Leto XVII.
V Celjn, dne 28. avguste 1907.
štev. 100.
DOMOVINA

lafcala trikrat na teden. vsak ■■■iel|»ll. ora<a la »—rti ter v«Ha ta I	I« 11 'lili
Avstrijo in NemčHo 12 kron, pol leta 6 kron. 8 mesece 8 krone. Za Ameriko I ae plačnje od vaake patlt-vrste po 20vtaariev tn druge delete toliko vet. kolikor znaSa poštnina, namreč: Na leto 17 kron. I kokrat: sa večje Inaerate tal mnonokratno bat
pol Ma 8 kron 50 vin. Naaočaiaa ee potijja uptavništvu. plačale ae vnaprej.
irtranla
»Slovenski Ti
Slovenec nora misliti!
(IdaMJaaaU daplaaik ln««orl..".)
(Dalja.)
Hrepenenje po nemičini vzbuja v sašeia ljudstvu večina naie posvetne iateligeaee prav po nepotrebnem z naravnost občudovaaja vredno konse-kventn ostjo. Le pojdite na naie neredne veaeliee! Niti tam ne morejo, peeebao dame, akajati brez nemičine! Ia če kdo izrazi svojo nevoljo, bi ga neetični odbor aepridiprava najraje vrgel ven.
Naie razumniltvo kaj rado pate-tičao pridga, kako moramo zahtevati povsod vae stoveaako, a večina od aaj-viijega uradnika do navadnega piaarja, od ikofa do kaplaaa se akloni v Maribora, Pragarskem, Celja L L d. pred aavadaim natakarjem ia sprevodnikom, kaj iele pri uradih! Naie ljudstvo to vidi, hrepeni po aemičini ia upravičeno zabrusi takemu človeku v obraz hinavec.
V večini naiih uradov se govori ie aedaj le nemiki in velik del krivde aa tem ima aaie razamništvo. Pre-mebki, prehlapčevski smo in raje vidimo prijazen obraz nadutega nem-ikega aradaika, kakor da bi dajali naiemn ljudstvu dober vzgled ter ostali — moije.
Na vseh javaih uradih, aa telet-nicah, okr. glavarstvih, eodnijah, davkarijah, poitah itd. viaijo nemiki pozivi, nemika aazaaaila ia aa pročelja ae bliiče nemiki napisi. Z nepremagljivo silo vpliva vse to na ljadatvo,
ono hoče vse to razumeti, a nam izobražencem je to .bagatela", da bi se s tem v politiki pečali vstrajao. sistematično in sloino. In nsii uradniki iz komodnosti in strahopetnosti često uradujejo nemiki. Vse to budi hrepenenje po znanju nemičine.
Industrijska podjetja na aaii slovenski zemlji so večinoma v tujih, nemških rokah ia delavstvo spet misli, da se prikapl le z znaajem nemičine.
Razni vzroki in nagibi ao ie, ki vzhajajo hrepenenje po nemščini v našem ljudstvo, a hodi jik dovolj, oglejmo si raje, kako odpravimo one, ki jih sami osebno ne zakrivimo, ampak ao posledica našega poloiaja Sramotno se mi zdi govoriti o onih, katere zakrivimo oaebno, da aaie ljudstvo hrepeni po nemičini In • tem prehajam aa pozitivno pot svojega naslova -. Slovenec more mialiti!
(Keaee (rtkedajle.)
Politični pregled.
Poaet italijanskega ministra vna-njik reči pri našem ministra baroaa Aehreathala. na Semmeriaga ia poaet Tittonijev v Iachln pri naiem cesarja je dal maego gradiva za razmišljanje onim, ki ae pečajo a mednarodnimi vpraianji Oflcijozni listi avstrijski ia italijaaski satrjajo, da so pojssaeaa ia odstraajena vsa aesporazamljeaja, ki so še do nedavno obstajala med obema sosednima driavama. Želeti bi
bilo, da bi bilo vse to ree, kar je pa teiko verjeti, če se pomisli, kako sta obe drla vi atrjali svoja saeje ia ae oborotevali ena proti dragi To ae-zaapaaje obeh zarezale ima svoj povod na Balkana, aa katerem bi Avstrija ia Italija rada vtrdili avoje pozicije. Avstrija sili čez Novi Bazar proti Šolana aa eni strani, na dragi pa sknia pridobiti v Albaniji trdaa tla pod ao-gami Italija a svoje strani smatra Albanijo ta svojo domeno ter si pripravlja pot vstaaarljajoč italijanske Me po vaeh pomorskih mestih albea-skik ia tndi v notranjem deiele. Iz tega tekmovaaja ae je razvilo neza-spanje, katerema je sledila aapetoat ia tajao pa vneto atrjevaaje mej. Sedaj ae obeta obrat tadi v balkanski politiki Anglija, ki je doaedaj mirao gledala, da sta Avstrija ia Basija aami vodili balkaasko politiko, je stopila ia avoje reaerve ter koče, da ee predvsem raii macedoaako vpraiaaje v smisla ia pod aplivom vseh evropskih drtav. Predvsem se morejo pognati iz deiele vse baade, ki sedaj potigaj. ia morijo po Macedoeiji, k krata pa ae mora izveati aodaa reforma ia drage reforme po aačrtih, U bodo predloteai v odo-breaje evropeU koaliciji Želeti je, da bi ae vae to k mala doeeglo la da bi evropaka koalicija ne bila na ikodo balkanskim Slovanom. O tek vprala-ajlh ae je govorilo gotovo tadi na Semmeriaga ia v Iachla.
a
Kričaasko aocijalao čaaopiaje se vede čisto ravaodaiao proti predloga
dr. Oeasmanna o avedbi sploine ia jedaake- volilaa pravice za det zbor aiije avstrijski Izgovor, da ae vlada tema predloga upira ia da je zato neizvedljiv, jo čisto jalov. KM. aocijakl ao tako mogočaa stra.jta ia vlada ja od aje v tolikih obzirih tako odvisna, da bi ji to ieljo, ako bi aje izpolnitev reeao zahtevala tadi spolnila. Krit aocijalcem pa ai Co sploine in jed-aake volilne pravice, mariveč do reklame za svojo stranko — ia te ao ai aa pravili a Geaamaaaovim predlogom dovolj. Koastatirati moramo, da ae v tem čudao strinjajo t liberalci .N. Fr. Preste* toti, da hi avedba sploine ia jedaake volilne pravice pomenila start liberalec straake. Te aedoliae stranke pa kričaaeki socijalci vender nočejo popolnoma vničiti. Tako prijetaik aa-sprotaikov ae kodo aikdar teč imeli, | kakor ao ti dragi liberalci.
Fraacoeki general Drade misli aapasti maročanski tabor bliža Caaa-blanke. Iz Feza bete tajci ' Detelni šolzki svet moravzki aa je sedaj dejanjaki razdelil. Ceiki oddelek je začel v petek, 13. avgusta t i poslovati.
V Bellenrein blizu Velik. Vara-diaa na Ogrskem ae je vršila driavao-zboraka volitev. VolUni okraj šteje ss občia, med katerimi je 75 popolnoma ramunakik; ia veadar ao hoteli Mad-tari zmagati a avojim kaadidatom! Volitev ae je vršila pod »varstvom* 700 orotaikov in 500 vojakov. Tako
LISTEK.
0 pomenu vseučilišč v modernem razvoju.
I prst. dr. Fr. Drtlaa • Piaka daa 15. avgusta 1S07. 1.)
Cehi ao narod Komenakega, velikega ačitelja narodov in refonsatorja eigoje. Cehi ao narod Palackega. kateri je svojemu narodu pustil edino volilo, naj se releje ter s prosveto ia aravno .ršeuoatjo premaguje irage narode.
V dobi najfi lostaejšega propada fcikega naroda je liki Cek in človek Jan, Amos Komenskf s peščico svojik vernih Čeških bratov premišljal, kako M s odgojo osvobodil svojo domovino, '"U se je dalekosežnega zboljšanja odgoje mladine ter ai prizadeval ob-»oviti šole v kraljestvu češkem. In ko »•m je zalarela na obzorju zarja narodnega preporoda, postavili so si naši kellteljl naše jedino narodno geslo: •« proaveto k svobodi" hoteč tako naš
aarod povzdigatti ia poUtičao zavarovati.
Ta reforma odgoje ia šolstva, ta proevetai preporod aaroda ie ai dovršen. — Daaea aa praga SO. stoletja, smo obvezani v dukn Komenskegu nadaljevati to preporodao delo ter naporno delati aa to, da bi razvili in izdelali na vseh stopiajah ia v vseh strokah tip iolstva, akladnega a kulturnim značajem aaie dobe ia prežetega a češkim duhom.
Gre se nam za vatna vprašanja šolske politike, katera aaj bode h krata kaltaraa politika ia s katero aaj bode poloiena trdna podlaga aspeha političnega dela sploh. Bodimo s Havlič-kom prepričani, da je uspeh politike vaakega naroda odvisen od njega notranje moči, od one sdatnosti katero si je sam pridobil, bodimo prepričani, <U mora biti nandanes bolj kakor kedaj pred geslo češkega političnega dela beseda našega narodnega preporoda: .s proaveto k svobodi" ia da se samo ko te beseda meeo postane, povrne narodu zopet vlada nad njegovimi stvarmi
V aiao poglavje narodne šolske »olitike se tiče visokega iolstva. Za-aledajmo danes pomen narodne misli v novo vekem vseučiliikem razvoja, obr-eimo svojo pozornost aa staaje ia pomen aaše jedine češke univerze, rai mišljajmo o nujnosti zahteve drnzega češkega vseučilišča v Brna
Vseučilišča so v modert.ih narodih vatna dedščina sredoreške kulture Ohranile so v celoti svojo vnanjo obliko, deld ae ie dsndanea aa fakalte. podeljujejo akademičae grade, volijo avoje dostojanstvenike, dekane, rektorja, čuvajo iu kranijo še celo vrsto navad in obredov — pa to vnanjo obliko, katero je častitljivost stoletij posvetila, ao napolnila v razvoju dobe z moderno vaebino, odvrgla so izvirno kozmopolitičau in mednarodno svoje Istinsko lice, prevzela so narodne eauke, pouarodila ia poljudila so se, postavila so se v slulbo kulturnega povzdignenja in znanstvenega napredka svojega naroda.
Vseučilišče je pomenilo v srednjem veku vse nekaj drnzega nego pomeni dandanes. Prej autoritetivizem,
oprt na ar Pismo ia Aristotel ja, sedaj prostost neprevzetega znanstvenega mišljenja, prej aristokratizem (taborske srednjeveike inteligence, sedaj prosti pristop k znanstvenim itudijam vsakemu brez razlike na rod, spol ia imetje.
Veda ai bila prosta niti v starem griko-rimskem veku, niti v srednjem veku. V starem veku stavila ji jo vsemogočna drtava, v aredejem veka pa dogmatični članki ia cerkveae aarod be neprekoračne meje. Prekrasai konflikt Antigone med boljo ia človeško t j. driavao zapovedjo, je zaa-čilea za vee stari vek; Anazagoraa gn v pregnanstvo, Sokrates pije strep-aista hotela prizaati driavne avtoritete v vprašanjih, tikajočik ae verstva, morale ia mišljenju. V srednjem veka stopa aa grmado v Kostnici veliki mojster praike visoke šole Jaa 11 aa, za svobodo oeebnega verskega prepričanja, za svobodo mišljenja in svobodo znsustvenegn prepričaaja je bil selgan Giordano Brano, na Indezn prepovedanih knjig ao vse znaastveae knjige modernega človeštva, in ie daaee
M nte v .svobodni" Ogrski drtsvno-zborske volitve. V okraj« je agitiralo 10 nmaaakik ia 6 madlarskik drtav-aik poelaacer. Madlaraki kandidat, aek badiapflitaajakl M Kardol jo po-Iratii <a agitacijo 60.000 K. iaroljea je readar kaaaa T akad« a 7Pt gtl, aori večine.
Praiki liatl poročajo. da ko tadi aonvaki deielai »bor t jeseni sklican.
T Petah« se Je vrtil dne N. av-gnsta 7. shod aalarakik katolikor.
Shod nemikih katolikor t W6rz-birgu je sklenil praznovati 60 letnico pageierega maiailtva i izrednim Pe-trorim vinarjem, (denarni dar) s romanjem t Rim ia ■ slavnostnimi zborovanji.
Naročeni imajo novega sultana, IIalej Haida. Porodila zatrjujejo, da ima U brat dosedaj vladajočega sultana ie vso moč v rokah. V Tangra ao ma oblasti ie prisegle zvestobo. Novi sultan baje pelje čete proti Francozom v Caublaaki, ki pa dobe 6000 mol ojačenj.
V Inomostn je hotel nek Daniel z Daaaja astanoviti nemikonarodno delavsko draitvo. Socijalisti so astanovni shod razbili.
Zadajo nedeljo se je vriil v Kru-Inlnem Češkem »3 letni .Pošumavske zveze".
Saški kralj Friderik Avgust se je pripeljal na Kranjako r Bohinj. lovil ho pri grofa Kheveahkllerja.
Cesar je v nedeljo sprejel v posebni avdijenci italijanskega ministra uaaojih stvari, Tittonija. Pravijo, ds ■ta govorila o aatlklerikalnem gibanja v Italiji ia o obisku katerega princa aaie cesarske hite v Rima Ital kralj Viktor Emaaiel pride na Danaj in ob istem čas« menda tndi ceaar Viljem. Tittoaijev sprejem je aapravil v Italiji aajboljti atia,
Najnovejti uspeh Aehrenthal-Titto-nijevega sestanka je dogovor ia soglasje glede praaredbe pravosodja v MacedoaijL
Srbski ogledal listi v kraljeviai, .Trgovski glasnik", .Politika" ia .Daevni list" strogo obsojajo izstop arhakik radikalcev it hrvatsko-srbske koalicije. Imenujejo ga naravnost izdajstvo v prilog Mediana.
Bolgarska vlada je zvezo Ijidskoiolskik ačiteljev. Imetje zveze — okrog 300.000 K — je aa-loieoo v bankah aa imena aaaekaikov.
V nedeljo ae je vrtita v Zagreb« tkapščina .Umike kmečke stranke". Bila je tlabo obitkana.
Dopisi.
Kakor obseden udnji .Slov. Gospodar" krog sebe, ker tao poročali o klavernea sestanka klerikalnih dijakov v Ljutomera. Resni'a v oči bode. kaj ne?
Me ki ee več akvarjall n tem sestankom, če N nas zaani Kocipri in Skamleci t svojim člankom ne bili izzvali. Cidno je, da se najbolj rajajo bat oal, ki imajo največ masla na glavi. Da ugovarjajo tako toplo gdč. Eno. nam je pač raznmljivo.
In le si domišljate, da vas in njo Ljutomer in ves okraj spoštujeta in vam uupataV Mar ničesar ne veste, kar govore o valih sestankih pri gdč. Krni triani in okoličani? To naj g. dekan vam prepove, vi nam ne boste uičenr prepovedovali! Psovke in onega gimnazijca, ki ga .Domovina" denun-cira pri profesorjih. pa blagovolite navesti!
Dodatno k naSemn poročilu naj te omenimo sledeče. Sklicateljn sestanka Natlačen-u je amria pred tremi dnevi njegova mati. a kljab temu je a prav veselim obrazom letal po Ljutomera ter te celo sodeloval pri gled. igri. Katoliška pieteta. kaj no? Nek njegov tovariš pa je pljinil v g. F. R (Oni ao sicer trdili, da ga je le t pivom polil.) Tadi košček kulture teh bodočih katoliikik kavalirjev!
O ponočnem divjanju na cerkvenem trgu. o izlet« V Cerovee ia dngih pikantnih itvareh pa prihodnjič, če zvezarjem a tem člankom le niamo zamašili uaL Naj javnoat spozna Ijadi te vrste, ki ima tmiraj v ustih krtčanstvo ia moralo — v praksi pa ne kričanstva le manj pa morale.
Slovenske novice.
Stajarako.
— MaraJal halah. Mladočeški .Dea" prinaia ie nekaj časa aa prvem mesta med dnevnimi novicami to le objavo: .Naieaa nredniitvn dohaja anoiiea trgovtkik ia draitvoaih poročil, vabil aa tkodo, aabave, izlete ia po-dohao prireditve, katere t vedao drage volje priobče-vall V tporatamljenju t .Narodnim avetoa čeikim' in aameaoa, podpirati ajega pritadevaaje, javljamo, da bodemo r bodoče objavljali podobne isjave tamo tedaj ako bodo kolekovane a na
n obnavlja papetki SjUa.ot koteč iz Rima podlomiti protto razpet Je tvorne človeške miali la spraviti, prosto ia neprevreto naastveao preiskovanje ia filozofsko mUljeaje v področje bogoslovja ia sholastike, Val«! tega aatoritativizma ai bilo v srednjem veka aikakega znanstvenega delovanja v aaiem smisli. Sred« ji rek. tega dela ai potreboval, vedel je vae, ai poznal aikakik skrivaosti in zagoaetek v ■mili« znanstvenih problemov, ne je nai razloliti ia pojaraiti aa temelja Sv. Pisma ali Aristotela a lilogističnim postopkom, ljudstvo je igubilo, kakor ptavi Tertallian po prikoda Krista vso raiovedaost; poeebno pa m je neprev-zeto preačavanje prirode smatralo ko pregreiaa radovednost
Dragi znak irednjeveikega vae-ačilitča je bil arlstokrstizem: v srednjem veka je bilo aeer staremu veka auproti snlenjstvo nadomeščeno a fevdalnimi redi, tlačanstvo je pa vkljab Kriatovi upovedi ljubezni ia nauka o jedoakooti nek Ijadi trajalo nepretr-gaao aaprej. — Znanje in izobraleaje ja bil privilegij dahonkep* stano, ki
je tvoril edino raaumailtvo srednje-veškega ljudstva iplok. Vsemogočnosti atareveike drtave je aledila va gočnoat arednjeveške cerkve, .dericu' je pomenilo človeka znanstveno izobraženega. Tedanje razamaiitvo je tvorilo učeni ceh, različen od dragega meičaastva obdarjen a privilegiji, ne-ačililča pomenijo prvotno cehovsko zdnieaje učiteljev in učencev in zato so bila podeljevana tndi akademična dostojanstva po cehovski legi: scholaris je hU toliko, kolikor vajenec, bakalar, kolikor torarii (delavec) najvišje pa je Hal mojster svobodnih ometnosti na artiatični tekniti na višjik faknltah pa doktor. Srednjeveška vseučilišča so bila jednotna, uaiverulna, v vseh narodih jednaka, .naredi" (nationes) na njih niio imeli imiila narodnosti, bila so mariveč zdraieoja učiteljev in učencev po krajik iz katerik so bili. Aristokra-tizem srednjeveških vseučilišč odlikoval u ie nadalje po tem, da je bil «čai jeut izključno cerkvena irednjeveška latinščina, takrat iiv jezik in sredstvo u sporazumljenje cele srednjeveške inteligence.	(Dslj. prihodajic.)
rodnim kolkom". — Mi Slovenci žalibog nimamo svojega narodnega sveta, sknpno narednik potreb pa imamo več kot dovolj — ali bi se vsaj ured-nlttva slovenskih Hitov ne mogla ipo-ruumeti v tem vprašanju ter sprejeti pogoj, ki ga Je postavil „Den" društvom, podjotjam in privatnikom u objavo njih naanaail in vabil? Komur se zdi vprašanje vredno diskusije — prosimo aaj nam v svojem listu izjavi svoje mnenje.
Vredalitro .Domorlae".
—	Opozarjamo Celjaae še enkrat na kegljanje na dobitke .Del. podp. draitva" vsak večer v .Skalni kleti" od 7. do 10. ure zvečer.
—	Iz Celja. V prostorih .Izobra-tevalnega draitva" na Grabnu se je ustanovila danes podrainica ljubljanske Zadratne zveze za Štajersko Tega nepotrebnega spletkarjenja proti celjski Zadružni Zvezi sta se udeležila aeveda u gospodarski napredek Spod. Štajerja baje tako vneta drl. poslanca gg. dr. Benkovič in dr. Korošec, dalje neizogibni g. dr. Veretovšek, g. dr. Lampe
Ljubljane, iz Celja gg. vikar Go-riiek, dr. Filipi«, trgovec Kostič in prof. Fon. Bilo je tudi nekaj kmečkih posestnikov. Ne verjamemo, da bode to strankarsko podjetje koristilo razvoj« •lov. spodaještajerskega zadružništva Vseh udeležencev je bilo 46, med njimi 21 duhovnikov.
—	I« Celja. Na samostojnih slov. nemških gimn. razredih v Celj« je raz-piunih dvoje snplentakih mest, eno u klasično fllologijo, eno u naravoslovje in matematiko. Prošnje do 31. L m. na ravnateljstvo višje gimnazije v Celju.
—	Učiteljska mesta. Razpiuno det ali prov. učiteljsko mesto na tri-razredni ljudski koli v Bučah, na pet-razredii ljudski ioli pri Sr. Petra pod Sv. gor, oboje 3. plačilni razr„ nadalje aa dvorazredaiei pri Sv. Aatonu blin Sevnice, 2. pl. r., na iestrazrednici v Rajbenburgn, 3. pl. r, na dvorazred-nicah v Kapelah in Zdolah, 3. pl r. Prošnje do 22. septembra.
—	Posledice plvovaralihega kar-tela, kateri je ie stopil v veljavo: Kartel je sklenjen za dobo treh let. Meajati bodo smeli pivovarno samo tisti gostilničarji, ki noji pivovarni niso ničeur dolini; ni dragi bodo morali točiti isto pivo kakor doslej, dngače splok ne dobe piva V kartelu je tadi .Delniška pivovarna Žalec-Latki trg".
—	Ii Vojalka. Narodna čitalnica v Vojnik« priredi v nedeljo, dne 8, septembra ob 3. ari popoldne na vrta slovenske posojilnice veliko ljidsko veselico z mnogovrstnim sporedom, na kar ie danes opozarjamo.
—	Iz Lai. Taristika v Savinikih planinah napredaje. Vkljab slabema vremenu Je Kocbekovo kočo do 24. t m. poselilo 132 turistov. Korošica letos ne dela prevelike konkurence, kajti v tamošnji spominski knjigi je vpiun en sam tarist
—	Na Llsd ae vrli zvečer dne 4. septembra ia dopoldan 6. septembra planinska veaelica. Zvečer 4. septembra je sestanek gostov, kraa in ametni ogenj s prosto zabavo, 6. septembra dopoldan pa hudilnica. razgled, zajitrek in prosta zabava. Vabljeni so vsi prijatelji tnristike od blizu in daleč! Za postreibo je najbolje preskrbljeno.
—	Trbovlje. Zadnjem« poročile o dvajsetletnici prost gasilnega draitva v Trbovljah dodajemo, da se je slavnosti udeleiilo korporativno s ustavo tudi .Paznitko in delanko podporno društvo", čegar slikoviti kroj je vzhajal med gosti splošno pozornost Pri slavnosti je todi sodelovala vrlo izvelbana polnoitevilna godba pazn. in del. podp. draitva.
—	V Trbovljah je pičil d vab, gad dečka Ferd. Žagarja, ko je W * njivi oves.
—	V Šmarju u vrti v petek, iaa 6. septembra ogledovanje goveje Uvfci V (tezi s premiranjem. Ogledovanje m vi ti ob vsakem vremenu. Nataačuejša povedo plakati.
—	9. dr. Beakovlč je na aho4z v Št Jurja ob Jul lel. priznal, ia ji .Domovina" t It. 97 t članka .Maribor" po prarlel prijela mariborske klerikalne politike. To aepristransko pti-nanje narodno-radikalnega g. driav-nega poslanca nas zelo veoeli.
—	Ii Hloveajgradea. V okolici so se vršile pretekle dni velike vojaške vaje 7. div. topničarskega polka iz Ljubljane. 19. avgnsta so se še pripeljali del. brambovci 6. polha iz Celja in 26. iz Maribora. V mestu je nasta-njenih čez looo mol in 60 častnikov.
—	Iz Zidanega mosta, .a N." poroča, da predlaga krajni šolski svet na Zidanem mostu, čegar načelnik je Nemec, za nadučitelja na prvem mestu nemikutarja Cmereika, sedaj učitelju pri Sv. Duhu v Ločah. S tem možem, kateri je bil v mlajših letih Slovenec, a se je pozneje prelevil v nemikutarja iz dovolj prozornih vzrokov, se je nai list ie ukvarjal ob priliki občinskih volitev v Ločah aprila I. 1904. Zidan-moška šola je u nas narodno zelo važna, zato se moramo v narodnem in tudi v interesu izomiko slov. otrok odločno opreti imenovanja tega mola nadačiteljem v Zidanem mostu! Saj je bilo drugih starejših in strokovno bolj izobraženih proinjikov dovolj — a krajni šolski svet se ni oziral na nje. Sicer pa ta .primo loco" ni obvezen u okrajni in deielni šolski svet, katera bodeta postopala pravično glede narodnostnega značaja iole in pravično tudi glede hvalilkacije proinjikov. O tej stvari nam je še marsikaj znanega, zato se hotno sroječuno še ukvarjali z zidanmoškim krajnim šolskim svetom.
—	b Ptaja. Zaprli so dva učenca ključavničarja Kukorca, ker sta pokradla nekaj perila pri trgovca Slaviča. — V petek se vrti ob 8. nri zjutraj v Ptuja premiranje bikov u ptujski okraj.
—	Akademlčae fer. draitvo .Ba-not" priredi dae 1. septembra popoldne na Ptnjaki gori veaelico s obsežnim sporedom v prid ljudski knjii-nlci, ki ae ustanovi ravaotam. Poživljam ne zavedne Slovence iz bliinjih krajev, ki jim je kaj aa tea ležeče, da naia ljudstvo v izobrazbi aapredaje in da r njem vzplamti tleči ogenj narodne u-vednosti: vdeletite ne teraelieein uaa ns ta način podpirajte! Akademičaa mladina bo storila svojo narodno doli-nost, inteligenca naj jo gmotno podpira. Vuk narodnjak bo nvidel potrebo in vsiaost javnih ljudskih knjiinic, katerik aam pa brez gmotnih sredstev ustanavljati ni mogoče. — Poživljam obenem tadi n* akademike in abitn-rijente, da n zavedajo svoje narodne dolin osti ter pristopijo k draitva ia ga podpirajo tako gmotno ia moralno. Resnega dela Jc treba, ganite ae, da u ne bo reklo: .prieiko" in dijaitvo ia Slovenskih goric ai u alkakino delo več. Cim več naa bo v draitva združenih. tem lažje bomo — rama ob rami — delovali — Nadalje, tovariii dijaki, ibirajte knjige, ki jih je toliko med našo inteligenco in ki čakajo oprašene v omarah odreienja — gotovo vam jik ae bode odrekla, če poveste, kakemu namena bodo slutile. Pošljite Jih najboljše na draitvo pod naslovom .Narodni dom", Ptaj.
cand. phil. Slavko Boleh,
— Hezaam prispevkov u .Bodočnost". G. dr. R. Ipavic v Gradca 6 knjig; neimenovan rodoljab ia Gradca
r
, [; g. nadučitelj G. Čoki 8 knjigi; . nadučitelj Beich Ir. 15 knjig; gosp. pal Železlnger r Gruden 16 knjig;
Marica Jetovnikora g knjigi; po-israara pri neki sodni obrarnari 10 K. Iskrena krala!
—	Podralenje premoga. Gornje-gezka premogovna konvencija je skle-aila zvišati od 1. septembra L I. cene m 11 vinurjev nu 100 kar. Trgorei u premogom so sklenili prevnliti to zvijanje, kukor vedno, nu konzumente — ia pri tem če kuj profltirati. Lastniki premogovnikov se zgovarjajo s ten.. da plačajejn premogokopom večje mezde, trgovci pa trde, da plačujejo voznikom vitje voznine, vse to skupnj in le posebne dobičke Ustnikom in trgovcem pu bodo pUčevuli konzumentl.
—	Iz Bndvlne pod Marlkorom. Mariborski g. ikol ima nu svojem posestvu vVindenuvi strast tega nemšku-tarja, nekegu Buumannu ca oskrbniku. Tu zlusti podpira nnio nemiko šolo, ki bode kmulu ponemčilu Hudvino popolnoma! (Nai g. škof ni bU in ne bode nikoli nuroden kakor tudi mnogi drugi mariborski gg. duhovniki. — Vzgledi vlečejo!)
—	Ii Maribora. Vsled neprevidnosti se je telko ranil mizarski pomočnik Kramberger pri lagi mizarja Beraneka.
—	Mnrikorakn sadje- In vlno-rsjaka iola ter Slovenj. Prijatelj aliega lisU nam pile: .človek bi ne verjel, dn je kuj Ukegu dandanes mo goče, da ae na zuvodu, ki je namenjen strokovni izobrazbi kmetskega sUnu nu Spodnjem Štajerskem, slovenski učenci v vsakem oziru braulizirajo in zapostavljajo In vse to največjo čast in sUvo — vsemogočnega nemštvn! Slovenski učenci morajo edino le U tega vzroku biti *M IoU vod na zavodu kakor Nemci, to pa le zato, da se nuuče v prvem letu toliko nem-ičine, du morejo v 2. in 3. slediti aemikemu pouku V slovenski delali je tednj treba blatene nemščine, da se morejo fantje priučiti omnemn sadjarstvu in vinarstvu! Pa du bi se res tndi nemščine v 1. 'ctu učili in naačili! Slovenci imujo v prvem letu za nemščino in droge pripravljalne predmete 2 uri, reci celi dve uri pouka na teden. Medtem ko sede Nemci v šoli, delajo slovenski fantje ko črna livinn in ne smejo med seboj uiti govoriti slovenski' Ali je kuj ta-kegu pri nus leta 1907 po Kristovem rojstvu ie mogoče? Taka goU brutalnost in izkoriščunje slovenskih fantov? Temu se bo prišlo v bodoče nujloije v okom, ako bodo Slovenci iz Maribora vobče izostali in zahajali vsi v At Jurij v novo gospodarsko šolo, na kateri pa naj bi se poučevulo tudi vinnratvo in umno kletarstvo, ae le livinnreja in poljedelstvo kukor Nemci to numeravujo in Slovenci edobrujejo. (Ne vemo, če podnebne ruzmera dopuščajo pri novi slovenski kmetijski šoli v St Jnrju vinograd-uiitvo? Vsaj v neposredni blilini zavoda mendu ne. Op. ur.) Nu vsak nučin vu aa mora odpraviti to moderno su-tesjstvo v Mariboru; nuj govore odločujoči molje, nuii delelui poslsnci!
— Volitve v pridobnlnsko ko mMja Dne 3/9. (r torek) se bodo nMle velitve volilnih mol zu pridob-uiuako komisijo v tretjem razredu in aicar za celjski sodni okraj nu inšpektorata Celje Ringstrasse 12 II. nedstr. •d 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Od suupnih mol r tretjem razredu Hatnrljeni kandidatje so: Franc Čer-boriek, pek iu gostilničar v St Jurju * jul leU Ferdinand Gologrune, •Murski mojster v Gaberjn, Virant Prane, uoatllničar r Žalcu. Dne d./9. se hodo pa vrtile volitve volilnit mol v W ruzredu Udi za celjski sodni okraj.
k
na inšpektoratu. Od zuupuik mol postavljeni kuudidntje so: Alojz Srihar, gostilničar, Dobrtedavea, Fngina Lovro, trgovce. Zgornje Gruiovlje, Štefan Gnzej, gostilničar, Grilc, Voh Franc, čevljar. Žalec, Susterič Franc, čevljar. Žalec, Miha Arlič, trgovec, Socka. Fran Majcen, mlinar Socka, Rudolf Dobovišek. gostilničar St Jnr nb j. 1, Čretnik Jole, stavitelj mlinov Podgorje. Resnik Janez, mlinar Kasaze. Bolnik Štefan, krojač Dobrna, Confidenti Fran, gostilničar Savodno, Fazarinc Anton, gostilničar Ostrolno, Miloš Jurmovlč. trgovec Svetelka, Alfons Sket, trgovec Mariju Dohje, Dominik Bezenšek. gostilničar v Stralici pri Frankolovem, Stefen Jukop, gostilničur Loku pri Frankolorem, Martin Stainer, gostilničar Gotovlje, Fran Malgaj, trgovec Gotovlje. Vinko Vabič, trgovec Žulee, Andrej Klinar, gostilničur Svetinu, Bikošek Miha. lastnik lage Gradišče obč. Skofja ves. Anton Fazarinc, gost. Trnovlje, Podgoršek Jote, gostilničar Podgrad, Mastnak Jakob, gostilničar Lokarje, Janez Frlei, mlinar Repno, občiun St Jur okolica, Franc Kompolšek, gostilničui St. Lovrenc pod Proiinom, Florijan Sribar, kovač v Spodnji Hndinji, Franc Grilec, lesni trgovec Gaberje, Cajner Janez, gostilničur Latkova ves, Alojz Kupec, mliuur, St. Lovrenc pri Preboldu, Sušterič Jole. krčmar Teharje, Stojan Martin, mizar Teharje, Matej Reher, mlinar Velika Pirešica. Josip Lipai, gostilničar Ivenca pri Višnji vasi, dr. Branko Žilek, zdravnik Vojnik. Uratarič Ivan, krojač Vojnik. Kari Zagode, sedlar Vojnik, Samec Franc, gostilničar Loi-nica, Matija Kranjc, mesar Žalec. Suler Alojz, gostilničar Griže; Kzrl Zupane lončnr. Sv. Primož.
Voli se osebno pri inšpektoratu, kukor uvodoma omenjamo, ali se pa poilje z imeni volilnik mol izpolnjeno glasovnico na inšpektorat s sledečim nnslovom: C. kr. volilnemu komisarju za volitve v pridobninsko komisijo, Celje, Ringstrasse 12, II. nadstr. Glssovnico mora podpisuti volilec sum. Pismo mora biti frankirano (znamkovano). Glasovnici se mora pridjati tadi volilna legitimacija. Podpisano glnsovuico z legitimacijo vred se lahko pošlje tudi v pisarno dr. Josipu Sernec, odvetniku v Celju, kjer se dujejo tudi vsu pojasnilu.
Due 3 /9. Be bo vršila na c. kr. u vkuriji v Smurji volitev 1 volilnega mola v pridobninsko komisijo v III. razredu. Novi kendidnt je dr. Jouip Georg, odvetnik v Smurji. Dne 4 /9. pa se bo vtiila lavnotam volitev 10 volilnih mol v IV. razredu. Nuši kandidatje ao: dr. Josip Rakei. zdravnik Šmarje, Jole čakš. sedlar Šmarje; Baštevc Antin, krčmar v Belem občina okolica Šmarje, Ignuc Krašič, mizar Šmarje, Florjan Gnleš, krčmar pri Sv. Vidu, Jurij Les-juk, krčmar na Slivnici. Vogu Franc, krčmar in trgovec Grobelno. Stupica Anton, trgovec Smerje, Liudlč Franc, sedlar St. Vid, Skale Mihael, čevljar Mala Pristova, ok. Šmarje.
- Volitve v pridobninsko komisijo. V torek, dne 3. septembra se bodo vršile zu vrunski okruj pn c. kr. dnvkuriji na Vranskem voUtve volilnega moža za pridobninsko homi-sijo v III. razredu. Sporazumno postavljeni kandidat je:
Valentin Jniua, posestnik >n gostilničur v St Jurju ob Tabora.
V sredo, dne 4. septembra se bode volilo tadi pri c. kr. davkariji v Vraa-skem ld volilnih mol zn pridobninsko komisijd IV. razreda. - NuB kandidatje so:	„...,
1. Josip Cizel, tnrovee na Polzeli. 2 Josip Repič. mizar na Polzeli. 3. Vinko Brišnik, gostilaičar v Bnalovčah-4 Franc Brišnik, mesur v Braslovčub.
6 Ivun Pretncr, klobučar v Braslovčah.
d. Franc Čakala, trgovec v Gomilskeaa. 7. Anton Hočevar, gostilničur v Go-milskem. 8. Junez Aput trgovec v Pon-dorju. 9. Kuri Florjan, lagar v Kaplji. 10. Jole Debelak. sedUr v Ojstriški vasi. 11. Anton Cizej, trgovec v Prekopi. 12. Mikael Jezovšek, c. kr. notar nu Vranskem. 13. Kuri Schwentuer, trgovec nu Vramkem. 14. Jak. Meiič, trgovec in veleposestnik nu Vranskem št 7. Voli se dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 3. do 6. ure.
—	V Gradcu so podpisnic štajerske, koroško, kranjske, primonke in niljeuvstrijske pivovarne v pondeljek karteluo pogodbo. Tu pogodba velja za tri leta.
—	Posredovalnica deielne zveze zn dobrodelnost na Štajerskem v Gradca je dobiU od t. januarja do 23. avgusU t. L skopaj 5350 prošenj za delo !n 6228 ponudb dela. Izdalo se je 6471 izkaznic nu 5611 odprtih sinih, v 3830 slučajih se je delo tudi v resnici sposredovnlo.
—	Nn Prersljah je imel predzadnjo nedeljo, dne 18. t m socijul-demokrutičen drl poslnec Lukaa zelo dobro obiskaa škod.
—	Celo vik i .Mir* napada r it 35 popolnoma neznzluieno in nepremišljeno koroško nnrodno - radikalno visokošolsko dijaitvo ia akademike te strnje, ki so dosegli letoiuji- preobrat v naii šolski dražbi vobče. Ust hladnokrvno prezre vse predloge dijaitva, ki je hotelo s tem spraviti drsi bo aa pot zdravega nupredku; ob jednem pu sam upada druibo radi podaka nemščine v drnibinih uvodih. lata številka ik tadi ualednji kaiete a govorom g. lup administratorju Arnuia iz Podljubelje, da hočejo Korošci začeti popolaoma klerikalno politiko. Sedaj ae bratijo s Slov. ljudsko stranko — ia straakar-skih ozirov so pozabljene vse rane, katere je zadal Šuiteriič tužnemn Ko-roUnu! Du se vsi koroiki Slovenci ne bodo strinjali a Uko nedosledno politiko, je gotova In zato je za trdao pričakovati porod nnpredne stranke tudi u Koroškem. Strukaratvo samo u sebi ne ikodi zdravemu nurodu; pač pa oeebni boj — in ta n le pojavi ju.
—	Zn ljudske kujliulee nn Ko-roikem so nadalje darovali: G. Josip Kozina v liromenu I. letnik .Slnvua"; č. g. Josip Fngger, Inpnik r St Janin v Rolni dolini, 23 knjig; tov. iur. Rud. Jueiič v Borovljah 6 knjig; g. Gacher, nčiteljiščuik v Borovljah, 14 knjig; g. Jole Dolinšek, organist v GušUnjn. 2 K; č. g. o. Egid Golob v Vollpergu velik zuboj knjig. Piarču hvaU! Prispevki blagovolijo nuj se posuti nu podpisuegu.
Zu slovensko ukudemično ter.
duitvo .Gorotun" iur. Kafko Petrič, predsednik v Lešah, p. Preval je.
Svetovne vesti.
—	Sultanov rojutnl dan. V bosanski Dubici je bil obeojen mohame-danec Ibrahim-beg k 10 dnevnemu zapore, ker Je izrazil r obč. svetu ielja uj bi se praznovul poleg rojstnega gne ceserju Francu Jolefn tadi rojatni daa sultanov.
—	Svetovoegn kongreu .Svobodne misli", ki se vrli letos v Pragi, ae udelelo tudi Čehi v velikem števila. Ns shodu bodo zastopani poleg Slovencev tndi Hrvuti.
—	Francoski sodjallstiikl poslanci. Francoskim drlavnim poslancem je biU povišana pUča u 6000 frankov nu leto. Soc. demokrutaku stranka je odredila, ds mora vsak njen poslanec plačati od tega poviška od
6000 fr. na leto v centralno blagajno stranke 1200 frankov, v blogujno posebne zveze, katere je dotičai poslanec člu pu 1800 frankov. To kode dajalo centralni blagajni 62.400 fr. okrajnim blagajnam 93.600 frankov dohodkov u leta Pač lep vzgled dejanuke ljubezni do utrnnke — In posredno tadi do domovine.
—	Velik uaetoarit je podel v Netr Vorku blizu Long Islsnda. (Dolgi otok, del mesta Ne* Vorku) v morje. Meteorit je bil tako nenavadno velik, da je morje tako razburil, dn no vulovi poplavili obreije in odnesli celo nekoliko kabin nekegu kopališča. Nekateri Ijadje, ki ao bili na bregu, so ae komaj rešili. Ta meteorit je morda ujvečji, kar jih je do sedaj palo na zemljo. V mnogih muzejih hranjeni meteoriti niso po uvudl telji več nego 50 kg.
—	Rodbinska drama. V Velikem Bečkereku na Ogrskem Jo lena nekega železničarja obesiU najprej sroje tri otroke potem ie u'ua sebe Zakaj, h u ve.
—	Železniška nesreča. Na postaji Coutraa bliža Bordeauza nu Francoskem je trčil brzovUk v tovorni vlak. Več voz je razbitih, 11 ljudi jejmrtvih, 30 ranjenih.
—	Napad dvek cigank. V ogrskem mestecu Hujdu-Bsszermenyju sta nupudU dre citrauki vdovo trgovcu ■abiasteiu ob neuvzočnoeti njenega soproga in jo zvezali Vseli sta s seboj denar in dragocenosti
—	t v al povem m je izvršil 20. avgasta krvav pretep med tamkajšajimi priseljenci .Svabi" iu Hrvuti. Neki .Svab" jo pomotomo zabodel .Svnbn" Muvaju noi v srce, dn je umri. Jede w polu pretepačev, ki so .sodelovali*.
—	Kom m u Dunaja ie vedno širijo. Naznujenik jo mestnemu obi. uradu več novih slnčujev bolezni
—	Nn vojaški vgjl 69. peipolka blizu Budimpešte jo nekdo ustrelil u polkovniku pL Webenana. Krogla ja iviigoU polkovniku ravno mimo uies. Preiskava ni ničesar dognala. Polkovnik ni priljubljen pri svojih vojokik.
—	Legur. Pri dreh stotnijuh 68. peipolka. ki ae bili poklicui ia Zenico r Sarajevo nu vojaške vaje, je isbrahuil legur. Obolelo je le 47 vojukov.
—	Umor. Blizu Col de Pelmu v Švici je ustrelil in oropal uk pastir turisU Wnnddngru. Ta dogodek pro-vzroča med tajci v kantona Wallis veliko razbarjenju.
—	Kolera razuja po juini Rusiji V Astrahuu je doslej zbolelo 289, umrle pu so 103 oaeb«. Kolera se Uri počasi proti zahoda.
—	Zaradi glada ja Uni nmrlo u Angleškem po neki statistik. 220 oaeb.
—	Velike povedali so povzročile u Japonskem zadaje dni velike škode.
—	DrugI Ur nn ulklnkl ielez-nlel bode stal. kukor je železniško ministerstvo proračunilo 180,753.000 rabljev.
Skod čeških doa v Chrudlmu.
Dne 91. t m. je HI v Chradimu ob priliki tamošuje gospodarske in induatrijulu razstave, shod čeških len in deklet Zborovuje je otvoriU g. G. Markaloasova, Ikmetlca in iupuju iz okolice pnrdubicka Za njo jo go-voriU urednica .Ženske revuje" v Brun gdč. Wiedermuuovu o potrebi globokejše in trduejie orguizacije čeških len. Višji niruu lenake Izobrazbo, u kur m moramo pred vnem truditi, je ne le vpraianje svetovne vuinodtl. ampak tadi vpraiaaj* bitja in napredka vsakega nurodu. Upliv lene u odgojo je neprecenljiv, pri nu ima ta stvar poeebao u obcirom nn naše plemeaske aapako, knkeriaa
so, pomaajkaaje energije, aednstatek saiisls sa najemanet nesloga ia mts-lično hrepenenja po tajesi ie posebno vsinost Treba je s naiih p rae go-toroteikihia trdih narodnogospodarskih razmerah zlasti podpirati svoje čeike (slovenske) ljadl, da ki ne bili prisiljeni obračati ae T tajinn. in kupovati čeike (slovenske) izdelke, da bi naii Ijndje in tndi naie delavke imele dovolj dela Dsoes opravljajo mstere-delavke za bedno mezdo, ki nikakor ne lanre zadostovati na zadostno pre-hraaeaje delo. katero le premnogokrat stavi v nevarnost njih zdravje in Iivljenje. Drevn, katerega korenika ne sati. vmira ssmo. Delavstvo in v prvi vrsti matere-delavke so korenika naroda. Bode li u zdrava, bo ves narod tdrav. Pa tadi daievno bo treba ljudem zdutnejše podpore za uteienje ieje ia lakote po vedi. Danskn ima 50 ljudskih vseučilišč, pri nua zukr-nevn in propsds vssko leto nu tisoče otrok v tujih ioluh, katerih učni jezik jim je nerazumljiv iu če si pozneje prizadevajo potom samoizobrazbe svojo naobrazbo spopolniti, kskor če n. pr. kuku deklu r prostem čusu kuj čita, jo ie zmerjajo. Pomoč proti temu treba iskati v združevanja, katera tadi de-kleta vzgaja k večji samostojnosti. Žene in molje morajo zdraiiti svoje delo, da tako z zdraienimi močmi do-setejo boljiegs in sploinejiegu bla-goatanja.
Učiteljica Frt Plaminknvi iz Prage povdarja, da ieae ne smejn v danuš-njih razmerah smstrsti molitev za edini cilj svojegs iivljenjs; če je v tem nnde prevarajo, nuvstujajo katastrofe. Zato je potrebno, da ti tadi ieae pridobe najprej dnbro sploino izobrazbo in po tej dobro strokovno iz-inltnje tli izurjenost Proč s posebno odgojo deklet! Oba spols nuj se od-gajata na enak način in v enake strrhe, naj se naučita enuko misliti in iiveti Gospa Rulenu štčpinkovi z Jeaaačan dokszuje, du treba t reformo začeti pri materah ia glavnn je. da sp je nsači ceniti tvojo neodvisnost. Treba je vzbuditi v kmetu zavest, da mu je nu Ustnem domu ia nu tvoji temlji boljie nego molemu uradniku v mestu. Dsndsnainji ne mera deklicu nu deieli. ki imu 10 nli 15 titoč dote več kmeta za mola, na U nnčin kmetaki tttn bota in zemlja prehaja v drage robe. Dobrih goupndinj ue pri nua prav malo odrojl, ta kmettko iivljenje nimajo ne veselja ne nuklonjenoati.
Gospa Tracktovk, ravnateljica gospodinjske iole pojutnjuje, du ikoduje aapeduema navoju gospodinjskik iol pomsnjkanjo denarja in ie posebno pomanjkanje smisla n nje med kmet-akim prebivtlttvom. V tepi smisli je govorilo ie nekoliko molkih govornikov, na to je kilo tklenjeno ustanoviti: ,Vthodno čeiko draitvo len in deklet" ter je bil v U namen izvoljen odbor. PrigUailo te je precejiao itevilo članic.
Društvene vesti.
— Občni sfcor „Fnmete" bo 6. kinovca 1907 ob pol 8. ari zvečer v „8 k a 1 ■ i kleti" pri Celja. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 8. Čita oje zapisnikn. 3. Od borovo poročilo. 4. Poročilo pod min ic in odsekov. K. Volitev predsednika, odbornikov, namestnikov fo preglednikov. 6. Sprememba pravil. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Predlogi naj se v pošljejo vsaj do 4. kimovca aa odbor, pozneje priglašeni obravnavali se bodo le kot nujni. — Ker je
občni sbor velike valnosti sa nadaljno postopanje v obrambnem delo, je teleti. da se ga ndeleii čim največ članov. Vsi prijatelji društva dobrodošli! Za odbor akad. fer. društva ..Prosvete" eand. inr. Ernest Bekar,
♦ č. predsednik, stud. inr. Fraa Trsmpnt, t č. tajnik.
—	.Bralne društvo St, llj pri Velenja4* priredi v nedeljo, dne 1. septembra 1907 ob 3. nri popoldne s sodelovanjem ftkalskegs tambnraškega sbora veselico pri g. Ivan Kranjcu K obilni ndelelbi vabi	odbor.
—	k Klove^jicradea. Vabilo na veselico, ki se vrti v nedeljo, dne 1. septembra 1907 v ..Narodnem domu" v Slovenjemgradcn. Veselica se prične ob 3. nri popoldne. Vstopnina: sedeti * 1 krono, stojišča * 50 vin. — Ker je čisti dobiček namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda se preplačila hvaležno sprejemajo.
—	Vojaško veteransko podporno drnštvo pri Svetinjah priredi v nedeljo. dne 1. septembra 1.1. v prid ponesrečenih in bolnih drnStvenikov tombolo v gostilni gosp Antona Ficka na Kamenftčaku pri Ljutomera. Začetek ob pol 4. nri popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
—	„Kaet*ko bralno drnštvo • Vučjlvasl*4 na Barskem poljn priredi v nedeljo, dne 1. septembra t I. ob pol 3. nri popoldne v Šolskih prostorih veselico s petjem domaČega moškega zbora, z govorom in gledališko ogro „Eno uro doktor". K mnogobrojni ude-ležbi vabi najvljudneje odbor.
LlAtniea uredništva
Hv. AiUi v HUt. caricah t Za daae«
prtobiirno. pride prihodnji«. Priirfna hvali — to prosimo kaj?
Posestvo
ter njiv,
travnikov in '< gozdov ev. tndi trgovino želim kupiti na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na upravništvo .DOMOVINE". 4M 3-1
V	„Nar. domu"
V	CeljU ** "PwJen|o
Z^ot abonenti
od 16 K neprej. Kdor plača opoldan 18 K, 01 zvečer 20 K, Ubko j« po jedilnem listo. Snažne postelje K 120. Solidna in točna postrežba, ua 1—1
Na stanovanje
mm«jo šolske sestre v Celju učenke;
mesečnina je 26 kron. Več se i zve pri vodstvu zavoda. 448 $-9
11 najem
če išče dobro idoča •
pekarija.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravnifttvo .Domovine" do 30. septembra t. 1.	9-9
opozarja slavno občinstvo na svoj
slovenski internat a
I. razred zasebne m dekliške ljudske šole
ki sc otvorita v Ljubljani s pričct-kom prihodnjega šolskega leta. — Pojasnila daje
odbor društva ..MLADIKE"
ist Gosposke ulice 8. a_8
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne izkaze sočutja, za časa bolezni in o priliki prebridke Izgube naše iskreno ljubljene mamice oz. soproge, gospe
ANE RADEJ VD. NOVAK
izrekamo prisrčno zahvalo vaem prijateljem in znancem, knkor tudi vtem, ki to jo tpremill k vodnemu počitku. Potobno pn ue ie zuhvuljujnm velečastiti duhovičini, alav. povakemu druitvu in vtem darovalcem krasnih vencev.	456 1
CELJE-BREG, dnu 26. vel. trpanu 1907.
ŽALUJOČA RODBINA RADEJ-NOVAKOVA.
Za slov. šolska vodstva In kngne šolske svet«!
tiskovina:	«»s-i
lnJiiall ie odredbe c. kr. uvlvkul namestnika za :: Štajersko z dne 11. apriU 1905 (dež. zak. in nk. list 1905, XVI. komad it. 62.)
•	ve t •
? flffHijg rimu iileWMqfl|iM
je dobiti v Zvezni trgovini v Celi«.
Vojaščine prost, v mešani etrnki dobro izvelbun
Ipipičif Kletai
ae zprejme pri tvrdki
litija lučit t Št. Jorjn ob j. f.
občni zbor
PoamjHmicm pri It Lmmmrtm, rej. zadrege z eeemijieo zaveze,
ki M vrti
dne •. septembra ob 10. ari dopoldan v zadružnih prostorih.
DNEVNI KED:
1.	Prečitnnjc revizijskega poročila .Zadružne Zveze v Celju".
2.	Volitev novega načclslva. računskega pregledovala in njegovega namestnika.
3.	Raznoterosti.
«7 t
Steekenpferd lilijino milo
Itt-M od D.risana a dr.. Draldaat la D.ela aa La bi (talko j 07 je la Oftane po prltaanjlk. katera doblT.no daa ia lanom, aajboljle idravilao mila I »roti pegam aa licu '-i v do^io Mae. metka ko« ta tdrav. Wva aa obrata.
•atl pt N v ji MU pe nak klimi, ir*trljil, trgnlmi i »tnal k allta kr m tafata.