Si. 138 MMH JHh I RM (MI trakn b M« V Trstu, v nedollo M. JiuiUa 1929 Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVII IrcemB ponddjtk. vsak Asiikeg« «t. 30, I. nadstropje, plama m ne sprejemajo, Ste fan Godina. — anaša za mesec L 7. —( Za Icoreiostvo mesečno - zjutraj. UrednMtvo: ulica sv. FtaaEUU ae poVJajo uredništvu. Ncfrvikkana j« vračajo. Izdajatelj Jn odgovorni uredalt a Edinost Tisk tvarna Edinost N«r^faf 9.50, pol le4 Ic INOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v flrokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent* osmrtnice, In zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglail naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv^ Frančiška AslSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.' Prebivalstvo Trsta Delovni in statistični urad v Trstu je izdal pred kratkim statistično poročilo za meseca oktober in december 1921., ki vsebuje uradne in končne podatke o zadnjem ljudskem štetju. Vsi podatki so razvrščeni v sedmih različnih tabelah, ki nam predstavljajo ljudopisni položaj tržaškega mesta s sedmero različnih stališč. Po prvi tabeli posnemamo, da je znašalo celokupno prebivalstvo tržaškega mesta 1. decembra 1921. — 239.627 duš. Po mnenju statističnega urada samega pa to število ne more biti popolnoma točno, ker se števnim uradnikom nista prijavila kaka 2% prebivalcev. Vsled tega bi bilo ločno število nekoliko večje, in sicer 244.500 duš. Statistična razmotrivanja pa so mogoča le na podlagi uradno ugotovljenih podatkov, ki so bili dognani na podlagi prijavnih pol in ki izkazujejo, kakor omenjeno, na vsem ozemlju z vojaško posadko vred 239.627 duš. Leta 1910. so bili našteti v Trstu in okolici 230.704 prebivalci. V zadnjem desetletju se je torej prebivalstvo našega mesta pomnožilo za 7951 duš. Ta prebitek je povzročilo le priseljevanje iz drugih krajev, kajti v tem razdobju je umrlo 697 prebivalcev več, kot se jih je rodilo, in sicer je bilo rojenih le 53.029, medtem ko jih je umrla 53.729. Novi prebivalci so se naseljevali predvsem iz starih pokrajin Italije, kar se je vršilo v posebno veliki meri v prvih letih po sklenjenem premirju. Vsega nedo-mačega prebivalstva se je naštelo 61.541 duš, med katerimi 55.000 iz stare Italije, a drugi inozemci, ki so se že prej naselili v našem mestu. Tržaško prebivalstvo živi v 12.521 hišah, ali pravzaprav v 12.184, kajti 337 hiš je bilo praznih. V letu 1910. je bilo 11.388 obljudenih in 570 neobljiadenih hiš, vsega skupaj 11.958. Število vseh hiš se je torej pomnožilo za 563. Ta prebitek je znaten. Ker je sta.vbinska obrt po vojni popolnoma zastala, je jasno c*a-gre zasluga zanj skoraj izključno _ stavbinski podjetnosti iz prve t. j. predvojne polovice zadnjega desetletja. Skoraj vse tržaško prebivalstvo živi v družinah in le neznaten del po skupnostih drugih vrst (hoteli, zavodi, bolnišnice itd.) Družin je bilo naštetih 64.490, a drugih skupnosti 124. Posamezna tržaška družina šteje povprečno od 3—5 (točno 4.8) članov, in številke statističnega urada dokazujejo, da so družine v predmestnih okrajih večje kot v mestu in končno v okolici večje kot v predmestju. Po spolu je bilo naštetih 109.592 moških in 121.119 ženskih oseb. Žensk je torej za 11.527 več kot moških, tako da pride na vsakih 100 moških po 111 žensk (v 1. 1910 je prišlo samo 106 žensk na 100 moških). To nesorazmerje med moškim in ženskim spolom izvira odtod, da imajo ženske povprečno daljše življenje kot moški, in ne iz razmerja pri rojstvih, kajti dognano je, da se rodi v Trstu pc vprečno več otrok moškega kot ženskega spola. Da se je razmerje v zadnjem desetič lju v prilog ženskemu spolu še «zbolj-šalo>, za to gre seveda glavna zasluga vojni. Najgtavnejši vzrok propadanja moškega spola nasproti ženskemu pa je statistični urad po našem mnenju prezrl. Da ni življenje moških tako dolgo kot življenje ženskih, temiu fes krivo dejstvo, da živijo ženske navadno mnogo trezneje in redneje kot moškL Med najnevarnejše sovražnike moškega spola je treba šteti pred vsem pijančevanje, ki je v Trstu še vedno v pre-bujnem cvetju. V temi oziru so letošnje številke za moSke resen opomin. Prebitek ženik nad moškimi pada izkjučno na mesto in predmestje. V mestu samem znaša ta prebitek nad 10.000, v predmestju nekaj nad 1000, medtem ko je v naši okolici prebitek na strani moškega spola (4686 m. — 4666 ž.). Za nas tržaške Slovence sta posebno zanimivi VI. in VIL tabela, ki nam predstavljata prebivalstvo tržaškega mesta na podlagi takoknenovanega običajnega ali družinskega jezika. Na tej podlagi je naštel statistični urad v Trstu in okolici 19.387 Slovencev in nas je razdelil na sledeči način; I. v mestu od 154.899 prebivalcev 1921 Slovencev (in sicer 1 okraj 298, 2. okr. 29, 3. okr. 188, 4. okr. 317, 5. okr. 260 ia 6. okr. (Sv. Jakob) 829; II. v predmestju od 66.540 prebivalcev 11.767 Slovencev (in sicer 1. Kjarbola-Škedenj 2848, 2. Sv. M. Magd. gor. in dol. 2310, 3. Kjadin-Rocol-Lonjer 2116, 4. Kolonja-Vrdela 2002, 5. Škorklja-Rojan 1508 in 6. Greta Barke vije 983!); III. v okolici od 9352 prebivalcev 5667! Slovencev. Najmanj slovensko je torej mesto, bolj slovensko predmestje in najbolj slovenska okolica. Statističnemu uradu moramo primati, da je to razmerje zadel ali točneje upošteval. To stopnjevanje slovenstva od mesta proti ckolici pa je edino, kar ima v dični VII. tabeli za silo obraz resnice. Vse drugo je velikanska laž, ki so jo zakrivili deloma neizkušeni in delc/ma brezvestni fctevni uradniki ob času pobiranja podatkov in ki jo je statistični urad sedaj javno potrdil. Že ob času popisovanja ljudstva smo opozarjali v našem listu na nepravilnosti in slajparije, ki so jih zagreš&li razni števci komisarji. Opozorili sme na dejstvo, da števni uradniki niti ne vprašajo po družinskemu jeziku, da r.aše ljudi strahujejo itd. In tega nismo pisali po svoji lastni spodbudi, temveč na podlagi protestov od strani prizadetih samih, ki so se prihajali pritoževat v uredništvo našega lista in v urad političnega društva. Že vsled pritožb s strani naših ljudi fa bilo pričakovati, da bodo izidi ljudskega štetja z ozrrom na narodnost prebivalstva potvorjeni in neresnični. Kljub vsemu pa nasmo mogli pričakovati, da bot potvorba tako gorostasna in tako očitna. Že v mesecu februarju (gl. «Edinost» št. 36 od 11. februarja), ko so začeli prihajati na dan prvi podatki, smo na podlagi števila naših šolskih otrok dokazali, da je laž, da bi nas bilo v Trstu samo 19.000, kajti 19.000 prebivalcev ne more dati 6266 šoli podvrženih otrok. Število naših šolskih otrok odgovarja po statistično dognanem razmerju celokupnemu prebivalstvu najmanj 40.000 duš, ki morajo zraven tega pripadati samo zavednim slovenskim družinam, katere pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, da se niti ne menimo o neštetih slovenskih dru žinah, ki se te - dolžnosti ne zavedajo in polnijo s svojimi otroki italijanske šole. Danes bi morali vse to ponavljati, toda zadovoljimo se le z najbolj kričečo absurdnostjo, z razmerjem med našim prebivalstvom in številom naših šolskih otrok v Rojanu, kjer pošilja 1508 Slovencev v šolo nič manj kot 749 otrok, torej 5 manj kot polovico vseh tamkajšnjih Slovencev in še večjo absurdnost, ki jo predstavlja razmerje med številom našega prebivalstva in števil con šolskih otrok pri Sv. Jakobu, kjer naj bi 829 Slovencev pošiljalo v šolo 721 otrok. Med 1390 šolskimi otroki, ki obiskujejo šolo pri Sv. Jakobu, jih je namreč 721 iz istega, t. j. šentjakobskega okraja! Statistični urad bi se moral teh «po. datkov» naravnost sramovati. In danes, ko imamo njegove uradne labele pred očmi, mu lahko z gotovostjo očitamo, da se je zavedal, da ne dela po vesti. Vprašamo predvsem občinski delovni in »statistični® urad, zakaj tista razlika med I. in VII. tabelo v njegovem poročilu? Zakaj je v I. tabeli, kjer poročal o prebivalstvu sploh (brez ozira na narodnost), tako skrbno razdelil predmestne okraje v posamezne podokraje (n. pr. Fraed=Kjadin4-Rocol-f-Lonjer), medtem ko jih je v VIL tabeli, kjer je razvrsti) podatke o narodnosti, tako skrbno stlačil pod splošna imena Škedenj, Sv. Ano itd.? In vendar bi bilo ravno tako zanimivo vedeti, koliko je Slovencev po posameznih podokrajih, kot je zanimivo znate*, kako je razdeljeno celokupno prebivalstvo! Najzanimivejše pa bi vsekakor bilo vedeti, kako je tistih 4717 Italijanov v naši oklici razdeljeno po naših (oprostite čisto slovenskih) okoličanskih vaseh (Sv. Križ, jrosek, Opčine, TrebČe itd.)! Statistični urad nam te svetlobe ni holel privoščiti. Zakaj je tako jasno, da ni treba izgubiti niti ene besede za razlago. Slavni statistična urad je dokazal s svojo «statistiko* o nas Slovencih, da je urad za prikrivanje slovanskega življa na tržaških tleh. Mi mu tega ne moremo braniti in tudi naša zahteva po reviziji ljudskega štetja bi bila zaman. Moramo jih torej pustiti naj farbajo sebe in druge. Glavno je, da se mi sami ne damo nafarbati in da vzamemo njihove številke za to, kar »o, namreč za gorostasno «sta tisti čoo.> pačenje resnice. Pri tem se zavedajmo, da nas ne more iztrebiti nobena statistika, ako se sami nočemo uničiti. Gospodar, ki si je prihranil 1000 lir, jih ima v žepu, naj to pove in razbolena ali ne. Tako je tudi z nami. Mi smo tu, naj nas skrivajo, koiikor hočejo, in bomo tu, dokler se bodo naše družine držale temeljne slovenske narodne zapovedi: V slovenski dražim slovenski jezik! To naj bo naš odgovor na števne sleparije! je vzklikalo neprestano s prisrčno« navdušenostjo, se je smehljaje- zahvaljevala za ovacije in mu mahala z desnico v pozdrav. Kralj je stal ves čas radostnih lic tik kraljice. Občinstvo je odkritih glav zapelo nekoliko naših pesem. Ovacije so se nadaljevale ter se stopnjevale do viharnosti, ko se je vlak ob 1.10 začel pomikati. In končno so zapele same ženske še «Po jezeru ..,». Kraljica in kralj sta stala zopet smehljajoč ob oknu ter je kraljica dolgo zamahovala z roko, dokler ni izginil vlak. Proslava kraljeve poroke ▼ Zagrebu ZAGREB, 10. V Zagrebu je bila, kakor po drugih jugoslovenskih mestih, proslavljena kraljeva poroka zelo svečano. Mesto je bilo okrašeno in polno zastav. Po mestu so se vršili številni sprevodi z godbo na čelu. Vsa proslava se je vršila brez kakih incidentov. Zvečer, po svečanostih, je prišlo do spopadov med nacionalistično omladino in nekaterimi blokovci. Spopadi nišo imeli hujših posledic. Ninčić obvestil poljskega poslanika i o uspehu sestanka BELGRAD, 10. Jugoslovenski minister za zunanje zadevie Momčilo Ninčić je povabil včeraj ob 11 uri k sebi poljskega poslanika v Belgradu Okenskega ter ga je obvestil o sklepih, ki so bili storjeni predvčerajšnjim na sestanku predstavnikov Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunske. Proti spletkarskim vestem o položaja v Črni gori BELGRAD, 10. Belgrajski dopisni urad javlja: Italijanski list «Epoca» je razširil vest o domnevnem obsednem stanju v Črni gori in o domnevnem izseljevanju črnogorskih veljakov v inozemstvo. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da je ta vest popolnoma izmišljena in očitno* tendenciozna, Jugoslavija Kralj Aleksander in kraljica Makija na poti na Bled LJUBLJANA, 10. Listi objavljajo podrobna poročila o kraljevi svatbi v Belgradu, ki je bila nad vse veličastna. Posebno pozornost je vzbujala, kakor že javljeno, konjeniška četa, sestavljena iz jezdecev iz vseh krajev države. Vsi jezdeci so Kili v narodnih nošah. Prvi so na iskril domačih konjih v lepih nošah bogato okrašeni jezdili Hrvatje iz Medjimurja. Pa tudi Blejci (kot zastopniki prekrasne Gorenjske in Bleda) so vzbujali med vsemi gledalci posebno občudovanje. Jezdili so na polnokrvnih domačih konjih v pestri narodni noši!. Impozantni so bili sinjski «alkari* in sploh Dalmatinci. Naravnost orientalno-razkošno bogastvo so pokazali Bosanci Odeti v odela, pretkana s težkim zlatom in opasani z jatagani, samokresi aH starimi puškami sk> sedeli mogočno na svojih čilih malih bosanskih konjih. Med Bosanci je posebno pozornost vzbujal potomec znamenitega Smail-age Čcngijiča, ki ga je opeval hrvatski pesnik Mažuranič. Ta potomec je poveljeval bosanskim begom. Bil je ves v zlatu. Za naje nosil «kobure» (stare pištole), som dalje jatagan, pozlaćen in ročaj bleščeč od samega zlata. Ta jatagan je nosil Smail-aga Čengijič m je ž njm vodil krvarv« boje. Pozneje je bil ta potom«c predstavljen pisatelju Branislavu Nušiću. Pozdravila sta se ter si segla v roke, potomec pa ja poljubil brata Srba, rekoč: «Odpusti brate! Pozabi vse, kar je bilo! Mi smo bratje, vsi enaki!« Tudi Hercegovinci so imponirali. Junaško so se držali v svojih priprostih narodnih nošah Makedonci iz Gostivarja. Tudi Banat in Vojvodina sta pokazala svojo izrazito sliko. Vojvodine i so jahali na krasnih, žlahtnih, pofnokrvnih in vitkih konjih ogrske pasme. Poročni ceremoniel je bil sestavljen strogo v duhu starih svatovskih srbskih šeg. Na ta način je bil simbolčno dan izraz, da je vladar tak po želji in volji naroda. Saborna cerkev je bila priprosto, a okusno okrašena. Povsod so visele bogato razkošne pa-otske preproge in razne druge naredne tkanine iz vseh krajev države. Posebno pozornost in občudovanje je vzbujala slovenska narodna noša, za katero je zavladalo v Belgradu sploh veliko zanimanje. Po vr a tek v novi dvor je bil sijajna manifestacija, ki jo je priredil po vseh ulicah narod kralju in kraljici. Zanimivi pa so bili prizori narodnega značaja pri vhodu pred novim dvorom. Pred vhodom so v dolgem špalrrju stale deklice - mladenke v belih krilih in s cvetjem v naročju. Bile so Srbkmje, Hrvatice in Slovenke, vse v narodnih nošah. Ko je prispela kraljica k vhodu, so jo počele deklice posipati s cvetjem, vzklikajoč: «Ž£-vela naša kraljica Marija!» Pred vhodom se je kočija ustavila. Kralj in kraljica sta stopila z voza. Pred vralmi kraljevske palače je v sredi stalo kmetsko dete, sinček preprostega kmeta iz Topole, kjer je rojstni kraj Kara-gjorgjevioev in kjer je pokopan kralj Peter. Po starem tfbičaju je kraljica vzela dete v narečje, je poljubila in je izročila kralju, ki je storil enako. Pred direktnim vhodom palačo je bil razpet širok bel pas. ki je začasno branil poročencema vstop v dvor. Po stari srbski svatovski! navadi je morala preje mlada kmetska deklica sito, polno pšenice in slaščic ponuditi kraljici Kraljica je vzela po eno zrno in eno slaščico. Ponudila je tudi kralju. Ostalo je kraljica razdelila med navzoče spremstvo m deklice. Btott prbeni pas so nato odstranili varuhi in kraljica je lahko svobodno vstopila v svoj novi dom. Popoldne se je vršila, kakor že javljeno, revija vojske. Vtis nastopa disciplinirane armade je bi: na navzoče naravnost fanpozanten in sijajen. Vsi bo občudovali elan in disciplino vejske. Defiliranje je otvorila konjenica kraljevske garde. Sledile so zastave vseh edinic armade. Za tem je korakal drugi polk kralja Petra. Ko se je približal 25. polk visokorastlih junaških Bosancev, je romunski kralj Ferdinad zajahal svojega konja ter je kot imejitelj tega polka njemu na čelu z mazšalsko palico v roki def iiiral mimo kralja Aleksandra. Ves čas, ko so čete defilirale, broječe okoli 30.000 molž so aeroplani metali na vojsko cvetje in zelenje. Naravnost očarujoč je bil nastop konjenice k» arfiierije. Defiliranje so zaključili aeroplani Popolnoma nizko v formaciji: vojne mornarice je philo 25 aero-planov mimo kraljevske tribune. Piloti so vzklikajoč pozdravljali kralja in kraljico. Po končani reviji bi se bil moral kralj vrniti v dvor po gotovih v programu določenih ulicah. Kralj pa je iz lastne inicijative spremenil emer ter se peljal preko knez Miha j! ©ve ulice In preko Teraaije. Ko je tam zbrani narod zapazil prihoc kralja, je priredil fcraljevski dvojici tako iskrene spontane manifestacije, da je bi marsikdo do solz ginjen. Množice: naroda so ob stopile avtomobil ter začele segati kralju in kraljici v roke, prisrčno jima čestitajoč. Ob 11. ponoči se je kraljevska dvojica z malim spremstvom v dvornem vlaku odpeljala preko Zagreba in Ljubljane na Bled, kjer namerava preživeti več tednov. Vsa mesta, skozi katera se je vozila kraljeva dvojica na poti na Bled, so bila svečano okrašena in razsvetljena. Povsod sta bila kralj in kraljica prisrčno pozdravljena. V Ljubljano je prispel dvomi vlak včeraj ob 12.48, Na peronu glavnega kolodvora je pričakovala pribod dvornega vlaka tisoč -glava množica. Zaorili so grotnki živio-klici, ko je vlak pripeljal pred peron in ko sta se ob oknu pojavila kralj Aleksander v generalski uniformi in ob njegovi strani kraljica Marija v preprosti sivi potni obleki Občinstvo je prirejalo kraljevski dvojici navdušene ovacijfec Dame so mahale z robci, gospodične so upale cvetje pred dvorni vlak, vse občinstvo pa je kakor iz enega grla oduševljeno klicalo: «2ivel kralj Aleksander! ... Živela kraljica Marija!... Živela Jugoslavija!...» Kralj in kraljflca sta se radostno zahvaljevala za spontane ovacije, zlasti kraljica je bila vidno ginjona po teli nepričakovanih prisrčnih dokazih simpatij, vdanosti in jubezni. Ker občinstvo, ki se ga je nabralo ogromno, ni smelo stopiti s perona, so nekatere matere poslale vendarle svoje otroke, male deklice k vlaku; deklici sto izročali kraljici celo šopke in posamezne vrtnice, kraljica pa je sprejemala otroške cvetlične čestitke vesela in vidno o&rečena. Občinstvu, ki Čehoslovaška Vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Čehoslovaško in Madžarsko PRAGA, 10. Iz Vavaracka, prvi čeho-slovaški minister pooblaščenec pri madžarski vladi je predložil regentu Hortyju po-verilne liste, izražajoč upanje, da bo vzpostavitev rednih diplomatskih stikov med Čehaslovasko in Madžarsko pripomogla k vzpostavitvi prijateljskih odnosajev med obema narodoma, posebno na gospodarskem polju. Horty je s svoje strani obljubil inž. Vavaracku podporo madžarske vlade. Bolgarska Bolgarska in Wrangelovci SOFIJA, 10. V odgovoru na interpelacijo o vprašanju generala Wrangela je izjavil minister Deskalov v zbornici v imenu vlade, da so bili Wrangelovi begunci sprejeti na Bolgarsko samo kot begunci, ruski generali pa organizirajo vojsko, ki tvori državo v državi, je pripravljena za takojšen nastop in ogroža varnost države na zunaj in na znotraj. Minister je obtoževal pristaše opozicije, to je ljudsko stranko, demokrate in radikalce, da se pridružujejo Wrangelovim pristašem za boj proti sedanji agrarni vladi. Daskalov je zaključil, izjavljajoč, da se tičejo storjeni ukrepi samo ruskih (generalov, ki vodico agitacijo, nikakor pa tobo naperjeni proti množicam beguncev, katerim se ne bo odklonila gostoljubnost. _. . ~ Rusija Letisko - ruski trgovski dogovor RIGA, 10. ketiška in sovjetska Rusija sta podpisali dogovor glede uvedbe novih, zelo nizkih transportnih tarifov za rusko tranzitno trgovino z inozemstvom čez Le-tiško. __✓ Grška Grški protesti proti podpiranju Kemail paše s str asu nekaterih evropskih držav ATENE, 10. Listi živahno komentirajo vest, da nekateri tuji parniki podpirajo ke-maliste. Listi zahtevajo odločno od vlade, da naredi konec temu početju. Listi se čudijo, da parniki nekaterih držav dovažajo vojni material kemail is tom, d očim se ves svet zgraža nad neprestanimi grozodejstvi Mali Aziji ~ . , Švica Švica in Rusija . ^ BERN, 10. Švicarska brzojavna agencija lavlja: Listi so objavili vest, da je švicarski zvezni svet prepovedal boljseviškim delegatom povrnitev skozi Švico kakor tudi dovoljenje, da bi se ustanovili v Švici, iz-vzemši Krasina. Ruski delegati niso niti trosili za bivanje v Švici in se torej zvezni svet ni mogel o tem niti izraziti. Ravno-ako mak> točna je vest, da švicarska vlada zalvteva od sovjetske vlade odškodnino za »ovzročene škode in obresti za svoto ene miljarde frankov. Švicarska bo sporazumno z dragimi evropskimi državami zahtevala od Rusije, da prizna vojne in predvojne dolgove in da povrne podržavljeno : imetje ali pa da za to primerno odškodnino, nikakor pa ne bo postavljala drugačnih zahtev. _ . Vprašanje nemškega posojila odgođeno PARIZ, 10. Odbor bankirjev je sklenil na svoji današnji seji, da bo odgodi! svoje seje za dobo treh mesecev. Do takrat bo odgodeno tudi razpravljanje o nemškem >osojilu. Osebnosti z otečn@s*3 Nagibov k odstopu od predsedstva Po>-litičnega društva «Edinosti» nisem nazna« nil na občnem zboru 1. t. m. niti drugače objavil. Številni so in raznovrstni, po večini čisto osebne narave. Brez posebnega povoda se nočem izneveriti sklepu, da se ne bom spuščal v obrazlaganje svojega koraka in v razpravljanje o svojih nagibih. Vendar se moram odzvati «Goriski Straži* in «Piccolu» vsaj toliko, kolikor gre zu vprašanja občnega, ne zgolj osebnega pomena ali pa za prevelika nesporazumljenja Po «Goriški Straži» b.i utegnil nepoučeni čitatelj soditi, da se ona in jaz ujemava v tem in da me je nagnilo- k odstopu edino to, da ista eseba ne sme biti hkrati predsednik Političnega društva cEdinosti poslaaec, prvič, ker — kaker pravi m riška Straža» — ima druStvo tudi sodili o delovanju poslancev, in drugič, ker mora poslanec biti prevečkrat in predolgo odsoten. Res je, da sem, na to drugo, zgolj praktično težavo sam opozoril že takrat, ko se je postavila moja kandidatura, in re^ je tudi, da sem že tedaj, ko sem se prvikrat vrnil cd sej poslanske zbornice, govoril tudi sam o neki nezdružnosti predsedstva in poslanstva. Ali o tej nezdružnosti sem govoril šele potem, ko sem bil v od-borovi seji že napovedal svej odstop xz čisto drugega razloga, torej le bolj teoretično, in to nezdružnost sem videl tudi v čisto nečem drugem. Po mojem mnenju gre samo za slučajno nezdruznosi, kolikor namreč lahko nastane položaj, v katerem bi predsednik moral drugače postopati kakor pa poslanec, ali v katerem bi isti korak, storje« od predsednika, drugače učinkoval, kakor če bi ga storil poslanec. Ne verjamem, da bi se mogel za nas kmalu uresničiti takšen položaj, če bomo vodili previdno in smotreno politiko. Nasprcino pa mislim, da brezpogojna nezdružnost predsedniške in poslanske funkcije iz tistega razloga, ki ga navaja <■ Goriška Straža», nikakor ne stoji. S tem ne zahtevam za nas nobene <.extrawurst», kakor pravi «Goriška Straža=>. Če se ne varam, je tudi onkraj meje v več strankah načelnik politične organizacije hkrati poslanec; če se zelo ne motim, je tako tudi v Slovenski ljudski sjtrankt In morda potrebujemo ravno mi na Čelu svoje politične organizacije moža z veljavo in s pravicami poslanca, ne glede na to, da nas pomanjkanje sposobnih mož itak sili h kopičenju raznih nalog v eni .osebi. Saj ima to lahko tudi svojo dobro stran. Takemu možu se odpirata širše obzorje in globckejši vpogled, mu pomagajo izkušnje, ki jih je pridobil na enem polju, tudi na drugem in mu rasejo moči po raznovrstnosti njih udej-stvovanja. Preobremenjenost posameznikov se ne bi občutila tako močno, če bi jo odtehtavala vzajemna skupnost vseh naših javnih delavcev, zlasti če bi nekateri ne bili le pogojno v naši politični organizaciji ali ji celo ne stali naravnost sovražno nasproti, S tem tudi odrekam vsak odločilni pomen tisti praktični težavi, ki bi izvirala iz prepogostne in predolge poslančeve odsotnosti, Za svojo osebo še dodajam, najsi mi zato tudi izrečejo nezaupnico, da je bil v meni poslanec le malo na poti predsedniku in da so me veliko prej in bolj ovirale druge dolžnosti in razmere, ki so zato tudi v ožji zvezi z mojim odstopom. Vsaj subjektivno torej, kolikor se mojega osebnega mišljenja tiče, so razlogi «Goriške Straže» brez podlage, a tudi stvarno menim, da sem dokazal njih neutemeljenost. To trdim brez strahu napačnega tolmačenja, ker sem vendar dovolj jasno in odločno odklonil vodilno mesto ne samo v obstoječi politični organizaciji, nego tudi v vsaki drugi, ki bi imela stopiti po nekem načrtu na njeno mesto. Ne morem pa končno v tej zvezi prikriti svojega čudenja nad tem, da se zavzemajo za sodno oblast Političnega društva ^Edinosti« nad našimi poslanci in za njegovo uspešnejše delovanje ravno tisti, ki ga hočejo razbiti na troje in ravno v narodnih stvareh nadomestiti z Narodnim svetom, ki bi se ne naslanjal več na edinstveno organizacijo, nego več ali manj dobro voljo in več ali manj pogojni sporazum treh organizacij, ki bi pa tudi že pri ustanovitvi bile zastrupljene in ogrožene po strujarstvu in strankarstvu. V ostalem mi daje «Goriška Straia» slovo brez dvoma s toliko dobrohotnostjo, do kolikršne se je njen sotrudnik sploh mogel meni nasproti povzpeti. S primerno zahvalo za toliko dobrohotnost prehajam k «Piccolu». Po «Piccolu», ki se sklicuje na informacije neimenovane zel6 uplivne slovenske politične osebnosti, bi moj cdstop bil povzročen po napredovanju neke naše umerjene in k sodelovanju z Italijani nagnjene struje, ki je baje stopila na dan zlasti db sprejemu kraljeve dvojice. 2e psiholc. Posnema po «Edinosti», seveda po svoje, poročilo o poteku izrednega občnega zbora. Pred vsem dodaja iz svojega, da je bil jasen namen goriških odposlancev, da se ctresejo nac rjo rudne intransigence ki je do sedaj označevala delovanje « Edinostih, ki je bik> osredotočeno v Trstu. Nato prevaja «PiccoIo» dobesedno poslovilne besede dra. Wilfana. Pri tem prevodu «Pic-colo* ni pozabil, da je «Piccolo». Pri Wilfan-ovem stavku »Poslavljam se od članov Političnega društva «Edinosti» z vročo željo, naj bi nikdar ne zatemnela med njimi zavest pomena, ki ga ima za naš narod v Italiji edinstvena politična organizacija je namreč «Pic-cclo-> prezrl besedo «edinstvena*. Laški list nato nadaljuje: «K temu odstopu nam je dala neka v slovenskih političnih krogih zelo vplivna oseba, ki se sicer drži skrajno reservirano glede postopanja posL Wilfanaj sledeče podrobnosti: «V zadnjem času se je pojavila v okviru slovenskega društva močna struja za sodelovanje (tendenza collaborazionistica). Tako sta nastali dve različni struji: nepopustljiva in zmerna. K nepopustljivi struji spada baš posL Wil fan, ki je moral, ko so mu polagoma zmanjkovala tla, odstopiti, da se vzdrži v ravnotežju in tudi, da bi ne bil naenkrat vržen raz konja. Bilo bi pa napačno misliti, da je s tem posl. Wilfan padel v nemilost pri svojih političnih somišljenikih, ker je njegov ugled v slovenskih krogih še velik, četudi v društvu samem nima preveč pristašev. Njegov odstop se mora torej smatrati za posledico njegove nepopustljive politike v odboru, kjer se zdi, da zmerni tok, takozvani novostrujarji (po «Piccolu» «novi strujeri*) za sedaj prevladujejo. Enega najbolj tehtnih razlogov, ki so prisilili voditelje slovenske politke, da menjajo intonacijo vsemu nepopustljivemu gibanju, je treba videti v toplem samoniklem sprejemu, ki ga je nedavno priredilo slovensko ljudstvo kraljevi dvojici, in kateri je močno stresel položaj posl. Vilfana. V ostalem nas zagotavlja naš informator, da je večina «Edinosti» sedaj naklonjena zmerni in kolaboracijonistični stniji.* «Piccolo» se je na vsak način posluževal zelo slabega informatorja, ali pa ga je slabo razumel. Toda njegovo pisanje ne priča samo o slabem razumevanju, ampak o stari «Picco-lovr* perfidnosti. Le «Piccolo» je mogel zapisati, da je postal posl. Wilfan žrtev svoje nepopustljive politike. Naj bo «Piccolo» gotov, da tiste narodne zahteve, katere je zastopal dr. Wilfan, zastopa ves naš narod, brez razlike med novimi, starimi in drugimi «strujeri». Kar se tiče sodelovanja, bi moral «Piccolo» pred vsem povedati, kaj on razume pod1 to besedo. Če misli na sodelovanje pri zadevah, ki se tičejo obeh plemen naše dežele, ga opozarjamo, da smo mi Slovenci sodelovali še povsod, kjer nam je bila dana prilika tudi če nam je bilo sodelovanje omogočeno v obliki, ki je bila za nas z ozirom na naše število in našo moč naravnost ponižujoia. Spominjamo tu le na tržaški mestni svet, na Odbore za javni blagor tekom vojake in ob času prevrata, na posvetovalne komisije v Trstu in Rimu. Pri vsakem teh primerov sodelovanja je oziroma je še danes posl. Wilfan zraven! Če pa misli «Piccolo» s svojim «collabora-zione* sploh zbližanje obeh plemen, tedaj pozablja da so prvi koraki za to zbližanje izhajali od naše strani pod vodstvom dra. WiHana in privedli niso do cilja le radi tega, ker so tozadevne «Picolove» lepe fraze ostale le lepe fraze* Kar piše konečno «PiccoTo» O kraljevem obisku in njegovih posledicah, nam vzbuja naravnost smeh. Neverjetno je, da zamore list tako hitro pazabiti to, kar je še pred tednom dni sam pisal. «Borci» za svobodno luko. Pred kratkim smo povedali na tem mestu, da se je deželni svetovalni komisiji bil obrazoval poseben odbor, ki je imel izročiti vladi spomenico o gospodarskem položaju Trsta. Spomenica naj bi bila vsebovala zahtevo po uvedbi svobodne luke, a izročiti bi se bila imela ministrskemu predsedniku Facti povodom kraljevega obiska. Kralj je prišel, kakor znano, Facta tudi, toda odbor ni bil sprejet in seveda tudi ni izročil spomenice. Pod mogočnim vplivom velikih sprejemnih svečanosti v čas* kralja se je zdelo tako postopanje ministrskega predsednika članom imenovanega odbora in njegovemu predsedniku županu Pitaccu popolnoma naravno in vsi so po svojem starem običaju (vsled katerega imajo za tilnikom nenavadno močno razvite mišice) zadovoljno prikimali. Kimali in prikimovaK so še celih 20 dni po odhodu ministrskega predsednika iz Trsta, dokler ni odpotoval njihov poglavar župan Pitacco v Rim. še le ▼ odsotnosti župana, Id je obenem predsednik tega imenitnega odbora, so se «borci* za svobodno luko ojunačib in so sklicali na svojo roko sejo, ki se je vriila predvčerajšnjim pod pred&edništvom senatorja Hortisa. Zb orov alci so enoglasno sklenili, da pošljejo županu Pitaccu m drugim članom osrednje svetovalne komisije kakor tudi senatorjem in poslancem, ki se nahajajo v Rimu, brzojavko s zahtevo, naj pri ministrskem predsedniku odločno protestirajo, ker se odboru Se ni omogočilo, da bi izvršil nalogo, ki mu je bila poverjena. Nadalje naj se ministrski predsednik opozori na neobhodna potrebo uvedbe svobodne luke in na neprimernost komisije, ki se je pred kratkim obrazovala z nalogom, da proučuje tržaško vprašanje nadaljnih šest mesecev. Tako so se naši tržaški «borci* za svobodno luko nenavadno ojunačili. Tudi nekateri tukajšnji laiki nacionalistični listi so postali nekam nenavadno predrzni in so začeli govoriti o nekaki borbi proti »obstrukcioniizmu«, t. j. zavlačevanju rešitve tržaškega vprašanja. Včerajšnji »Pic-co!o» pa poroča, da bo odbor za svobodno luko sedaj sprejet od ministrskega predsednika. No seveda, g. Facta že ve, kaj dela. Sedaj, loo se je obrazovala v Rimu posebna komisija za «proučevanje» tržaškega vprašanja, je itak vseeno, ali se ta slavni tržaški odbor »borcev« za svobodno luko sprejme ali ne. Zato pa ga rajši sprejmimo. Da Facta ve, kaj dela, a tržaški «borci» za svobodno lujfco so začeli svojo «ofenzivo» malo prepozno, ko je bitka najbrže že izgubljena. Taktf se dela ra svobodno hiko pod slavnim vodstvom in pokroviteljstvom senatorja Mosconija! Zbliževanj« med Italapsal ta Slovenci na Goriškem. Pod tem naslovom pozdravlja «11 Po-poio Friulano* z zadoščenjem znake, ki kažejo, da se bliža mirno sožitje med Italijani in Štovaoci Od leta 1918 sem da se kaže velik preobrat v mišljenja goriških Slovencev. Iredentizam med Slovenci da izginja in priznavati da so začeti dovršeni čin: priključenje k Italiji. Na čelu tega preobrata so najuglednejše osebe med goriškimi Slovenci Ti da se odalju-jejo od nevarne fcedeaUstične struje! Postavili so se na čelo realistične politike. Za to, da so ubrali nov« poti, je zadostovalo medsebojno spoštovanje. Mržnja med Italijani proti Slova, nom izginja hitreje, nego se je bilo nadejati. Celo najhujši sovražniki Slovanov, italijanski dobrovoljci, so začeli podajati Slovanom roko v pomirjenje. To dejstvo da je velikanske važnosti, ker priča, da je pot sodelovanja mec [t ali Jani in Slovenci edino prava, ker ona edina more dovesti do cilja, ki bo blagonosen za obe narodnosti! — Tudi pozdravljamo z zadoščenjem in iz istih razlogov ta preobrat, v razmerju med Italijani in Slovenci na Goriškem Izjavljamo pa odkrito, da tisto opetovano opozarjanje na slovenski «iredentizem > napravlja nekak mučen vtis na nas — Negoričane. Nekam čudno diši, čeprav smo uverjeni, da je bilo napisano z dobrim namenom. Ugotavljamo dejstvo, da so vsi Jugosloveni v Julijski Krajini v izjavah od poklicanih strani pripo-znali dovršeni čin. Ravno zato pa bi se smeli nadejati, da se med Italijani vse Julijske Krajine izpremeni razpoloženje napram našemu narodu. Na Goriškem se je zgodilo. Drugod pa nel Krivda ni na naši strani. Opozarjamo gou. riškega tovariša na naš članek «Za pošten sporazum smo ved'no.» Tam je -povedaio vse. Povedano je, da smo mi vsak hip pripravljeni za sporazum in sodelovanje prav na tisti podlagi, ki kaže nanjo «Q Popolo Friulano*: na podlagi medsebojnega spoštovanja I! Nič drugega ni treba, nego da Italijani v vsej Julijski Krajini posnemajo vzgled Italijanov na Goriškem! In če govorimo o medsebojnem spošto vanju, ne smemo misliti le na kako bolj uglajeno osebno občevanje, marveč na medsebojno spoštovanje vseh pravic, tako, da si bosta stali obe plemeni ob strani kot enakovredni, ena-koveljavni in enakopravni državljani. V tem smislu naj govori goriški list jasno in odločno besedo na naslov tistih, ki nas še nočejo spoštovati in 90 zato edina zapreka proti sporazumu in pomirjen/u. Sicer pa izrekamo' goriškemu listu iskreno priznanje in zahvalo za njegovo vnemo za res plemenito stvar. Ali ste bifi že na anagrafič&cm uradu? Opozarjamo naše čitatelje ponovno na odredbo ti-čočo se sestave porotniške liste. Vsakdo, ki pride v poitev za porotnika, se mora do konca julija t. L javiti na anagraiičnem uradu, ul. Sanita št. 25 soba št 35, ker drugače zapade globi 50 Kr. Opozarjamo, da plačanje globe seveda ne oprosti od vpisa v porotniško listo. Vsled tega je v interesu vsakega, da sledi določilom odredbe, tim več, ker sedaj ob enem lahko obavi še drugo ravno tako ali še bolj potrebno opravilo na anagrafičnem uradu, da se namreč prepriča, če je vpisan v seznam tistih oseb, ki zadobijo italijansko državljanstvo brei dražega (di pieno dirltto). Za ta posel se je treba obrniti na sobo št. 63. Rok za reklamacije glede državljanstva poteče dne 5. julija t. 1. Za okoličane je najbolje, da pooblastijo brihtno osebo, ki bo lahko pogledala seznam za več oseb skupaj ali pa tudi za vso vas. Opozarjamo vse naše čitatelje na veliko važnost tega ratflasa. Vsakdo, ki je pristojen v Trst, naj pogleda omenjeni seznam, da ne bo imel v bodočnosti nepotrebnih sitnosti. Znano je, da m točnost v poslovanju anagrafičnega urada aeloma trpela, videl« smo to najbolje pri volilnih listinah, in zato je človeško nemogoče, da bi bil seznam občine točen in popoten. Na drugi strani pa je vpfs v ta seznam občine for, malen predpogoj za pridobitev državljanstva in kdor se ne pobriga za to, da bo v redu vpisan, bo lahko imel pozneje nepredvidjene sitnosti, ko bo n. pr. prosil za potni list, za podelitev kake obrtne koncesije, ko bo hotel prodati ali kupiti kake nepremičnino, ko se bo potegoval za kako službo, pokojnino itd. Prepričati se mora, č» je vpisan vsak moški, ki je dovršil 18. lefo, od ženskih samo vdove. Ljudsko Stelje in volitve. Kaj si je treba misliti o »podatkih* statističnega urada glede števila Slovencev v Trstu in okolici, o tem govorimo obširno na drugem mestu. Tu hočemo le primerjati podatke o zadnjih občinskih volitvah s « podatki« ljudskega štetja, kolikor se obojni tičejo nas Slovencev. L mesto: 1.) v okraju Si Vid smo dobili 46 glasov (t'73%), našteli so nas 298 [125%), Z) Staro mesto: glasov 13 (0'71X), Slovencev 29 (017V.); 3.) Noro mtrto, g. 162 (506%), Sh 188 (0'85»/„; 4.) Barrfsra nova: g, 88 (257%), SI 317 (124 odstot); 5.) Burim vsccUsa g. 104 (1'95%), SI. 260 (<*51*)i (U Sv. Jakob: g. 188 (8 SI. 829 (3'55'M. TL predmestje: 1.) Skedenj: g, 446 On%), Sf. 2848 £22*93°/.). 2.) Sv. Ana: g. 235 (36X), SI 2310 f26'llV.j, 3. Frned: gL 100 (6'32-/.), SI. 2116 (13*96*); 4.) S^ Ivan: gl. 365 (25*29«), SL 2002 (16'55»/.): 5.) Rojstu gj. 224 (18-31«), SL 1506 (13'OZV.); 6.1 Barkov-fti gL 218 (3*14%), SL 983 (14<59*U skapaj Tt fUfcllflJ #. 1588 i*rn»)i A 11767 (17*66%). — UL okoKca: gL 393 (49'93%), SL 5667 (60'5%). V vsem mesta in okolici: glas. 2582 (9f64%), Slovencev 19387 (8 34%). Not atentat aa pravice našega jedka. Kr. pravdništvo v Gorici je poslalo na okrajne sod-nije, kx spadajo v področje goriškega sodnega dvora, odlok, «da morajo po nalogu generalnega prokuratorja za Julijsko Krajino biti vsi kazenski spisi sprejeti v italijanskem jeziku, kjer bi pa to ne bilo mogoče, da se morajo spisom sestavljenim t kakem drugem jeziku priložiti italijanski prevodi.* Kako si gospodje v Trstu to stvar predstavljajo, vedi Bog. Gorostasno je to, da si v tej državi danes sodniki sami, jutri državno pravdništvo, po jutranjem bogvekajco oblastvo lasti pravico, zanikati našemu jeziku pravico, ki mu gre po veljavnih zakonih. Torej tucfi v čisto slovenskih krajih naj bi se v kazenskem postopanju moralo vse protokoli-rati v jeziku, ki ga interesirane stranke ne razumejo. To je taka kričeča krivica, ki bi je nikdo ne pričakoval od državnega pravdni-štva, ki je vendar kontrolni organ, da se zakon izvršuje. Še manj pa bi človek pričajkoval, da si generalni prokurator lasti oblast, ki mu po zakonu ne gre — kajti o tem, v kakem jeziku se smejo na sodnijah protokolirati izjave stranke, tega nima določati generalni prokurator. Opozarjamo na ta nov atentat na naše ljudstvo našo javnost in zlasti naše zastopnike, da pravočasno nastopijo proti temu novemu kršenju zakona in nažih pravic in proti tej nezaslišani samovolji posameznih oblastnij. Nimajo poguma) Republikanski poslanec Chiesa je očital v zbornici italijanski vnanji politiki, da ima glede Črne gore na sebi greh strahopetnosti, ker je dopustila, da se je ta dežela odpravila. Zaradi tega očitka je prišlo do ostrega prerekanja med rečenim poslancem in ministrom za v na nje stvari Schanzerjem in do viharnih prizorov v zbornici. Rečeni poslanec je pač med tistimi ljudmi, ki nočejo ra^ čunati z resničnostmi. Za nje je Črna gora tistih par padlih veličin, ki se sedaj pasejo pod vedrim italijanskim nebom, ker ne morejo nazaj v deželo, ki jo «zastopajo». No poslancu Chiesš ni toliko zamere, tiči pač v tisti dušev-nosti, ki še ne more razumeti, da je ustvaritev Jugoslavije končnoveljavno in neodpravljivo dejstvo, ki ne morejo aH nočejo računati z danimi resničnostmi, ki jih je pomagala ustvarjati tudi italijanska dplomacija, katera je Jugoslavijo uradno pripoznala in s tem tudi priključitev Črne gore. Z ustvaritvijo jugosloven-ske države Črne gore ni več. To je suho dejstvo. —- Zameriti pa se mora ministra Schan- zerju, da se je na spopadu s Cliieso omejeval le na splošno frazo — češ, da je italijanska diplomacija vse.kdar dostojno zastopalaltalijo in njene koristi — in da ni spravil skupaj toliko poguma, da bi gospodom odkrito povedal v obraz: pripoznali smo Jugoslavijo in s tem tudi priključitev Črne gore k njej! Kdor hoče, da bi se Italija izneverila sprejetim obvezam in svojemu podpisu, le kompromitira italijansko politiko in jo hoče zavesti v nelojalno postopanje. Mi ne moremo drugače gospoda! Čemu se tako srdito borite na — izgubljeni postojanki?!! — Tako nekako bi bil moral g. Schanzer povedati zbornici. Zato je imel poslanec Chiesa prav, ko je očital Schanzerj'u strahopetnost. Seveda iz drugačnih ozirov. Saj se je te dni tudi od italijanske strani očitalo-, italijanski politiki, da je dvolična. In to je znak sedanjih političnih razmer v Italiji. Društvo «Cavalieri deli a Morte» v Benetkah razpuščeno. Iz Benetk prihaja vest, da je prefekt razpustil društvo «Cavalieri della Morte» ter prepovedal, da se dru-štveniki zopet udružijo. V odloku, ki ukazuje razpustitev, navaja beneški prefekt mnogo težkih razlogov, da so v društvu prevladovali elementi nevarni za javni red; da se je pod pretvezo patriotičnega in dobrotvornega delovanja zasledovala osebne namene in nezakonite dobičke s tem, da so se izvrševale nezakonite in neopravičene represalije, da se je trgovcem in drugim meščanom naravnost predpisovalo doprinose, zahtevalo plačilo za nezakonite usluge, da so društveniki nastopali kot sodniki tudi v privatnih sporih, da so se posluževali nezakonitih sredstev in sirasei-nja, da so zasedali hiše, omogočali areti-rancem beg, ukazovali opustitev dela, za-pretje trgovin, da so se poslavljali na mesto oblastev in si lastili nazive, ki pripadajo le armadi, da so dne 6. t. m. iz mornariške bolnišnice z oboroženo silo odnesli truplo, ki je bilo na razpolago sodniji za preiskavo, in cato s zvenenjem motili nočni mir. Kvestura je zaprla sedež društva, ter izvršila več hišnih preiskav in aretirala eno oseba. Predsednik društva je pobegnil. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj si misli, o tem energičnem prefektu naša ekscelenca Mo»-sconi! «Prosveta» (Odsek za socialno izobrazbo). Krvavo mesarsko klanje, ki je divjalo skozi štiri polna leta po svetu, je kazalo, da bo uničilo med narodi vsak čut človekoljubja in ljubezni. Toda ne, iz krvi in sovraštva je vzklila ljubezen, hrepenenje po bratstvu in svobodi. Oni mali človek, ki je bil orožje v rokah mo-gočnikov, je izpoznal pri tem samega sebe kot enakovrednega člana človeške družbe, a uvi-del je tudi, da mu je treba, ako se hoče uveljaviti, predvsem duševnega bogastva. Zatirani narodi, ki niso bili deležni duševne hrane v taki meri, da bi se lahko uveljavili, so izrabili kritični moment raznih držav in praktično izvedli svoje stremljenje po svobodi. Mali človek oviran pri delitvi duševne hrane se je hotel iztrgati iz jarma suženjstva, da bi mogel sedeti pri isti mizi kot izvoljenci. Tudi pri nas, tudi naše ljudstvo, brez ozira na stan, oropano svojih duševnih hramov, svojih duševnih voditeljev, brez lastnih domov, bivajoče po barakah in strelskih jarkih, je za-hrepenelo po kulturnem napredku in omiki. Pregnali so mu učitelje, uničili kulturne naprave, požgali kulturne d'omove, a srce je ostalo, srce hrepeneče, ki kliče in po pravici zahteva: Dajte nam, kar ste nam vzeli! Jugoslovenski razumniki Julijske Krajine, usoda našega naroda tu, je v Vaših rokah od vas je odvisno, kakšen bo naš narod v bodočnosti. Zato je dolžnost vsakega jugosloven-sksga razumnika, da gre med ljudstvo, da sku-ša po svojih močeh nadomestiti, kar je bilo našemu narodu s silo vzeto. Odsek za socialno izobrazbo društva «Prou svete» si ie izbral važno nalogo, ki jo hoče izvršiti med našim ljudstvom. Naloga njegova je prirejati predavanja, otvarjati razprave in z vsemi mogočimi sredstvi, ki ph bo Odsek imel na razpolago, pripomoči h kulturnemu na* predira našega naroda. Da bo mogel odsek to svojo nalogo tudi izvršiti, je potrebno, da /druži vse razpoložljive sil« nalega razumni štva in začne z sistematičnim in ustrajnim de* lom na polju prosvete. V to svtIio vabi podpisani odsek vse nal«^ razumnike, ki so dobre vol}« ra ljubijo svoj narod, da se zberejo v torek 13. t. m. ob 19M v prostorih društva «Prosvete» ulica Fabict Fihi 10, I. na sestanek', kj"r se imajo določiti smernice in organizirati delo. Rulfini —- slavoiiJ. Zborovanje lige narodov) v Pragi se je končalo s precejšnjim nesoglas* jem. Zastopniki Čehoslovaške, Romunske, Jugoslavije in Grške so zapustili zborovanje v; protest proti načinu, kakor je predsednik senator Ruffini izvedel glasovanje o predlogih glede pravic in zaščite manjšini. Izjavili so da je bilo postopanje Ruffinija nepravilno. Vsai prizadevanja, da bi se navskrižje poravnalf, so ostala brezuspešna. Tako je končalo t prejeli posebne po-* zivnice, ker bi drugače zapadli kazni. Pošta za Ukrajino. Pisma namenjena v Ukrajino bo vzel s seboj parnik «Carnio-Iia», ki odpluje dne 20. t, m. v Odesso. Od 20. do 27. t. m. bodo pisma za Ukrajino poslana v Carigrad, kjer jih bo dvignil isti parnik ter oddal v Odessi. Botri, botre in starćši! Najdragocenejše ve-zilo za birmo in najlepše spričevalo sam sebi podelite, ako vpišete sebe, svoje birrnanov birmanke in otroke za člane šentjakobsl 5 podružnice «ŠoIskcga društva*, v katero se spremeni šentjakobska CMD podružnica prihodnjo nedeljo IS. t. ra. Danes dopoldne bo v. DKD sprejemal prijave in vplačila g. Josip Šorn, a zvečer bo podružnica priredila veselico v korist otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu. Ker želite napraviti na takšen dan svojim bir-mancem največje veselje, ga pač ne morete lažje, kakor če storite svojo sveto dolžnost io položite svoj dar domu na oltar pri dana/ otroški prireditvi v dvorani DKD pri -. Jakobu. Prireditev se prične točno cb 6 zvečer. Letna udnina za podružnico znaša L 5, vstopnina k veselici L 2, za otroke L 1, sedeži prve vrste L 2, druge vrste pa L 1. PreplaČila m da« rovi se hvaležno sprejemajo. . _ Društvena vesti Dramatični odsek M. D. P. sv. Jakob ima V pondeljek ob 20 svoj sestanek. Po sestanku se vrši vaja veseloigre »V Ljubljano jo cbjmo«. Igralci se pozivajo, da sc točno in vsi udeleže' vaf. — Vodstvo. Mladinska prireditev v prid Dijaški mat:cL Kakor je bilo v Četrtkovi številki »Edinosti, vprizori mladina pri Sv. JaJtobu trodejanka veseloigro »V Ljubljano jo dajmo« 18. t. m točno ob 19.30 v dvor-ni D. K. D. Polovica' čistega dobička je namenjena Dijaški Malict, Že med tednom bodo nabirali posamezni tovariši prispevke za Dij. Matico na posebne nabiralne pole. Prosijo se vsi oni, ki bi se no mogli udeležiti prireditve, da podpišejo vho£ nabiralne pole. — Cena sedežem z vstopnino vred je določena na 5 lir. Vstopnina sama na L 2'60. Ker je že lepo Število sedežev razprodanih se prosi slavno občinstvo, da si jih preskrbi še pravočasno. ^Organizacija oskrbnic voj. sirot v Trstu* bo imela svoj občni zbor v soboto 17. junija ob 17. ur* v prostorih organizacije Trst, ulica Torre bianca 39, I. Ciril-Metodove Družbe Podružnica pri Sv, Jakobu. — vaba na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 18. junija t. L ob 10 uri predp. v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1) Poročilo odbora, 2) Prememba pravil, 31 Volitev odbora, 4) Slučaj, nosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. Iz tržaškega ž^llenla! Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so vdrli tatovi v stanovanje Marije Mahničeve v ulici Valdirivo št. 4 in odnesli 99 lir y go* to vini. Dve prevrtana železni blagajni. V noči od petka na soboto so vdrli vlomilci v urad* tvrdke Coen čc C., prevrtali dve železni bla« gajni in se polastili 200 lir ter par »to jugotlo* venskih kron. Pr% *iuč&f blaznosti. Včeraj popoldne so pri« peljali v opazovalnico mestne bolnišnice Cecilijo K., staro 30 let, stanujočo pn Sv. Ivami št. 915. Nesrečnici se je zmešala pred par dne« vi pamet. J Trebče. Pevsko 'društvo «Primorec» v Trebn čah priredi danes popoldne veliko vrtno vese^ lico z raznovrstnim sporedom. Začetek točnej ob 15. url. Po veselici prosta zabava. K ohilal udeležbi vljudno vabi odbor* V Trti«, du 11 juffa * »nSNOST< Ston m Motreča pri dala. Delavcu Petru Barceloni ju ttaasjočcflM v alici deHAailo ftt. 1, je pedel jle**j zjutraj, pri dela, v stari prosti luki kos |elexa na fUro. Prvo pomoč je dobil na re&Uni postaji, i Pretep T gostilni. Včeraj popoldne okoli 3. Ur« je sedelo v neki gostilni v ulici Beccherie Jtest mladeničer. Da bi jim pa ne postal dolg (as pri kozarcu vina, so se lotili igrati na kar-le. Nekaj časa je vladala med igralci sloga, a •e je kmalu izpre«nem!a v hud prepir. Eden izmed družbe je začel namreč zmirjati svojega tovariša, da slepari pri igri. Dotični, katerega «e je očitek tikal, je nekaj časa molčal in preziral očitanja, misleč, da se bo mladenič potolažil. Ker pa ni bilo očitanj ne konca ne kraja, ga je zgrabila huda jeza: zagrabil je za steklenico polno vina in jo vrgel s vso silo proti nasprotniku. Toda ta se je pravočasno umaknil, in tako je končala steklenica na zidu. Drobci steklenice so lahko ranili civa mladeniča, in sicer Antona Derossija, siarcga 19 let, stanu- iporcavila št. 1, in Petra e Linzija, starega 20 let, stan>ijo£ega v ulici iz Kašelj, pen£ dr. «Toautf» iz Toanfa _ dr. «Soiaa 2ar» k Dan ter tfudhaa—ii dru št tu « Kraška vHa» iz Sežane. Čast in priznanj« bodi mlad! gospici Milki 28>ernovi za njeno neumorno poučevanje domačega pevskega zbora, g. Banu za njegov trud pri režiji igra ter dram. odseku, ki je dobro izvršil svojo nalogo. Iskrena hvala vsem, ki so količkaj pri* pomogli, da je prireditev tako dobro uspela. Polovica čistega dobička L 100'— se izroči za Narodne šole v Julijski Krajini, Odbor. jčerfa v ulici della L-nziJa, starega del Pešce št. 1. Oba mladeniča sta dobila prvo pomoč na rešilni postaji, 1 Pila je s trn p, pa vendar ni hotela ucnretL Ana Ravalico, stara 15 let, stanujoča v uiici Ribor-go št. 14, se je zaprla včeraj popoldne v svojo sobo in zavžila nekoliko karbolne kisline. fToda kmalu po zavžitju strupene pijače jo je Začelo žgaii v želodcu in po grlu. Deklina, ki ni mogla več prestajati groznih bolečin, Je} udeležbo sklenila, da hoče še živeti: tekla jc na rešilno ^ čestHamo M tako le ih postajo. Tam je pokleknila pred zdravnika mL d d ponudi v kr ga milo prosila, naj jo reši smrti, saj ne bo ni-'- ^ koli več pila strupa! Zdravnik ji je izpral želodec, nato jo je poslal domov izven vsake nevarnosti. Poskoecn samomor. Včeraj ob prvih jutranjih urah so pripeljali v mestno bolnišnico brezposelnega Viktorja Darellija, starega 19 let, stanujočega v ulici Molin a vento Št. 60. Mladenič si je prerezal z britvijo zapestje na j«vi roki. Dejanje jc izvršil v svojem stanovanju. Do tega koraka ga je dovedla beda. Njegovo stanje je nevarno. tfestl z GoriSkega Iz Riheznberka. Tamburaški krožek priredi <3ne 11. t. m. ot> 3 veselico na «Governu». Na sporedu so razne pevike točke in igra. Na veselo svidenje! — Krožek, $ Prračfna. Telovadni odsek * Sokola» v Pr-Vačini priredi v nedeljo 18. t. m. plesni ven-ček, četvorko, cvetljičnim valčkom, šaljivo pošto itd. Ker je čisti dobiček namenjen za prepotreb-no telovadno orodje, katero je društvo vsled vojne izgubilo, se priporoča odbor za obilno udeležbo. M Zdravo l »* Žaga. (Požar na 2ag?, ena človeška žrtev). Dne 30. maja ob petih popoldne je nastal požar v baraki za stanovanje beguncev, :ki jo je napravil Tehnični oddelek, V baraki je stanovalo enajst družin s 44 osebami. Radi suhega vremena se je cgenj bliskoviti razširil, tako da je v nekaj minutah objel celo barako. Rešiti se ni moglo skoraj nič, kljub temu da je ljudstvo priteklo na .kraj nesreče, ker seje valil strašen dim cd katramiranega papirja, s katerim je bila baraka krita in stene obite. Triinšest-desetlelna Marija 2agar iz Žage št. 20 je bila od številne družine sama doma. Ko j"e zapazila, da gori baraka, je hotela rešiti vsaj nekaj obleke in 5000 iir, katere je prejela družina za vojno oškodmno na premičninah. Skočila je v goreče prostore, za njo še dva moška, katerih eden je vzel zavoj, v katerem je Žagar .pokazala, da je denar. Ker je bil prodrl dušeč dim že v vse prostore sta moža hitela iz barake noseč vsak svoj zaboj, f Eden od njiju, bratranec Žagarj'eve, videč, da ne more spraviti zaboja iz ognja ga je pustil notri, opozorivši sorodnico, naj se umakne Judi ena fz nevarnosti. Misleč, da gre tudi ona za njim, je zbežal na varno. — Ko je čez pol ure bilo vse v pepelu j'e pritekla hči Žagarfeve na pogorišče in jokajoč tožila, da ni matere nikjer in da je najbrže zgorela v baraki. Ker se je zdelo to vsem neverjetno, so jo iskali povsod po vasi in na poiju, ker pa je niso našli nikjer, se je pričelo s podvojeno silo gasiti na kraju barake, kjer je bilo stanovanje 2agarjevih. Po kratkem času so iz še gorečega tramovja povlekli človeško ogorelo stegno. Vse drugo truplo je popolnoma zgorelo. Ravno par trenutkov, preden je šla pons-srečanka v barako, so možje prinesli iz barake njeno 97 letno umirajočo taščo, katera je po dveh dnevih tudi umrla. Ta od vseh pogorelcev najbolj nesrečna družina je zgubila vso obleko, živež, denar in utrpela člaveško žrtev. Zavarovan ni bil nihče Zato je beda velikanska. Prosijo se usmiljena srca, naj priskočijo revežem na pomoč. Vsak, Se tako majhen dar v naravi ali denarju bo dobro došel. Darovi naj se pošiljajo na Županstvo na Žagi, okraj Tolmin. Nabrežina. GocFbeno društvo v Nabrežini priredi danes ob 18. uri tombolo na lepem in senčnatem trgu v Nabrežini. Dobitki: tombola L 300; cinkvina L 200. Posamezna srečka L 1.—. Uljudno vabimo vse domačine in okoličane na to prireditev. Odbor. Štcrje. (Zahvala.) »Kmetsko izobr. društvo Storjen je priredilo dno 28. maja veliko vrtno veselico * Narodni Tabor >, ki je jako dobro uspela. Najprisrčneje se zahvaljuje za prijazno sodelovanje pevskemu društvu * Dneva Žar» Vesti z Notranjskega Iz Postojne, Zadnji koncert, ki ga je prire. dilo naše vrlo pevsko druStvo «Postojna», se je v vsakem oziru sijajno izvršil. Novejše skladbe kakor «Kralj Matja£», «Zlata kan-gljica*, «Milada», «Dobro jutro* so nam jako ugajale, pa tudi narodne pesmi «Adijo pa zdrava ostani» in «U jesenskoj dugi noći» so nam bile jako ljube. Prepričali smo se, da zbor vzHc pomanjkanju nekaterih boljših in izdatnejših glasov vidno napreduje, za kar gre pohvala požrtvovalnosti g. pevovodje Poliča in pevskemu zboru samemu. Tudi salonski orkester vidno napreduje ter nam je nudil več novih in okusnih skladb. Vidi se, da bo v teku nekaj meseccv popolno izvežban. Kratko in malo moramo reči, da smo bili s prireditvijo jako zadovoljni. Obisk bi bil lahko boljši, kajti trud, ki sta ga imela marljivi pevski zbor in orkester, ni nikakor poplačan z le povoljno od strani občinstva. Gospodu pevo- hih in le že-atkem zopet kak umetniški užiteh. V pesmi slast je vsal Le vrlo in nevstrašeno naprej do popolnosti! Pevski zdravol Postojna. (Poštni uprav! v zabavo in na znanje). Pred nekaj dnevi je oddal neki gospod brzojavko za svojega sina v Ljubljano. Urad-nik nt naši kr. pošti je pri štetju besed tudi izgovarjal besede. Omenjeni gospod je moral prositi uradnika, naj ne napiše oz. prepiše brzojavke take, kakor jo je izgovarjal, ker ima vse drugačen pomen, ampak tako kakor je napisano na blanketi. Brzojavka je prispela na mesto in bilo je napisano: pokakati pride M. (M. pomeni ime soproge oddajatelja brzojavke). — Kako se je moral uradnik na pošti v Ljubljani smejati tej brzojavki, ter kako sodbo je imel o našem poštnem uradniku, je umevno. Poštna uprava bi pač morala skrbeti, da bi se take neumnosti ne dogajale, ter nastaviti pri naši pošti ljudi, kateri bi nae vsaj razumeli, j Uradniki, kateri nas ne razumejo, ne spadajo k nam. Cici. Iz reške doline. — Sadje. Žganje. Lefos se obeta pri nas veKko sadja, večinoma jabolk, hrušk in češpelj. Kakor je običajno pri nas, ga bomo tudi letos večinoma pridelali v alko. hol, kajti drugega sploh ne znamo, kakor iz jabolk in hrušk napraviti mošt, ki seveda ni popolnoma dober, ker ne znamo z njim ravnati; iz češpelj pa naredimo žganje, v tem smo pa mojstri. Nekaj se ga bo prodalo takoj za vsako ceno, a večinoma ga bomo doma izpili. Sosed bo hodil k sosedu in bodo pokušali, čega v je boljši in včasih se bomo radi njegove dobrote tudi skregali med seboj in stepli. Da je to tako, lahko povem, in to je edini vzrok, ker ne znamo drugače ravnati. Temu mora biti konec in mi moramo začeti drugače ravnati z našimi sadnimi pridelki, da bomo res nekaj imeli od tega. Jabolka imajo najboljšo ceno takrat, ko jih je malo na trgu, to je pozimi in pomladi. Mi jih moramo začeti tako shranjevati, da se bodo obdržala več časa, kar dosežemo z skrbnim obiranjem in odbiranjem. Jabolka ^ali pa hruška mora biti zrela, vtigana z roko ali pa z obiračem in ne s kolom skla-tena kot se dela pri nas, Odbrati je treba take vrste, katere dolgo ostanejo in jih hraniti na hladnem ne presvetlem prostoru, na stalažah vložene eno zraven druge. Iz češpelj bi bilo dobro, da se začne kuhafti pekmez in da se jih suši. Suhe češplje se lahko prodajo in so */« lažje, kakor sveže. Dobro bi bilo, da se zopet goričani p oprimejo lupljenja in sušenja, kakor v prejšnjih časih. Opozarjajo se kupci na sveža jabolka in hruške; tu je sadja skoraj vsako leto na izbiro in kdor se zanima za to, se mu gre rado na roko z informacijami. Dobro bi bilo, da bi se ustanovilo sadjarsko društvo, katero bi imelo nalogo vnovčiti naše pridelke in pospeševati sadjerejo. ške tovi radi odhoda. za koncert in ples .se Romagna 4, goetilna. H-proda 1174 GOSTILNA, na prometnem kraju, z bogatim mvan I a i riM ta kletio se nrndm z dekretom inventarjem in kletjo se proda vred radi odhoda. Romagaa 4, gostilna. 1171 DELAVKA za lasna del* se priporoča. Izvršuje kite in lasuljei za tfoepe in punčke po najnižjih cenah. Rossinf 14 vratarica, 1167 KOLO, v dobrem stanju« kakor nov, se proda v ulici Ar ca ta 16, gostilna. 1169 LOTERIJSKA nabiralnica št. 33 se je odprla v Nabrežji it 203, 1170 DEČEK 14 do 15 leten, priden, se iiče za pe. karno v alici Giulia 34. 1166 HI5A v okolici, z gostilno, takoj prosto, se proda. Pojasnila via Salice 9, L 1161 URADNIK, star 25, s odličnimi spričevali, spoeoben aa vsako stroko, iiče primerne službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov pri vpravniKva 1162 KRAŠKI TERAN od kmeta kupim vsako množino, Množino, ceno potom zalepke U, U. Hrast je 17, p. Sv. Peter na Krasu. 1163 NAJBOLJŠE crtme za clepšanje kože, proti lilaju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v II. Bistrici. 28/1 LOVSKA psica, 2 leti stara, se proda radi selitve. Naslov pri upravništvu. 1159 BIK, 10 mesecev star, prave švicarske pasme, se prode. Cena po dogovoru. Sežana 88. 1160 CENO; krava, novo mleko; kočija pokrita\ koleself; oprava. Dvorec «Ledinam pri postaji Koper, 1164 MORSKI BRKGv posestvo, nov dvorec, sijajen razgled, vila »Ledina» pri postaji Koper, prodam ceno. 1163 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od torka naprej, od 9—7. Gorica, Piazza Vittoria 4, L ^^ 1147 i^aii oglasi se računajo po 29 stotink bsaeda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele Črke 40 stotink beseda. — NajraanjSa pristojbina L 4*—. Xcor išče slnlbor plača polovično ceno. POSESTVO in hiše v okolici Trsta in zunaj od 20 do 300.000 se prodajo. Stolfa, Škorklja Sv. Peter št. 1 (Rojan). * 1176 OPČINE pri Trstu. Restavracijo Zorko dam v najem pod zelo dobrimi pogoji s celo opravo. Zahteva: dobro znanje v mestu in na deželi ter par tisoč kavcije. Nastop lahko takoj. 1168 POROČNA SOBA« predvojno delo, masivna, z umivalnikom, m ram o rj cm se proda radi odhoda po jako nizki ceni. Corso Garibaldi št. 29, vrata 6. 1175 HARMONIKO, dve vrsti, dobro ohranjeno prodam za L 400.—. Ferriera 21, 1173 SLUŽKINJA, poštena, delavna, se takoj sprejme, Via Boccaccio 6, vrata 5. 1172 druga 950» brestova in druge iz spaljenoga bukttvo0a lesa. se proje£ovo srdito obličje je ^obledelo. — Darja Mihajlovna se moti, — je začel on s potvorjenim glasom: — jaz ne napadam samo žensk: ves človeški rod mi je odvraten. — Kako ste prišli vivtna in zanimiva* kajti predležeča _ _ številka prinaša članke o rabi .lovenskega Je- I Vi« Carducci 11 (Goapoika ulica), Gorica. zika na sodnijah Julijske Krajine, o zakonodaji1 za nove pokrajine, o slovenski sodni terminologiji, prinaša nadalje več zanimivih odločb naših sodnij ter slednjič razne naredbe in odloke splošne vainosti. List« o katerega važnosti smo Is večkrat govorili, zasluži vsestransko upoštevanje in podpiranje. Gospodarstvo «JttfodoTensid posoplničar». Izšla je knjiga: Ivan Lapajne: «Jugosk>venski posojtlničar in zadrugar.» Drugi popravljeni in pomnoženi natis cSlovenskega posojilničarja». Navod o poslovanju jugoslovenskih zadrugah 144 strani v Vili*. Cena vezanemu is tis u 20 Din., nevezanemu 18 Din. Podpisania priporoča knjigo vsem zadrugam, upravnikom in snovateljem raznovrstnih, pridobitnih in gospodarskih za-drug. Naročila sprejema Ivan Lapajne, predsednik <0krajne posojilnice* v Krškem. Zadružna Zveza v Trstu« Hrvatska Eskomptna Banka — Zagreb. Gospodin Ivo Schwarz, dosadanji ravnatelj podružnice Francusko-Srpske Banke u Zagrebu, imenovan je zamjenikom glavnog ravnatelja Hrvatske Eskomptne Banke. Dnevno vožnja s kamionom TRST-VIPAVA Simieiajo so promaja h lato zamik centi. FRATELLI POSTIH ^ Trst, via Chiozza 40v tel. 34-19. Vipava 45* MANUFAKTURNA TVRDOĆA 63 Vrst — VOa Mazzlnl liey. 37 (prej Via Nuova) — |rs« naznanj* cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko Izbero blaga za moške ln ženske obleke, platna, borabaievine, volnenih odej. žimnlc in vatiranili odej lastnega Izdelka, trliža, volne in žime. Izdelanega perfls kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da j« preskrbljena z bogato Izbero vseh potrebščin za pomlad In poletje po najzmerneJSih cenah. G5SEZSE59S8 4 BuffetMlllonig !•* Stegu) Trst — VI« XXX ottobra 1» — Trsi IZBERA: gnjatl, salamov, sira. Itd. — Dreherjevo pivo, posebna vina, teran, briško in istrsko NB. NaroČila z dežele se lzvrSujejo Se Isti dan, ko ml dospejo. Cenj. odjemalcem se topla priporoča udaril lastnik (380) - IVAM MILLONIG. DAROVI Qb priliki bimanja Stanke Puntarjeve iz Prošeka št 6 je nabral g. Angel Kante znesek L 33'25 za «Sok. ljud. knjižnico na Prošeku: kateremu gospodu se knjižnični odbor najlepše zahvaljuje. Borzna 0oroiila, Tuja valuta na tržaškem trga: Trst, dne 10. junija 1922. ogrske krone.................—. 2.— 2.10 avstrijsko-nemške hrane ..••»• —.14.— 16.— češkoslovaške krone...... • 37.25.— 37.75 dinarji . . ........... 28.—.— 28^0 le j I •>•*•»*••••»••# 12.75.—* 13.75 marke • 6 62.— 7.35 dolarji.............19.10.— 1$ francoski franki • •••.•••• 175.75.—S70 švicarski franki • •••••••• 369.—.—Ž78.— angleški funti papirnati...... 86.90— 87.30 angleški funti, zlati . . . . . * . 94.50.— 96.50 napoleonl . . . . .........75.75 70.50 v-, TeSafb Trst, dne 10. junsfa 1922. Jadranska banka r« (•»••• t »••• i 129 ..........................310 Dalmatia. . . • .....................265 Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiSe si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — In vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. KUPUJTE ZAURLitoJateiilOBift! f)ri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov: Zanklfl^ll Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. Pri So. Jnkofiu u MlmM Via Capriet S«. 5 (prej vsa Eria) dobite najmočnejše in najtrpežnejše obuvalo za moške, ženske in otroke. VELIKA IZBERA OBU^&LA IA B3KH© Delavsko obuvalo po jako zmernih cenab. PecfruSnica s Via Udlns St. 2 (prsj vla B^vodet e) 316 ■■■■■■■■■■■■»■■■■■■BMBnoBnBBa 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debioslo i Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti lukl št 4 Ocroiiratcb .!!!!! i ! 17001 opozarja na novodošle velike partije stekie- ............ ~ nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najraztične ših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. • Vse blage fo češkega Izvora« na ftrfdko l FRANC saUMIG, Gorico, Gosposko ulica setTaj Via Carducci št. 25, naznanja slavnemobčintvu. da ima veliko izbero slrojsv več vrst za krojače, Šivilje ia čevljarje iz naMSlh nemških ioeram Katere Igri?! 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Libera Triestlaa....... . ......491 Llojrd...................1260 Lusslno ........t ••••••• t « 705 Martinolich.............. . . . 151 Occinii 1851 Premuda • 370 Tripcovlch • •••••••••••••••• 230 Ampelea 589 Cement Dalmatia • 310 Cement Spalato ......................269 J Pekoma in slaščičarna Via Commerciale 11J AMBULATORIJ mm spolne« »Iflliftične, koiM in etrolko beleinl 44 v* t Inseriralte o „H!nostr p.ra g. & * oe uo ^ " 1 Specialista spopolnjenar na pariški kliniki prevzema naročila za BIRMO, kakor KOLACEV in vsake vrste SLADIC. Velika Izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV itd. itd. — KRUH pečen večkrat na dan. 364 Postrežba točna. IBBBBKBHRS9 ČEVUARNICA 23 MICOLICH Trst, vla Ddlne 32 (vogal L' firlssto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. Moderno zdravljenje altflltične bolezni, zoženja in vnetja cevi In kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilltičnfh okužen]. Sprejemata od 10 do 12 ln od 14 do 17. Gorica, Plana Nteo!6 Toamaiao (Plazzutta) 8 49 IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi oajraznovrstnejie kuhinjske in druge hišne potrebščine stotinai, in ia nuLnss pnlL u TRST — Piazza San Oiovaani Dr. A. Grusovin specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje ko2ef perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoll. 60) Antoni® L Trst, Vla Mazzlnl št. 39, Telefon 2S-S5 Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — lzgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške In ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste. Prodala na drobno in debelo. 9 Zobotebntini omfriiloteru Trst Vla Sette Fontane SL 6, l Odprt vsak dan od9-13 mod 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10% popust in plačilo na obroke. Dalo saJam(«no. (58)1 Urama In zlatarna Lorenzo Hocor Trst, Vla Ifdlna 26. Velika izbero darov za birmo 24 po n^nHjih cenah. VaHk dofliod budilk znamke vVilla" hi boljiili. Spadjalfiteta Figova kava i najboljši kovin dodatek IzUornega, oromaticnega okusa. Samo s figovo kavo »LEVANTE- pripravi gospodinja izborno kavo brez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LEVANTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Levante*' Loser & Lutta, Trst, Vla Carplson 10-12, Telefon 44-06 Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG Trst Tovarna ulica sv. Martiri Stev. 21 Zalog« nI. sv. Lucija 5 In ul. del Fabbrl 10 Velika zaloga spalnih In jedilnih sob, kuhinjskega pohiStva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. ■ novo oftvorjana zalog POHIŠTVA spalnih sob, vsakovrstnih blazin In kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Ivan Zupantli 55 eoftftc* m staran trgu. :|! Ljubljanska kreditna banka s | Podružnica v Trstu. 2 | i u REBRNE KRONE plačuje po vlijlh cenah kakor vsi drugI kupci ALBERT POVH - Trst, Vla « Purtt Andrej » Trst - Vla Medla tU 6 - Trst ima na prodaj večjo množino {zgotovljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročita. Podružnica v Trstu. Vogal vla VolMo 27 — Uto 30 oftobre Izvršuje vse baitina posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje PO 4°|0 Vloge na tekoče račune po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. Dafniška glavnica: SHS kron 50.000.SOO.—. RasonrnS zakladi „ 9, 4S.009.0S0,-, TeL £t. 5-18. Uraduje od 9-13. ■imJ 18185353 ESI 8 ni i