulture v Istri 2018 Cankarjevi brki v Buzetu Dramska skupina pripravljena za nastop Gorenjke v Umagu Predsednik Lipe iz Buzeta Boris Grželj in coprnica Anita Hromin je predstavila fotografsko razstavo 5 Dnevi slovenske kulture v Istri vsa- ko leto prinesejo nekaj novega. Letos so se v koordinaciji istrskih slovenskih društev odločili, da tra- dicionalni teden razširijo v skoraj celomesečno prireditev. Do letos je obstajal Teden slovenske kul- ture. Bilo je naporno, ko se je vsak dan v tednu nekje nekaj dogaja- lo. Nemogoče je bilo prisostvovati vsem dogodkom. Zaradi tega se je koordinacija slovenskih društev v Istri odločila, da se bodo Dnevi slo- venske kulture raztegnili v tri okto- brske tedne. V Pulju so se letošnji kulturni dnevi začeli s koncertom moške vokalne skupine iz francoskega Aumetza in sklenili z otvoritvijo razstave arhi- tekta Franca Branka Anclja. V Umagu so, kot je v navadi, tudi letos pripravili dva dogodka. Razstavo fotokluba iz slovenske- ga prosvetnega društva Bazovica z Reke so s pesmijo – tudi to je že tradicija – odprle pevke ženskega pevskega zbora Ajda. Sledil je slo- venski folklorni večer, na katerem so nastopili plesalke in plesalci iz domačega društva in z Reke. Obi- skala jih je tudi skupina iz Grašiča, ki je z zgodbo o Šavrinki, navdušila obiskovalce. Zelo bogat program so tokrat prip- ravili v Slovenskem kulturnem dru- štvu Lipa v Buzetu. Nastopil je Me- šani pevski zbor Bazovica z Reke, iz Izole je prišla Marjetka Popovski, iz Hrvatinov tamkajšnja folklorna sku- pina, predstavili pa so se tudi učen- ci dopolnilnega pouka slovenskega jezika., ki so za Dneve slovenske kulture pripravili recital z izbranimi citati iz del Ivana Cankarja. Obiskovalci v Buzetu so lahko ob- čudovali tudi razstavo Sledi pre- DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI nevi slovenske kulture v Istri 2018 teklosti, avtorice Maje Alessio iz Izole. Razstava je skoraj v celoti posvečena glagolici, Istri, kamnu, rdeči zemlji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Barbara Ri- man meni, da je prireditev Dnevi slovenske kulture v Istri lahko lep zgled povezovanja tudi za ostala slovenska društva na Hrvaškem, ko pravi: »Občudujem slovenska društva v Istri. To, kar delajo, je zelo pomembno. Moja velika želja je, da bi na podoben način povezali vsa slovenska društva na Hrvaškem. A je to, v tem trenutku, skorajda nemogoče. Stroški so veliki, pred- vsem za bolj oddaljena društva, kot recimo društvo iz Dubrovnika, ali Osijeka. Potrebovali bi več finanč- nih sredstev. Urad za Slovence v za- mejstvu in po svetu nas sicer pod- pira, a denarja vedno zmanjkuje.« Gorenjke v Umagu Razstava Franca Branka Ancelja Rudi Merljak iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na Dnevih slovenske kulture v Buzetu Zbor KPD Bazovica iz Reke na Dnevih sloven- ske kulture v Buzetu 6 Na Dnevih slovenske kulture je v Galeriji SKD Istra pred številno publiko nastopil zbor Les Voix De l´Est. Nastopili pa so tudi domači- ni, zbor Encijan. Člani vokalne sku- pine Les Voix De l´Est so se publiki predstavili s pestrim glasbenim programom. Poslušalci so doživeli pravo glasbeno potovanje, na ka- terem je prevladoval vokalni mo- zaik znanih slovenskih, hrvaških, italijanskih in francoskih skladb. Prevladovala je a cappella vokalna interpretacija. Nastop francoskega zbora je požel velik aplavz in zado- voljstvo publike, saj je bilo mogoče kakovost gostujoče vokalne skupi- ne hitro opaziti. S svojim repertoarjem je nastopil tudi zbor Encijan, ki je pod vod- stvom zborovodje Ine Cerovečki doživeto zapel skladbe različnih vokalnih glasbenih oblik, od ljud- skih do popularnih skladb. Aprila je zbor Encijan go- stoval na festivalu zborov Mines Choeurs v francoskem mestu Aumetz. Oktobra je bil čas, da aumeški zbor Les Voix De l´Est vrne obisk. Maja Tatković Diklić in Kristina Slana Černe f rancozi na Dnevih slovenske kulture DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI Nastop domačinov - zbor Encijan Les Voix De l´Est 7 an slovenske kulture v Umagu Vesna Šereš d V sklopu tradicionalnih Dnevov slovenske kulture v Istri je SKD Ajda letos v Umagu organizirala fotografsko razstavo in večer slovenske folklore. Zbrali smo se v soboto, 20. okto- bra, v MMC, kjer je naš pevski zbor s pesmijo odprl razstavo z naslo- vom TIHOŽITJA, s katero se nam je predstavila fotografska skupi- na KPD Bazovica z Reke. Po uvod- nem pozdravu predsednice našega društva Danice Bojković, je nekaj besed o razstavljenih fotografijah povedala gospa Anita Hromin. Pri- zadevni člani fotografske sekcije delujejo znotraj različnih žanrov DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI in motivov, tokrat so postavili na ogled svoja dela na temo tihožitja. Z zanimanjem smo si ogledali ču- dovite fotografije. Prireditev se je nadaljevala v dvo- rani s spletom slovenskih plesov v izvedbi skupine SKD Ajda. Danica Bojković je pozdravila vse priso- tne, med njimi župana Umaga Vilija Bassaneseja, predstojnika Oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Umag(o) Slavišo Šmalca in ravnateljico Ustanove FESTUM Umag(o) Lariso Gašperini. Zbrane je potem nagovoril še župan. Prireditev je povezovala Irena Blažić, ki je v uvodu predstavila folklorno skupino Ajda. Njeni za- četki segajo nedaleč nazaj, v sep- tember 2016, ko je štela pet parov, danes pa v njej pleše že deset pa- rov, oblečenih v prelepe gorenjske narodne noše. Nastopili so že na številnih odrih, na prireditvah na- šega društva, na Vseslovenskem srečanju v Opatiji, na gostovanju v Splitu, na Reki, na Večeru naci- onalnih manjšin v Bjelovarju in nazadnje na prireditvi Dobrodošli doma v Brežicah. Vodja in koreo- grafinja skupine je Evelin Semeši, tudi sama plesalka z dolgoletnimi izkušnjami. V nadaljevanju so Aj- dovci zaplesali še tržaško Stu ledi in polko Muzikant. Sledila je predstavitev KD Šavri- ni in Anka Šavrinke iz Gračišča v Sloveniji. Društvo deluje že pol- nih dvaindvajset let. Trudijo se Nastop folklorne skupine Ajda 8 ohranjati kulturno dediščino naših prednikov. S plesom s pletarji na glavah in skeči so nam približali življenje Šavrinke, ki je bila večna popotnica med domom, Istro in Tr- stom, življenje žene, matere, ki je morala opravljati to težko in zah- tevno delo, da je lahko preživljala svojo številčno družino. Sami pravijo tako: »Mi Šavrini »kantamo«, plešemo, pletemo, predemo, ino šivamo »kur ambot«, godemo na posebne inštrumente, kot so: grablje, šegon, ramonika, bajs in anka na bučo.« Pa tudi osla so pripeljali s seboj in s svojimi štorijami nasmejali prisotno pu- bliko, ki jih je nagradila z velikim aplavzom. Kot zadnja se nam je predstavila folklorna skupina KPD Bazovica z Reke, ki letos praznuje deseto obletnico nove zasedbe in ponov- ne obuditve delovanja. Skupina šteje šestindvajset članov. Vodi jo Nataša Grlica, za glasbeno spremljavo pa skrbijo Ivan Simić na harmoniki, Ivor Vasić na buga- riji in Ivan Fajta na kontrabasu. Ker so nekatere članice skupine tudi izkušene šivilje, si noše po večini izdelujejo same. Poleg slovenskih plesov plešejo tudi nekaj hrvaških, med njimi zaključno kolo iz opere Ero s onoga svijeta. Nam so se tok- rat predstavili z gorenjskim in prek- murskim venčkom. Čudovit in živopisen program nas je spravil v dobro voljo, ki se je po- tem nadaljevala v druženju ob dob- ri hrani, pijači in sladicah, ki sta jih spekli naši pridni Ajdovki. DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI Umaški župan Vili Bassanese i Danica Bojković Šavrini in anka Šavrinke 9 aravana slovenske kulture u Istri Preuzeto; Glas Istre k Ključni je to kulturni do- gađaj za Slovence u Istri, naglasio je Rudi Merljak, dr- žavni tajnik u vladinom ure- du za Slovence u iseljeništvu i po svijetu * Programi se održavaju u svim istarskim gradovima u kojima djeluju slovenska društva, u Buzetu, Puli, Poreču, Labinu, Umagu i Lovranu. DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI Slovensko kulturno društvo "Lipa" iz Buzeta koje više od desetljeća svojim djelovanjem njeguje slo- venski jezik, tradiciju i običaje kroz glazbu i kreativno stvaralaštvo, uk- ljučilo se u ovogodišnje izdanje fe- stivala slovenske kulture te u sklo- pu tradicionalnih Dana slovenske kulture u Istri organiziralo sadrža- jan program u buzetskom Narod- nom domu. SAVEZ SE VRATIO KUĆI Nazočni su bili predstavnici Sloven- skoga doma, Kulturno-prosvjetnog društva Rijeka gdje je 1992. godine osnovana krovna organizacija - Sa- vez slovenskih društva u Hrvatskoj. Savez se nakon prvog mandata pre- selio u Zagreb gdje je djelovao do ove godine da bi se ponovo vratio kući, u Rijeku. - Drago mi je da je karavana Dana slovenske kulture u Istri posjetila i Buzet što je, uz ostalo, još jedna potvrda suradnje koju Buzet razvija s mnogim gradovima i općinama u susjednoj Sloveniji, istaknuo je gra- donačelnik Buzeta Siniša Žulić. Zadovoljstvo što su Dani slovenske kulture u Istri postali jedan tradici- onalan jesenji festival, izrazio je i Rudi Merljak, državni tajnik u vladi- nom uredu za Slovence u iseljeni- štvu i po svijetu. "Ključni je to kul- turni događaj za Slovence u Istri", naglasio je Merljak. Programi se održavaju u svim is- tarskim gradovima u kojima djeluju slovenska društva, u Buzetu, Puli, Poreču, Labinu, Umagu i Lovranu, a pokrovitelji su Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu i Savjet za nacionalne manjine RH. DOPUNSKA NASTAVA SLOVENSKOG Slovensku večer otvorio je preds- jednik "Lipe" Boris Grželj, a u pro- gram su svojim nastupom uve- li polaznici dopunske nastave slovenskog jezika i kulture koji se već devetu godinu u Buzetu održa- va u okrilju "Lipe" i uz podršku mi- nistarstva obrazovanja Slovenije. - Skupina odraslih koju poučavam četvrtu školsku godinu sve je veća i trenutno broji 14 polaznika. Na- stavu slovenskog koja se odvija jednom tjedno u sjedištu Gradskog društva Crvenog križa u ovoj smo školskoj godini posvetili najvećem slovenskom književniku, pjesniku i Predsednik slovenskega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj 10 Na pobudo Sveta slovenske narodne manjšine mesta Pulj in njegove predsednice Marije Langer ter v sodelovanju z umetnostno zgodovinarko Gorko Ostojić Cvajner, je bila 27. oktobra v Galeriji Cvajner odprta razstava 70 izbranih foto- grafij iz knjige Sto let puljskih vizur. Razstava je bila zaklju- ček letošnjih Dnevov slovenske kulture v Istri. publicistu Ivanu Cankaru uz 100-tu obljetnicu njegove smrti, pa smo tako i program, predstavljen u sklo- pu Dana slovenske kulture, posve- tili Cankarovoj godini, a pridružio nam se mladi gitarist Jure Černeha, istaknula je učiteljica slovenskog jezika i kulture Eva Ciglar. Nastupio je mješoviti pjevački zbor KPD Bazovica iz Rijeke, reci- tacijama su se predstavili učeni- ci slovenskog jezika iz Osnovne škole "Vazmoslav Gržalja" Buzet za koje nastavu vodi učiteljica An- drea Šlosar, osnovci Nikola Vivoda i Keira Krančić Golojka. U buzetskoj školi slovenski jezik i kultura izbor- ni je predmet po modelu C i održa- va se dva sata tjedno. Uslijedio je nastup Marjetke Popovski iz Izole, folklornog društva Oljka iz Hrvati- ni. Otvorena je potom izložba slika Nede Zugan iz Buzeta i Maje Alesio iz Kopra. (G. ČALIĆ ŠVERKO) »Bil je izjemen intelektualec, oseb- nost argumentov, človek, ki nikoli ni skrival svojega stališča. Že tri leta in pol ga ni med nami, je pa vse- kakor tukaj za vse tiste, ki so pos- lušali njegove besede in spremljali njegovo delo,« je povedala Gorka Ostojić Cvajner ob odprtju razstave 70 dokumentarnih primerjalnih fo- tografij Pulja, nekoč in danes. Knjiga Sto let puljskih vizur vsebu- je zbrane Ancljeve feljtone in pole- mične članke, 40 besedil, ki jih je Ancelj objavil v časopisu Glas Istre med januarjem 2007 in junijem 2008. Arhivske in avtorske fotogra- fije so paralelno postavljene zaradi analitično-primerjalnega Ancljeve- ga komentarja o urbani kulturi, ar- hitekturi in urbanizmu Pulja. r evolucija puljskih vizur – razstava Franca Branka Anclja Maja Tatković Diklić DNEVI SLOVENSKE KULTURE V ISTRI Gorka Ostojić Cvajner na odprtju razstave Razstava Franca Branka Ancelja 11 INTERVJU proščeno in z nasmehom – nova dirigentka Encijana Maja Tatkovic Diklic s Septembra se je od zbora Encijan poslovila dolgoletna zborovodja Paola Stermotić. Zamenjala jo je mlada Ina Cerovečki. Čeprav je stara 24 let, njen glasbeno-umetniški pristop so v Encijanu hitro sprejeli. Od septembra vodite zbor Encijan v SKD Istra. Kakšen se vam zdi zbor in njegovi člani? Vse od mojega prihoda v zbor so vsi zelo prijazni, imajo dobre namene in so odprti za sodelovanje, kar mi je do sedaj veliko pomagalo. Vsi skupaj smo šli skozi obdobje prila- gajanja, ki je bilo sicer kratko. Čla- ni zbora so od prve vaje odprti za nove predloge pesmi, zlahka so se prilagodili novemu načinu vodenja vaj in dirigiranja. Verjamem, da se s smehom in sproščenim vzdušjem na vajah vse lahko reši. Encijanov repertoar je precej pisan - poje slovenske pesmi, pa tudi hr- vaške, duhovne skladbe, popevke. Kaj vi menite o repertoarju? Ali ste začeli vaditi kakšno novo pesem? Encijanov repertoar je kar različen, in to mi je všeč. Verjamem, da vsak zbor kaže svojo kvaliteto z obšir- nim repertoarjem. Tako vsak najde pesem, ki mu je všeč, in uživa ob izvajanju glasbe. To filozofijo bom tudi nadaljevala. Do sedaj smo se naučili nekaj novih pesmi, kot sta Can't help falling in love with you in Nocoj pa, oh nocoj. Slednja je tradicionalna slovenska pesem, ki se izvaja a cappella. Malo smo pre- delali aranžma in jo izvajamo v stilu jazza ob spremljavi kitare, bas kita- re, klavirja in violine. Na ta način tradicionalna pesem dobi povsem novo obleko. Trenutno pripravlja- mo božični repertoar za prihajajoče nastope. Kakšni so vaši umetniški načrti za Encijan? Dosedanja zborovodja Paola Stermotić je imela enkra- ten glasbeno-umetniški pristop? Kakšne so vaše ideje? Verjamem, da ima vsak dirigent svoj enkraten glasbeno-umetni- ški pristop. Moj načrt za Encijan je najprej začeti z novim repertoar- jem, delati na vokalni tehniki ter ohraniti sproščeno in pozitivno energijo v zboru. Naslednji nastop je že 2. decembra na tradicional- nem glasbenem Adventnem vencu (Fontana v Ciscuttijevi ulici), kjer bomo zapeli tri nove pesmi. 21. de- cembra bo sledil naslednji nastop, božični koncert, ki bo v Cerkvi sv. Frančiška ob 20. uri. Prirejamo veliko lepih stvari, gosti- mo veliko dobrih ljudi, predstavili bomo aranžmaje in ob vsem pa bo zagotovo polno pozitivne energije. Vsekakor, vsi ste povabljeni na naše koncerte. Ina Cerovečki 12 INTERVJU Ste zelo mladi. Ali nam lahko po- veste nekaj o sebi. Koliko časa se ukvarjate z glasbo? Kakšno je vaše glasbeno izobraževanje? Kaj vam pomeni glasba? Od kod ljubezen do zborovskega petja in kakšna so vaše dosedanje izkušnje? Ime mi je Ina Cerovečki, stara sem 24 let, in sem magister glasbene pedagogike. Odrasla sem v majh- nem mestu Belišće, kjer sem tudi začela peti v otroškem zboru, in sicer pri štirih letih. Po končani srednji glasbeni šoli v Valpovu sem se vpisala Glasbeno akade- mijo v Pulju. Novembra letos sem končala diplomski študij glasbene pedagogike. Kot sem že omenila, se od majhnega ukvarjam z glasbo in tudi z zborovskim petjem. Ved- vedela, da hočem voditi svoj zbor in direktno prenašati svoje ideje, zna- nja, spretnosti in ljubezen do glasbe nanj. Kako to, da ste se odločili za vodenje slovenskega zbora?Ali vam sloven- ska glasba predstavlja izziv in na kak- šen način jo načrtujete vkomponirati v zborovski repertoar? V trenutku, ko se mi je odprla mož- nost prevzema Encijana, sem vede- la, da si to želim. Sama moja vloga, vloga dirigenta je zame velik izziv, ker je Encijan moj prvi zbor, ki ga sa- mostojno vodim. Drugi izziv je slo- venska ljudska glasba, s katero sem se prvič srečala pred tremi leti. Šest mesecev sem namreč študirala tudi v Ljubljani na Akademiji za glasbo v sklopu Erasmus+ projekta. Tradicio- nalna slovenska glasba bo vedno na našem repertoarju, vendar pa verja- mem, da lahko z novimi in zanimi- vimi aranžmaji ustvarimo povsem nov, svež glasbeni izraz. no me navduši kako skupina ljudi ustvari tako skladno glasbo in kako lepo se vse barve glasov ujemajo. Pred prevzemom Encijana sem bila korepetitor in pomočnik dirigenta eno leto, vendar sem od nekdaj Dobrodošla v SKD Istra Prvi nastop z Encijanom - Fažana 13 DOGODKI V DRUŠTVU Še en uspešen nastop zbora Encijan. Repertoar pa je bil, tako kot vedno, pestra mešanica znanih skladb skladateljev vokalne in zborovske glasbe ter priredb ljudskih skladb. Kot posebna gosta večera sta nastopila pevka Marinella Malić, ki slovi po lepem glasu velikega razpona, in citrar Peter Napret, ki je že nastopal v Pulju. Predstavila sta se tudi vokalna skupina Ad Hoc in moška klapa Histri. Prijetne vokale pevcev so spremljali glasbeniki Alen Bellulo na kitari in mandolini, Srećko Savretić na violini, Tomo Divić na bas kitari in Sandro Vešligaj na klavirju. Vsako leto zbor Encijan Puljčanom podari koncert na odprtem, letos je to bilo 9. septembra na Portarati. Obenem je bil to tudi poslovilni koncert dotedanje zborovodje Paole Stermotić, ki je več kot desetletje vodila zbor in postavila Encijan na takšen nivo, kot ga imamo danes. lasbeno darilo za mesto Pulj Maja Tatković Diklić g Encijan na Portarati Poslovilni nastop zborovodje Paole Stermotić 14 Kristina Slana Černe in Maja Tatković Diklić f DOGODKI V DRUŠTVU ažani z ljubeznijo AKD Kolo iz Kopra, KUD Ulika iz Fažane, DPC Peroj 1657 iz Peroja, BKUD Vodnjan iz Vodnjana, MKUD IŽ Sv. Kiril i Metodij iz Pulja, KD Roma Istre ter SKD Istra s svojim zborom Encijan. Nastop mešanega pevskega zbora Encijan je ob spremljavi violinis- ta Srećka Savretića, pianistke Eme Ulemek, kitarista Alena Bellula in bas kitarista Toma Divića ter pod dirigentsko palico Ine Cerovečki s svojim nastopom in izvedbo različ- nega glasbenega repertoarja nav- dušil publiko, ki ga je nagradila z bučnim aplavzom. V prostorih multimedijske- ga centra v Fažani je bil 20. 10. 2018 organiziran festi- val Fažani z ljubeznijo, na katerem so se predstavila kulturno-umetniška društva narodnih manjšin. Fažani z ljubeznijo - Encijan Prvi nastop z Ino Cerovečki 15 DOGODKI V DRUŠTVU Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem, gospa Smiljana Knez, je obiskala Pulj in na Mornariškem pokopališču skupaj z namestnico župana mesta Pulj Eleno Puh Bel- ci položila venec padlim avstro- -ogrskim vojakom, med katerimi je bilo tudi veliko Slovencev. Obletni- ca se je nadaljevala z dvema razs- tavama. Cela Evropa praznuje stoto obletnico konca 1. svetovne vojne. Te pomembne oble- tnice smo se je spomnili tudi v SKD Istra. 16. novembra je bil na Mornariškem pokopa- lišču v Pulju položen venec, zvečer pa so odprli tudi dve razstavi. b stoti obletnici konca 1. svetovne vojne Maja Tatković Diklić o Avtorica prve razstave, ki nosi na- slov Pulj pred 1. svetovno vojno, je Nadia Bužleta iz Mestne knjižnice in čitalnice Pulj. V njej predstavlja kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Pulju pred 1. svetovno vojno. Srečko Maček in Janja Jedlovčnik iz osrednje knjižnice Celje sta avtorja druge razstave z naslovom Celjska 87. pehota, ki prikazuje življenje takratnih slovenskih vojakov iz ob- močja Štajerske in Koroške. Ob odprtju razstav so govorili ve- leposlanica RS na Hrvaškem Smi- ljana Knez, direktorica celjske knji- žnice Polona Rifelj in direktorica puljske knjižnice Nela Načinović, gospod Matjaž Marko ter pred- sednica SKD Istra Danica Avbelj. Prireditev v mestni knjižnici se je končala s zanimivim predavanjem dr. Andreja Rahtena, ki ga je naslo- vil Življenjska pot kontraadmirala Alojza Vjekoslava Šušteršiča. Zbor Encijan Slovenskega kulturnega društva Istra je dogodek popestril s pesmijo. Soavtor razstave Srecko Macek i z Osrednje knjižnice v Celju Nagovor veleposlanice Repubike Slovenije Smiljane Knez Nastop Encijana na odprtju razstave v Galeriji SKD Razstava 16 Okrog sto otrok različnih narodnosti se je v nedeljo, 25. novembra, v puljskem Circolu zbralo na 2. Otroškem festivalu multikulturalnosti v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Istra Pulj. Klaudija Velimirović 2 DOGODKI V DRUŠTVU Otroški festival multikulturalnosti Večinsko narodnost sta predstavili dve skupini: skupina Plesaoničica iz Društva Naša djeca, ki jih vodi Branka Sironić, in skupina Latinitas iz OŠ Monte Zaro pod vodstvom Manuele Mišan. Italijansko skup- nost je predstavil zbor najmlajših iz društva Piccoli teremoti z vodjo Ester Richter Kontošić, albansko manjšino pa folklorna skupina Za- jednice Albanaca IŽ, ki jo vodita Danijel Bučaj in Merita Hoxha. Folklorna skupina Buzetski bise- ri pod vodstvom Tatjane Murata- gić je bila predstavnica bošnjaške manjšine, črnogorsko manjšino pa je predstavila folklorna skupina Društva perojskih Črnogoracev z vodjo Draganom Vučerićom in ko- reografom Nerino Štajner. Romsko manjšino je predstavila folklorna skupina Terne Romane Luluđa, ki jo vodi Anita Avdi, Albanska, slovenska in makedon- ska manjšina, ki imajo v svojih društvih organizirano učenje ma- ternega jezika, so sodelovale v programu s skeči in recitacijami. Za odlično izvedbo so zaslužne naslednje učiteljice: Liza Kajtazi za albanski jezik, Vida Srdoč za slovenski jezik in Saška Janevska za makedonski jezik. Za pisan program plesa, pesmi in govorjene besede, ki je potekal v vese- lem vzdušju je poskrbel vodja Šandor Slacki ml., ki je izjemno uspešno animiral otroke,. Od prisotnih starših smo po prireditvi lahko slišali veliko pohvalnih besed in navdušenja. Takšni odzivi so nam kot organizatorju v pobudo, saj si želimo, da takšen dogodek postane tradicionalen. Zakaj se je Slovensko kulturno društvo sploh odločilo za organizacijo takšne prireditve? V statutu društva je zapisano, da društvo aktivno dela na »spodbujanju skladnega mednacionalnega sožitja« Kot Slovenci živi- mo skladno v sožitju z drugimi narodi, zato smo začutili željo, da na za- baven način pri najmlajših skozi spoznavanje z novimi kulturami, jeziki in glasbo spodbudimo k razvoju duh tolerance in spoštovanja do drugač- nih in različnih, kar je osnova za ohranjanje prijetnega vzdušja in sožitja v Pulju in Istri. Otroški festival multikulturalnosti je navdušil prisotne 17 Na povabilo Slovenske skup- nosti Tuzla je v petek, 12. 10. 2018, naš ŽePZ Ajda in še petnajst Ajdovk in Ajdovcev odpotovalo v Tuzlo. Pot je bila zelo dolga, s postanki je trajala skoraj 10 ur, ampak tudi to je kar hitro minilo v prijetni družbi, polni smeha in pesmi. Danica Bojković k IZ DRUGIH DRUŠTEV oncert slovenskih zborov v Tuzli Nastanjeni smo bili v samem cen- tru mesta, v hotelu Tuzla. To nam je zelo prav prišlo naslednje jutro po zajtrku, ko smo se šli potepat in od- krivat skrite kotičke tega prelepega mesta, polnega zelenja in ljubezni- vih ljudi. Seveda smo morali poku- siti prave bosanske čevapčiče v le- pinji, njihove čorbe, sladice. Obilno kosilo nas je utrudilo, zato smo šli v hotel na počitek, medtem ko je naša predsednica Danica Bojko- vić skupaj s tuzelsko predsednico Dragico Tešić gostovala na lokalni televiziji TV7.ba, kjer je govorila o naši Ajdi, o našem delu in kako se lepo počutimo v Tuzli. Zvečer je bil v Koncertni dvorani Bosanskega kulturnega centra kon- cert slovenskih zborov, kjer so so- delovali: ŽePZ Slovenčice iz Tuzle, MePZ Kredarica Novi Sad, MePZ Ca- merata Slovenica iz Sarajeva, MePZ Davorin Jenko Banja Luka in naš ŽePZ Ajda iz Umaga. Zaradi bolezni je svoj nastop odpovedal Učiteljski PZ Slovenije Emil Adamič iz Ljublja- ne. Koncert je bil izredno lep. Po koncertu se je skupno druženje nadaljevalo v restavraciji hotela Tuzla, kjer smo se še bolj povezali in spoznali. Čeprav ni bilo žive glas- be, je naš Radovan s svojo kitaro in petjem dvignil na noge celo dvora- no, ki se mu je pridružila pri petju slovenskih, hrvaških, bosanskih in srbskih pesmi. Naslednje jutro nas je predsedni- ca Dragica peljala na vodeni ogled Tuzle in njenih znamenitosti. Pred hotelom je bronasti kip koze, ki pojasnjuje anekdoto: »Cijela Tuzla jednu kozu muzla«. Za časa Avstro- Ajdovci pred BKC v Tuzli 18 IZ DRUGIH DRUŠTEV -Ogrske so morali kmetje pobiti vse koze, a meščani Tuzle so eno skrili, da so lahko preživeli. Njeno mleko je nahranilo skoraj celo Tuzlo. Hodili smo po lepih širokih ulicah z lepo urejenimi stavbami, arhi- tekturno zelo lepo oblikovanimi, obdanimi z veliko drevesi, parki in, zelenjem. Mestna veduta nas je po- peljala v stari del mesta. Na trgu, ki je tlakovan v obliki »ći- lima« je najbolj pretresljiv spome- nik Kapija, kjer je granata leta 1995 ubila 71 oseb vseh nacionalnosti, ki so se družili ob nedeljski kavi, se pogovarjali in smejali. Na spomeni- ku so vpisani verzi znanega bosan- skega literata, Maka Dizdara: »Ovdje se ne živi samo da bi se živjelo, ovdje se ne živi samo da bi se umrlo, ovdje se i umire da bi se živjelo« Pretreseni smo nadaljevali pot do glavnega trga, imenovanega »Trg slobo- de«, kjer smo popili pravo turško kavo. Videli smo, kako se je teren pose- del zaradi dolgoletnega izkopavanja soli, ter se napotili proti jezerom do ostankov nekdanjih stolpov za izkop soli in do muzeja. Sprehodili smo se skozi prelep park, ki je znan po treh spomenikih. Prvi je posvečen 71 umrlim Tuzelčanom v bombardiranju 1995, malo nap- rej je spomenik »poginulim braniteljem Tuzle i BiH med 1992 in 1995« in tretji padlim vojakom v 2. svetovni vojni. Dragica nam je povedala, da je Tuzla multinacionalen kanton, ki ima okrog 150.000 prebivalcev različ- nih nacionalnosti. Vsi živijo skupaj in ni nobenega problema, za razliko od drugih delov BiH. Po tem dolgem sprehodu, nam je kar ustrezalo sesti v avtobus in se peljati proti domu. Domov smo prispeli pozno po noči, polni prelepih spominov in vtisov iz Tuzle. Kapija Izmenjava priložnostnih daril 19 V soboto, 28. 9., je novinar HTV, Mario Beganović, s snemal- no ekipo prišel v Umag, da bi posnel reportažo o našem dru- štvu Ajda. Najprej je govoril Slaviša Šmalc iz Mestne občine Umag-Umago, ki je pohvalil delo Ajde in poudaril uspešno sodelovanje na kulturnem, ekonomskem in socialnem po- dročju družbe. Umag je znan kot multikulturno mesto, kjer živi veliko manjšin, med njimi tudi slovenska. Danica Bojković s nemanje manjinski mozaik HTV Predsednica Danica Bojković je go- vorila o samih začetkih, kako smo zaradi bližine meje in Slovencev, ki živijo na tem območju, občutili pot- rebo po ustanovitvi društva, kjer se bomo srečevali, družili, prepevali v slovenščini, brali slovenske knjige in na ta način ohranjali svoj jezik in kulturno identiteto. Povedala je, da je Ajda hitro postala prepoznavna, ne samo v Umagu in okolici, ampak tudi širše – v raznih mestih istrske županije, v Splitu, Zagrebu, Opati- ji in na Reki, poleg tega pa so bile naše pevke že dvakrat povabljene na RTV Ljubljana v oddajo v živo Dobro jutro Slovenija in na Can- karjeve dneve v Sarajevo. Od 200 članov je kar polovica aktivnih, ki plačujejo članarino, samoprispev- ke, financirajo pa nas tudi Urad Vla- de RS, Savjet za nac. manjine RH in Grad Umag. Predsednica je poseb- no poudarila veliko pomoč Mestne način prihranimo veliko sredstev, ki jih preusmerjamo v realizacijo projektov. Izpostavila je naše letne manife- stacije - Prešernov dan, obletnica Ajde v maju, Čezmejno srečanje 25. 6. in Dneve slo. kulture v Istri – tradicionalno tretji teden oktobra. Letos smo imeli še dva lepa do- godka v aprilu: lutkovno predstavo Maca Papučarica za vrtce in prva dva razreda osnovnih šol, ker jim je občine Umag, ki delovanje društva podpira denarno in omogoča brez- plačno uporabo prostorov v občin- ski lasti za prireditve. Seveda na ta IZ DRUGIH DRUŠTEV ŽPZ Ajda 20 to obvezno domače branje, konec aprila pa smo zelo uspešno organi- zirali enega od koncertov 49. pev- ske revije Primorska poje. Dogodek smo izvedle tako dobro, da so nas iz ZPZP že prosili, da naslednje leto organiziramo enega od slavnostnih koncertov ob 50-letnem jubileju. Sledil je mini portret naše Ane Tilger, ki se je med sprehodom z ekipo ob obali spominjala najpo- membnejših trenutkov iz svojega življenja od otroštva do prihoda v Umag. Naslednji dan smo se sestali na vrtu Mestne palače pri fontani, kjer je naš ŽPZ zapel tri pesmi Ajdov cvet, Luna sije in Pleničke je prala, naša kulinarična skupina pa je pri- redila razstavo slovenskih jedi in sladic: ričet, joto, jabolčni zavitek, orehovo potico, pehtranovo potico in janeževe upognjence. Po koncu snemanja in po intervjuju z Moni- ko Vračar smo se vsi okrepčali in pokusili pripravljene dobrote. Na vrtu pred Gledališčno dvorano se je začel tretji dan snemanja. Tu so se predstavili učenci dopolnil- nega pouka slovenščine s izšte- vanko: »Sladoled po deset, kdor ga kupi se zastrupi, vija vaja ven.« Učenci so imeli tremo, saj so imeli šele tri ure pouka, Tamara je pove- dala, da se je vpisala na slovenšči- no, ker njena mama govori sloven- sko sama pa bi rada govorila boljše od nje, seveda pa se bo po končani osnovni šoli vpisala v srednjo šolo v Kopru. Učiteljica Vida Srdoč je pove- dala kako poučuje slovenščino, katere učbenike uporablja in kaj pričakuje od svojih učencev. Potem se je HTV ekipa odpeljala na Punto v mestni mini amfiteater, kjer so naše članice folklorne skupine zaplesale Stu ledi in polko Muzikant. Nena Učkar je predstavila žensko in moško narodno nošo, pokazala nji- hove osnovne dele in povedala, da smo jih naročili direktno iz Slovenije. Vreme je bilo prekrasno, v ozadju pa lep pogled na staro mesto. Na koncu smo s TV ekipo zaključili v restavraciji na sami obali in pregledo- vali vtise s tridnevnega snemanja. Dogovorili smo se še za portret našega mladega umetnika Andraža Šereša, naslednjo pomlad. IZ DRUGIH DRUŠTEV Folklorna skupina Ajda Učenci dopolnilnega pouka slovenščine 21 Maja Tatković Diklić m GOVORIMO SLOVENSKO oj dan Zjutraj, še vedno v pižami, popijem kavo, ki jo je pripravil moj mož. Ob vikendih to dolgo traja. Potem pospravim posteljo, se umijem in se preoblečem. Preverim, če imam vse, kar potrebujem za kosilo in ga začnem pripravljati. Ob nedeljah so ponavadi na kosilu moji hčerki, zet in moj vnuk. Popoldne gremo na sprehod ali po- čitek. Zvečer rada berem knjigo ali gledam televizijo, seveda spet v pi- žami. Ankica Grgurić Ob delavnikih vstanem ob 6h. Umi- jem se, se oblečem in potem pripra- vim kavo. Kavo si vzamem na delo in ob 7h začnem delati. Delam do 3h popoldne. Potem ponavadi grem k mami in ji odnesem kaj za kosilo in tam skupaj jeva. Po kosilu grem na sprehod ali na kakšno rekreacijo. Okoli 7h grem še enkrat k mami, da ji pripravim tablete, ki jih mora piti vsak dan, in ji prinesem vse kar rabi za nasledni dan. Okoli 9h grem spat. Ob vikendih vstanem okoli 8h in pijem kavo do 10h. Medtem se pe- rilo pere v pralnici in jaz počistim po hiši. Potem grem na tržnico in k mami ali na kakšen sprehod. Popol- dne grem kam na izlet ali gledam televizijo. Zvečer grem k mami in na sprehod s prijateljicami. Suzana Brenčić Zjutraj, kadar vstanem, se umijem in oblečem, pospravim posteljo in pripravim torbo. Potem popijem kavo z možem in s sinom. Potem se- dimo pri mizi in jemo zajtrk. Če imam čas, preberem poročila na internetu. Potem grem na delo, a pred tem peljem sina v šolo. Ko pri- dem na delo, me že čakajo stranke in jutro hitro mine. Helena Blažić Vsako jutro vstanem, potem se najprej umijem, obrijem in oblečem. Potem zajtrkujem in popijem črno kavo. Dopoldne grem v mesto, družim in pogovarjam se s prijatelji. Potem grem domov skuhat kosilo. Ko pojem, se odpočijem in gledam televizijo. Popoldne vstanem s kavča in se ukvarjam s športom. Včasih tudi berem. Po večerji gledam in poslušam televizijo. Ko se naveličam gledati, grem spat. Valter Sirotić 22 ektorat slovenskega jezika na Reki Povzeto po: Facebook profil KPD Bazovica l NOVICE Sporazum o ustanovitvi lektorata za slovenski jezik sta rektorja reške in ljubljanske univerze podpisala 23. marca 2018. Lektorat je uvrščen v štu- dijski program reške Filozofske fakultete za študijsko leto 2018/2019 in se bo pričel odvijal v drugem semestru tega študijskega leta. Slovenski jezik je eden izmed študijskih programov tudi na univerzah v tujini in ga na različnih ravneh študira več kot 2500 študentov. Primor- sko-Goranska regija in Slovenija sta od nekdaj tesno povezani. Vse bolj se krepijo gospodarske in kulturne vezi ter sodelovanje na skupnih čez- mejnih projektih. Tesno sodelovanje veže tudi znanstvene in raziskovalne institucije. Prav zaradi tega je smiselno zagotoviti prisotnost slovenskega jezika na vseh ravneh izobraževanja, od predšolske do visokošolske ravni. Pred približno letom dni sta dekanja Filozofske fakultete na Reki in veleposlanica Re- publike Slovenije na Hrva- škem podpisali pismo o na- meri kot rezultat večletnih prizadevanj, da bi omogočili poučevanje slovenščine v Primorsko-Goranski regiji tudi na univerzitetni ravni. Veleposlanica Smiljana Knez na odprtju lekto- rata slovenskega jezika Odprtje lektorata na Filozofski fakulteti na Reki 23 ZDRAVO ŽIVLJENJE Na jedilniku tistih, ki prisegajo na zdravo in uravnoteženo prehrano, ne sme manjkati kislo zelje. To je v naših krajih v zimskem času tra- dicija, sezonska zelenjava je med pomanjkanjem svežega sadja in zelenjave zagotavljala potrebne vitamine in minerale. Kislo zelje je pomemben vir vitamina C, kar po- meni, da ugodno vpliva na imunski sistem in ga je posebno koristno uživati pozimi; sto gramov vsebuje okoli 20 mg tega vitamina. Kislo zelje je nizkokalorično živilo zaradi majhne vsebnosti maščob in ogljikovih hidratov. Je bogat vir vi- tamina C ter vsebuje veliko karote- noidov, predvsem β – karoten. Zna- čilnost zelja je tudi vsebnost spojin glukozinolatov, ki dajejo zelju rahlo grenek, pekoč in oster okus. Sku- paj s prej omenjenimi vitamini in fenolnimi spojinami prispevajo h hranilni vrednosti zelja. Zelje sicer vsebuje tudi minerala cink in že- lezo. Eno tretjino vseh ogljikovih hidratov sestavljajo prehranske vlaknine, ki pospešujejo prebavo ter pozitivno vplivajo na črevesno mikrofloro. KISLO ZELJE Z MLETIM MESOM Sestavine • 150 g riža • sol • olje – olivno • 400 g mletega mesa • poper • mleta rdeča paprika • maslo • 500 g kislega zelja • 2 sveža paradižnika • 2 dl kisle smetane • 1 dl vode • jušna kocka Krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo in čisti jetra ter kri: kislo zelje pozimi ne sme manj- kati na krožniku; ker dviguje razpoloženje, si ga privoščimo vsak dan. islo zelje: metla za želodec in črevesje Maja Tatković Diklić k Priprava Riž skuhamo v slani vodi, nato ga dobro odcedimo. V ponvi segre- jemo olje in na njem prepražimo mleto meso. Pražimo toliko časa, da postane lepo opečeno iz vseh strani. Solimo, popramo in dodamo malo mlete rdeče paprike. Jena posodo namažemo z maslom. Na dno damo polovico kislega ze- lja, nanj pa polovico narezanega paradižnika. Pokrijemo z mletim mesom in rižem. Na vrh damo še preostalo kislo zelje in paradižnik. 24 V posodici zmešamo kislo smetano z vodo, v kateri smo raztopili jušno kocko. Prelijemo preko zelja in pe- čemo 40 minut na 180 °C. ŠTAJERSKO »TENSTANO« KISLO ZELJE Sestavine • 1 kg domačega kisaega zelja (lahko tudi kupljeno) • 2-3 lovorovi listi • 1 čajna žlička cele kumine • 2-3 stroki strtega česna • cel poper • sol • ostra moka • voda • olje • 2 majhni čebuli Priprava Zelje stresemo v posodo (če je prekislo, ga lahko pred tem speremo z vodo in odcedimo), dodamo lovorjev list, kumino, cel poper, strt česen, sol. Zelje kuhamo toliko časa, da je kuhano , to je okoli 1 ure. Posebej v kozici na malo olja pražimo drobno sesekljano čebulo, da lepo porjavi. Prepraženo čebulo stresemo v posodo in še malo pokuhamo (15-20 mi- nut). V zmes dodamo še eno konzervo rjavega fižola. Tik pred koncem v posebni posodici premešamo vodo in ostro moko (z ostro moko ne nasta- nejo grudice) in dodamo v zmes z zeljem, tako, da se lepo zgosti. Po okusu solimo in popramo. Zelje po tem receptu je primerno kot prikuha mesu, pečenicam, krvavicam. ZDRAVO ŽIVLJENJE 25 KMEČKA POJEDINA - KISLO ZELJE S KROMPIRJEM Sestavine • 70 dag narezanega kislega zelja • 70 dag na kocke narezanega krompirja • 2 čebuli • 10 dag prekajene slanine • 1/2 kg prekajenih svinjskih reber • maščoba • mleta rdeča paprika • paradižnikova mezga • sol • poper • goveja kocka (po potrebi) • mleti česen • moka   testo za štruklje (vlečeno testo) • drobtine • stopljenega margarina ZDRAVO ŽIVLJENJE Priprava Zelje, prekajena svinjska rebra in krompir skuhamo ločeno. Na maščobi prepražimo nasekljano čebulo skupaj z drobno narezano prekajeno sla- nino, nato dodamo žlico mlete rdeče paprike, dve žlici pasiranega para- dižnika in malo moke. Še malo popražimo in dodamo odcejeno zelje in skupaj z vodo malo pretlačen krompir. Dobro zmešamo in po potrebi še posolimo. Po okusu lahko dodamo še malo popra, jušno kocko in mleti česen. Na rahlem ognju naj vre še par minut, nato odstavimo. Na koncu dodamo še kuhana prekajena svinjska rebra. Masleni štruklji: naredimo vlečeno testo po receptu za osnovno vlečeno testo. Testo naj počiva cca. 2 uri (se lepše vleče), nato ga tanko razvaljamo. Raztopimo poljubno količino margarine, cca. 15 dag in jo z žlico neenakomerno preli- jemo po razvlečenem testu, nato po margarini posujemo še malo krušnih drobtin. Testo zvijemo kot za zavitek in ga razdelimo na tri enake dele. Štruklje zavijemo v gazo in jih kuhamo v slanem kropu cca. 30 minut. Kuhamo na rahlem ognju. Kuhane štruklje odcedimo in jih narežemo na poljubne kolobarčke. Na margarini prepražimo malo drobtin in štruklje prelijemo. Štruklji so priloga k enolončnici. 26 od 1.12. do 31.12. Pričaonica Bake Mraz Pričaonica Bake Mraz Giardini, Pulj Ob 10.00 in 17.00 vsak dan 19. 12. 2018 Koncert simfonijskega orkestra HNK Ivana pl. Zajca Reka INK Pulj Ob 20h p pula 26. 12. 2018 Rock-Ta-Rata Detour, koncert Portarata, Pulj Ob 20.30h 24.12.2018 Anelidi & pulska padela Gastro-glasbeni program Tržnica, Pulj Ob 9.00h DOGODKI V MESTU 27 26. 12. 2018 HoHoHo Run Humanitarni tek Štart: ulica 1. maja Umag ob 8.30h 26. 12., 30. 12. 2018 in 06. 01. 2019 Žive jaslice Sv. Lovreč Od 17h do 20h 31.12.2018 Gustafi & Studio glazbene kreativnosti Čarobna frula Trg kralja Tomislava, Pulj ob 12h DOGODKI V MESTU mavrica "Lotevati se neke stvari na vedno enak način in obenem pričakovati vsakič drugačne rezultate, je najzanesljivejši znak norosti." Albert Einstein