Hladnikia 1: 29-34 (1993) 29 Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum (L.) Sw. v Julijskih Alpah New Locality of Botrychium virginianum (L.) Sw. in the Julian Alps Igor Dakskobler Biološki inštitut ZRC SAZU, Novi trg 4, 61000 Ljubljana, Slovenija Izvleček V članku je opisano novo nahajališče vrste Botrychium virginianum (L.) S\v. v Julijskih Alpah. Ta zelo redka praprot raste v mešanem pionirskem gozdu na vznožju Polovnika pri Bovcu v dolini Soče. Na kratko so označene rastiščne in fitosociološke razmere na njenih doslej znanih nahajališčih v Sloveniji. Abstract: The article describes a new locality of the species Botrychium virginianum (L.) Sw. in the Julian Alps. This very rare fern was discovered in a mixed pioneer wood at the foot of Mount Polovnik near Bovec in the Soča Valley. The phytosociological and habitat conditions of its localities in Slovenia are briefly characterized. Predgovor T. Wraber v knjigi L. Pintarja Rože na Slovenskem (1990: 80) piše, da je srečanje z večino vrst iz roda Botrychium kot darilo, ki ga dobiš le enkrat v življenju. Članek, v katerem kratko opisujem nahajališča ene izmed teh redkih praproti - virginijske mladomesečine Botrychium virginianum, posvečam kolegici dr. Darinki Trpin ob njenem življenjskem jubileju. Prav ona mi jo je namreč prijazno pomagala določiti, ko sva jo z dr. Lojzetom Marinčkom prvič našla v Kamniški Bistrici. 1. Uvod Botrychium virginianum (Ophioglossaceae) je cirkumpolarna vrsta, razširjena v Severni Ameriki od Kanade do Mehike, v Aziji, severni in vzhodni Evropi ter v Alpah in Karpatih (Dostal 1984: 98). V Sloveniji sta jo T. Wraber in Skoberne (1989: 72-73) kot redko uvrstila v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk. Zelo raztreseno je razširjena tudi v sosednjih deželah Avstrije (Zimmermann et al. 1989: 91, HartI ct al. 1992: 103) in v Furlaniji-Julijski krajini (Poldini 1991: 191). V Sloveniji je o njej prvi poročal Petkovšek (1935: 221-222). Našel jo jc v Kamniški Bistrici. Pozneje je Prckoršck (1953 a: 255-256, 1953 b:54) ugotovil, da jc lo praprot na slovenskem ozemlju še prej, domnevno že pred prvo svetovno vojno, nabral dr. Vladimir Herle, ki najdbe iz Logarske doline, dokumentirane s herbarijskim primerkom, ni nikoli objavil. O tem pišeta tudi Petkovšek (1953: 74-75) in T. Wraber (1966: 134). Na obeh omenjenih območjih, v Kamniški Bistrici in v Logarski dolini, sem to praprot spoznal v dražbi z dr. Lojzetom Marinčkom. 24. 5. 1988 sva jo opazila blizu Kopišč v Kamniški Bistrici (9563/4), na nadmorski višini okoli 540 m. Rasla je v mešanem gozdu velikega jesena in belega gabra, ki ga je kasneje Marinček (1992: 27) uvrstil v varianto Hacquetio-Fraxinetum 30 I. Dakskobler Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum v Julijcih dentarieiosum trifoliae Marinček 1991 var. Carpinus betulus. V Logarski dolini sva vrsto Botrychium virginianum našla 27. 7. 19S9 in 11. 8. 1989 na dveh krajih v dolinskem dnu nad Plcsnikovo kmetijo (9653/2): Na Razpotju, ob planinski poti na Ojstrico (n. v. okoli 770 m) in ob vznožju Sušice (n. v. okoli 840 m). Posebno na hudourniškem vršaju pod Sušico, v drogovnjaku gorskega javorja s posameznimi nadstojnimi smrekami, so bili pogosti primerki s fertilnim delom lista. Rastišča v Logarski dolini sva uvrstila v združbo gorskega javorja in velikega jesena (Aceii-Fraxinetum s. lat.). V Julijskih Alpah je vrsto Bolijchium virginianum pivi našel T. Wraber (1960: 29-30) v Bukovju nad dolino Vrata in v Kotu. Kasneje so jo odkrili tudi pri Kranjski Gori (T. Wraber & Skoberne 1989: 73). Na primorski strani Julijcev sem jo opazil letos poleti (4. 8. 1993), ko sem se v družbi bovških gozdarjev inž. Iztoka MIckuža in Antona Kravanje podal v osojna gozdnata pobočja Polovnika (9647/3). Novo odkrito nahajališče sem ponovno obiskal 26. 8. 1993 in ga podrobneje predstavljam v nadaljevanju. 2. Rastišče vrste Botrychium virginianum pod Polovnikom Virginijska mladomesečina raste nad vasjo Cezsoča, blizu opuščenega pašnika Črča, v vlažnem gruščnatem žlebu na nadmorski višini okoli 500 m. V tej nadmorski višini je kredni fliš v stiku z jurskim apnencem, iz katerega so spodnji, najbolj strmi in skalnati deli osojnih pobočij Polovnika (Buser 1986). Pod njimi je veliko pobočnega grušča, ki ponekod prekriva flišno podlago. V gruščnatem žlebu s plitvimi, vlažnimi koluvialnimi tlemi uspeva mešan pionirski gozd. Nastal je na nekdanjem pašniku. V raznomerni drevesni plasti so skupine velikega jesena, šopi ive, sive jelše in črnega gabra, posamezni orehi, češnje in bukve, predvsem ob robovih tudi košate smreke. V grmovni plasti poleg pomladka velikega jesena zastirajo največjo površino vrste Sambucus nigra, Corylus avellana in Clematis vitalba. Zeliščna plast je zelo bogata. V njej so tudi vrste, ki so jih hudourniki sprali s pobočij Polovnika (npr. Polystichum lonchitis). Veliko je vlagoljubnih vrst (Galeobdolon flavidum, Lamium orvala, PhyllitLs scoiopendrium, Circaea lutetiana, Aconitum vulparia. Geranium robertianum, Thalictrum aquilegifoIium idr.). Redkejše so vrste podgorskih bukovih gozdov (Vinca minor, Asarum europaeum subsp. caucasicum, Primula vulgaiis) in vrste alpskega bukovega gozda (Carex alba, Helleborus niger). Fitogeografsko ta mešani pionirski sestoj označujejo vrste Anemone trifolia, Aconitum angustifolium in Luzula nivea. Njegova popolna floristična sestava je v prilogi. V seznamu vrst zaradi poznopoletnega časa verjetno manjkajo nekateri spomladanski geofiti! Na popisni ploskvi sem našel štiri primerke virginijske mladomesečine, ob robu ploskve, v pionirskem smrekovem gozdu, še tri. Večina je imela le sterilni del lista, le pri dveh sem opazil nastavke za fertilni del. Zelo verjetno ta vrsta raste na podobnih rastiščih še kje v okolici. Hladnikia 1: 29-34 (1993) 31 Fitocenološki popis: mešani pionirski gozd (Aceri-Fraxinetum s. lat.) pod Potovnikom Phytosocioiogical relevč: mixed pioneer wood {Aceri-Fraxinetum s. lat.) at the roots of Polovnik Nadmorska višina (Altitude): 510 m Lega (Aspect): N Kamnitost v % (Stoniness in %): 60 Velikost popisne ploskve (Rclcve area): 200 m: Geološka podlaga (Parent material): pobožni grušč, apnencc (talus, limestone) Tla (Soil): Koluvijalna tla (Colluvial soil) Datum popisa (Date of taking relevč): 26. 8. 1993 Pokiovnost v % (Cover in %): Drevesna plast (Tree layer) Dl: 90 D2: 10 Grmovna plast (Shrub layer) Gl: 30 G2: 20 Zeliščna plast (Herb layer) Z: 70 Mahovna plast (Moss layer) M: 30 Dl: Picea abies 1.1 Planus avium 1.1 Juglans regia +.2 Ulmus scabra (+) Fraxinus excelsior 2.1 Fagus sylvatica + Ostrya carpinifolia +2 Alnus incana +2 Salix caprea +2 D2: Ostrya carpinifolia 1.2 Acer pseudoplatanus + Clematis vitalba 4-Fagus sylvatica (+) Gl: Sambucus nigra 1.2 Picea abies + Corylus avcllana 2.1 Fraxinus excelsior 1.2 Acer campestre + Clematis vitalba + Comus sanguinea + Fagus sylvatica + Fraxinus omus + Laburnum alpinum + G2: Fraxinus excelsior 2.1 Lonicera xylosteum + Crataegus monogyna + Fraxinus omus + Daphne mezereum + Euonymus europaeus + Ulmus scabra + Sorbus aucupaiia + Picea abies + Clematis vitalba 1.2 Acer pseudoplatanus + Z: Dryopteris filix-mas 1.2 Aconitum angustifolium 1.1 Salvia glutinosa 1.2 Carex digitata 1.2 Asplenium trichomanes 1.2 Oxalis acetosella 1.2 Anemone tiifolia 1.1 Geranium robertianum 1.1 Tlialictrum aquilegifolium +.2 Phylitris scolopcndiium 1.2 Galeobdolon flavidum 1..2 Cyclamen purpurascens 1.1 Fragaria vesca + Sanícula europaea + Aconitum vuipaiia +.2 Galeopsis speciosa + .2 Solidago virgaurea r Galeopsis pubcscens r Viola reiclxenbachiana + Solanum dulcamara + Circaea lutetiana + Helleboms niger +.2 Polypodium vulgare -I-.2 Polystichum lonchitis r Vinca minor 1.2 Primula vulgaris +.2 Asarum europaeum subsp. caucasicum 1.2 Mercurialis perennis 1.2 Urtica dioica +.2 Vicia sylvatica + Eupatorium carmabinum r Arctium sp. r 32 I. Dakskobler Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum v Julijcih Geum urbanum + .2 Carex alba +.3 Hepatica nobiiis +.2 Maianthemum bifolium +.2 Luzula nivea + .2 Cirsium erisithalcs + Polystichum acideatum +.2 Botrychium virginianum + Vincetoxicum hirundinaria r Cystopteiis fragilis + Lilium bulbifcnim r Asplenium ruta-mwaria + Lamium on'ala + Dryopteris carthusiana + Brachypodium sylvalicum +.2 Senecio fuchsii + .2 Galium laevigatum + Actaea spicata + Melica nutans +.2 Paris quadiifolia + Fraxinus excelsior 2.1 M: Mnium undulatum 2.3 Mnium affinc 1.3 Ctenidium molluscum 1.3 Neck era crispa 1.3 Fissidens crista tus 1.3 Peltigera canma +.3 Hylocomium splendcns +.3 3. RastišČne in združbene razmere vrste Botrychium virginianum v Sloveniji Ellenberg et al. (1991: 87) Botiychium virginianum označujejo kot polsenčno vrsto, ki uspeva v liladnejših območjih, predvsem v subalpinskem pasu, v suboceanskem podnebju, na svežih, kislih do nevtralnih tleh, ki so revna s hranili. Sociološko je po njihovem mnenju indiferentna, kar pomeni, da ima bodisi zelo široko amplitudo, bodisi da v različnih območjih uspeva v različnih združbah. Nekoliko drugačno ekološko oznako ji daje Landolt (1977: 85). Po njem ta vrsta uspeva predvsem v subalpinskem pasu in v območjih z razmeroma kontinentalnim podnebjem. Je polsenčna vrsla, ki raste na vlažnih, dobro prezračenih, neskeletnih tleh s srednjo vsebnostjo humusa in hranil in z nevtralno do bazično reakcijo. Oberdorfer (1983: 69) in po njem Dostal (1984: 97-98) pišeta, da je Botrychium virginianum zmerno svetloljubna rastlina, ki raste v montanskem in subalpinskem pasu: v gorskih resavah, na suhih Iraviščih, na gozdnih jasah in ob poteh ter v humusu senčnih gozdov skupaj z vrstami Maianthemum bifolium, Moneses uniflora, Malaxis monophyllos in Botrychium lunaria V Sloveniji smo vrsto Botiychium virginianum doslej našli predvsem v montanskem pasu, v nadmorski višini od 500 do 1300 m. Pod Polovnikom, podobno kot pri Kopiščih, raste razmeroma nizko, še v podgorskem pasu, vendar v območju s hladnim krajevnim podnebjem. V Kamniški Bistrici raste tudi višje, pri Žagani peči, v nadmorski višini okoli 800 m, prav tako predvsem v zdmžbj Aceri-Fraxinetum s. lat. (Petkovšek 1952: 18-20). Med rastišči v Logarski dolini, Kamniški Bistrici in pod Polovnikom je precejšnja podobnost. Matična podlaga je morena, hudourniški vršaj ali pobočni grušč. Tla so plitva, sveža, zelo skeletna. Talni tip je rendzina ali koluvialno-diluvialna tla (opis talnega profila rastišča pri Kopiščih glej Marinček 1993 - v tisku). Na vseh treh nahajališčih smo ugotovili gozdno združbo gorskega javorja in velikega jesena ('Aceri-Fraxinetum s. lat. oz. Hacquetio-Fraxinetum). Vendar to niso ohranjeni, primarni sestoji, temveč drugotni, pionirski ali posečni stadiji. Tako v Logarski dolini Hladnikia 1: 29-34 (1993) 135 SI. 1: Razširjenost vrste Botrychium virginianum (L.) Sw. v Sloveniji. Fig. 1: Distribution of Botrychium virginianum (L.) Sw. in Slovenia. (Prekoršek 1953: 54) kot v Kamniški Bistrici (Petkovšek 1952: 20) in pod Polovnikom raste tudi v pionirskem smrekovju, na potencialnih rastiščih bukovega gozda. V bukovi združbi /inemono trifoliae-Fagetum jo je v dolini Kot našel T. Wraber (1960; 30). Podnebje večine nahajališč je hladno, gorsko. Najbolj toplo in humidno, torej bolj suboceansko je podnebje Bovške kotline, vendar je, kot že omenjeno, nahajališče pod Polovnikom v hladnih osojah. Topli zračni tokovi sežejo tudi v Kamniško Bistrico (glej Marinček 1993, v tisku). Logarska dolina in Zgornja Savska dolina imata hladno, bolj kontinentalno podnebje. Iz povedanega sledi, da bomo na to redko praprot pozorni predvsem na rastiščih, ki so podobna zgoraj opisanim, to je v gorskih gozdovih plemenitih listavcev, smreke in bukve, na svežih, pogosto skeletnih tleh. Ker je geofit z nevpadljivo zeleno barvo, jo kaj lahko spregledamo. Tako sva jo z dr. Marinčkom pri Kopiščih opazila šele pri tretji ponovitvi popisa. Pri prvih dveh, v marcu in aprilu, verjetno še ni pognala nadzemnih delov. Kljub temu, da jo zdaj poznamo že v šestih kvadrantih (si. 1), naj ostane v Rdečem seznamu slovenske flore. (t i7