p k o L KTAK EC JE D E 1. A V S k I LIST ŽA MISLECE ClTATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistiene Zveze in Prosvetne M&.tlee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU iT. — NO. 1851. Ester«! m immU-cUn Matter, Dk. IM7, «t tW pwt 4Rm •« CW«»«. II». un*., tbr Act oI Cmi(i*h «4 »Urili I. 1171. CHICAGO, ILL., 3. MARCA (March 3), 1943. Published Weekly at 2301 8. Lswndale Ave. ... LETO—VOL. XXXVIU. NACIJI »o imeli to »liko v svojem propagandnem ličku in v filmih, ko — kili njihovi vojaki »e obrnjeni proti Stalingradu, Kavka tu in io marsikom v Rusijo, in poudarjali: Naša pot gro naprej! Pa so so morali valed j trmastih ruskih armad premisliti in sedaj gro njihova pot namaj. Daljno-t ledov ne rabijo vec, ker jim jo pot nanj sna na. usija poudarja, je druga fronta Fes zelo potrebna BEAVERBROOK ZAHTEVA, DA ZAVEZNIKI KAJ STORE, NE LE GOVORE V POMOČ SOVJETSKI UNIJI. — NACIJI V NOVIH NAPORIH, DA USTAVIJO SOV. ARMADO mJt. 'V* , Bilo bi oe*miselno zanika- gre zasluga, da Hitler ni že vati, da je Moskva z napori davno razglasil oklica zma-očtalih zaveznikov še vedno ge." zelo razočarana, in bq, dokler Dalje je Ivan Majski dejal, ne pokažejo tega, kar ona oz- da čimprej se bosta Anglija in načuje z zahtevo za "drugo I Amerika podvizali iti v akcijo fronto". z oboroženo silo, toliko prej bo zmaga dobljena. Moskva ni osamljena o * u u* u uJ "Ne v iluzije" . V teh zahtevah moskovske I vlade jo podpirajo ne samo ta- Omenjeni sovjetski diplomat kcivane komunistične stranke Je v svojem v zavezniških deželah, nego rekel, d» tudi taki Iftdje, ki niso sopot-! « v »««ti niki in so ob enem na najviš- premagana tako, da se to ie jih mestih. Eden teh je angle- ^mo po sebi razume. Ni še te-Aki časnikarski magnat Bea-1 Pena »n ** manJ P* premaga Hitler sam priznava, da se bo vojna odločila na vzhodni fronti "Naša vojna ne bo izgubljena/' )e dne 24 feb. dejal Nemčiji Hitler, m ugotovil: "Ob tej obletnici ustanovitve nacijske stranke ne morem biti z vami, ker sem z nemško armado na vzhodni fronti. Le tu se odluočuje o bodočnosti Nemčije in o vsi. bodoči usodi Evrope se bo samo tu odločevalo. J n odločilo se bo z našo zmago.,." (Vir, Associated Press, depeša iz Londona dne 24. februarja ) Dalje iz istega poročila: "Z ozirom na člane drugih narodov, ki so pod našo oblastjo, ne bomo štedili z njihovimi življenji. Naj delajo za svobodo cli pa poginjeno, če se bodo branili." To v nacijskem žargonu pomeni: "Smo vas zasužnjili, in če ne boste ubogali in se točno ravnali po ukazih, boste pokončani/' Nacijski propagandni minister Goebbels je dne 24. februarja dejal, da se Nemčja bon m če ne bo mogla zmagovati z dosedanjimi sredstvi totalne vojne, ima še druge, s katerimi bo presenetila svet in pa zmagala ob enem. V Londonu so to razumeli tako, kot da preti s plini. Morda tudi z bakterijami za širjenje kužnih t>olezm. S plini je na ruski fronti poskusila že pred kakim letom dni. Pa ji je Churchill zagrozil, da čim bo nemška armada začela uporabljati plin na vzhodni fronti, ga bodo angleški letalci vsipah na nemška mesta. - Tako se je zgodilo tudi koncem februarja to leto, ko je na nemške grožnje odgovoren angleški minister izjavil, da če preti Nemčija rusko armado uničiti s plinom, bodo angleški letalci uničili vso Nemčijo z enakim sredstvom, da bo v resnici spoznala, kaj pravzaprav je "totalna vojna". Japonski ataše iz Berlina tolaži v Tokiu: "Nič se bati" ir Bivši japonski vojaški ataše H. general Ičiro Banzai, ki se je nedavno vrnil iz Berlina, je zagotovil japonsko vlado, da kdor se bojiv da bo Nemčija poražena, ne pozna, ali pa podcenjuje njeno silo. Associated Press poroča, da je japonski radio njegova izvajanja predstavil javnosti zelo opti-mialično. Nemčija ima na vzhodni fronti tisoč divizij, in pod orožjem ima, večinoma pa vzhodni fronti, 20 milijonov mož. Res, da Rusi pripovedujejo o. nemških zgubah pri Stalingradu, "toda kaj je 200,-000 mož, ko pa jih ima še vedno 20 milijonov!*' Unije glavno "zlo v vojnih naporih za zlom osišča NAČRTI, DA SE UNIJE UNIČI ŠE PREDNO BO VOJNE KONEC. — VSE ZBORNICE POLNE PREDLOG PROTI UUDSKIM INTERESOM. — DEMAGOGI, KI SO SLUŽILI APIZARSTVU VZTRAJNO NA DELU. — VLADA PASIVNA JOSEPH MARTINEK 0 P0L02JU V EVROPI IN NJENI BODOČNOSTI Zadnji petek (26. februarja) I zaeno z njim drugi socialisti, je predaval v klubu At. 1 JSZ Dejal pa je: Amerika ne bo Joseph Martinek, tajnik čeho-slovaAkega narodnega sveta (koncila). Dalje je omenjeni ataše za- postave, tikajoče se žensk, 8 gctovil svojo vlado m japon- katerimi ?o bile protežirane sko javnost, da v Nemčiji ni pred izkoriščevalci. Dalje za pomanjkanja in da se lakote uničenje zakonov, a katerimi v nji ni bati, ker^ima dovolj \ & j0 ¿arovalo nedoletno mla- 2e v 41 državah so v legis- j roma lovil liberalce ter jim pri-laturah predloženi zakonski; tUkal komunistični pečat, načrti, katerih namen je pptia- ; Kongres, ki je to storil vzlic niti socialne zakone ob zid in ^ jl]\ ima ... , Dies na grbi, ne obeta demo- jih onemogočiti. Na primer, j kraciji nič dobrega. Sploh yx je skrajno nevaren, ljudstvo pa je kajneda krivo, ker je takega lanskega novembra Izvolilo. živil. 1 O severoafriški vo jal, da sploh ni vred dež pred. profitarskimi pijavkami. Sploh, predlogov proti socialnim zakonom je toliko, nosti in upoštevanja, in konfe- j da l>i bil ta list premajhen, če renca v Casablanci je bila "na- bi hoteli, vse glavne po vrsti vadna neumnost". naAteti. Kje je brihtni ataše iztaknil tcl»ko nemških divizij, ki šle- Diesovo drezanje jejo 20 milijonov mož, je n je-1 Eden iamed glavnih ¿trate- zlom — med demokrati in re-gova skrivnost. \ gOV proti socialni evoluciji je i publikanci — in ker sta oba zla enaka, so indiferentni. Na _______ „ _________ voditeljih unij pa leži krivda, da žele, da tudi ne bo, in da «©¡zloglasnega odbora za razis- ker se ne lote zgraditi delav- Unije v skrbeh Izgovarjanje, da so delavci delali pa zato niso glasovali, ne drži. RajAe priznajmo staro ameriško bolezen, da se brigali niso, in pa, da nimamo delavske stranke. Izbirati imajo samo med enim in druigim Je pa ree, da Nemčija še ni kongresnik Martin Dies, de-premaf ana, in Japonci kajpa- ; mokrat iz Texasa*, načelnik izvajanja njenega berlinskega ; kavanje "protiameriAkega ru-atašeja pravilna. A vendar tudi za vlado v Tokiu bodočnost v tej vojni ni tako rožnata kakor si jo predstavlja. Umikanje Hitlerjeve armade na ruski fronti ni nobeno jamstvo, da Hitler zmaguje, pa tudi če ki lam ros imel "tieoč divizij". -v In ameriška sila na Pacifiku postaja z vsakim dnom jačja. V petek 5. marca bo zelo važna seja odborov JSZ Dne 5. marca, v petek, bo v Chicagu, v SDC seja odborov JSZ. Prosvetne matice in J. D. nikdar več to Var je bila. no Anglija, ne nobena druga de-Martinek je eden žela na svetu, ko bo te vojne _ jem govoru" v Londonu poučenih mož v no- konec. Svetovna revolucija je! T. D. Na nj [bo" poročal FVaiik , «a je napačno, udajati tranjl:h .¿n tv zadevah na pohodu in nihče je ne bo; Zaitz o reji SANSa, ki se je iluzijo, kot da je Nemčija zamejn,h vlad* » *** ™ ustaviti. zadnjo s(>boto, in ob e- je v zamejstvu član twtega gi- Glede Rusije je rekel: | nem bo treba članom sklepati banja, ki gradi bodočnost. ne "Seveda je možno, da se kapi-1 ^le^io oddaje imovine, ki jo enega, ki tiAči nazaj v temo. talizem ojunači ter se odloči, ¡ma v upravi poverjeniAtvo varenja .. Vsakdo, ki kaj deluje v socialno dobro je po njegovem mnenju "komunist" in čim ga izsledi, zahteva, da se naj ga odslovi iz vladne službe. D asi je Dies skrajno diskre-dkiran, ker se je izkazal neve-¿čim'tudi v svojem lastnem de- sko politično gibanje, dočim zapravljajo stotisočake za "lo-biste", ki mesetarijo med troti v Washingtonu in jim obetajo delavske glasove, če se bodo v tej ali oni predlogi, tikajoča se delavstva, "prijateljsko ravnali". Poteze zoper Roosevelta Opozicija proti unijam je lu i» napravil svojemu odseku ^ . Uta kakor u R ve* sramote kot pa iaat. je v whu> E(ien njenih ,avn|h kongresu še vedno dobil priznanje in dali so mu nove vsote, da bo ¿e lahko razkrival "neameriške aktivnosti", ozi- dij je senator Wheeler iz Montane. Leta 1924 je bil on pod- fNadaljevanje na 2. strani.) verbrook ki ie bil ivoiečasno I ™ ¡n bori se ie zmerom le na i GoJoril £ in na"'a. vojno zoper njo. Toda maruRZ. \eibrook, W je^Dii mppo ^^ ^^ ^^ ^ i vpralanja dve uri. Udeležba je mislite, da bo angleško delav- član angleške vlade in tudi že tui»h* na t,eh v ChurchiHovem kabinetu, pa Iroel je prav je rsled raznih nesoglasij iz- je Se sposobna intimno. bo šla nikdar Zoper Rusijo. voiti maJhna' a PriA,i »o ga po- stvo, ne le delavstvo — nego '«a ofenzivo in tako ljudje, ki se za v «e angleško ljudstvo. pripraV- ^''T/caLc J" ..^Ll?.« »tvmr*animajo, m to mu je da- Ijeno slediti takemu klicu?" UStopi IZ odbora 5ans dne 23. februarja rekel med da ji služi prav vsa Evropa, drugim: vdtev&i nevtralne dežele.! "Jaz, kot vsi veste, sem ka pftatist, ne komunist. Ne soglašam z načelom, da bi svojo imovino z drugimi delil. Sem za sistem kaki ¿en je. A priznavam pa, da je sovjetska armada skozi dve zimi povzročila Hitlerjevi vojni mašini fte ogromne izgube in naAa -dolžnost je, da ji pomagamo prej neljro ko iz-krvavi. t Mče .^e Nemčija pomore in prtčne v Rusijo z novo ofenzivo, tedaj bo naAa pomoč, ako »pride tja Aele meseca junija, bržkone prepozna. Torej udarimo takoj in odločilno, ne cagajoče. NaAa armada (a«*g)e&ka) naj vpade v seve-rozapadno Evropo takoj, ne čakati in čakati brez konca in kraja." Ivan Majski svari V istih dneh, ko je lord Reaverbrook zahteval, da se zavezniki zganejo bolj kot pa je njihova mala vojna v Afriki, se je pogostoma oglasil tudi »sovjetski veleposlanik Ivan Majski v Londonu. Dejal je Angležem: "Ne nudite, da so valic naMm (ruskim) uspehom Nepiei že poraženi. Ne Ae. In čestitke ne pomagajo dosti'' Ob priliki 25-letnice rdeče armade ji je poslal čestitko tudi Roosevelt, a ni zalegla kot bi na primer v mirnem času. Enako ne ¿lične čestitke iz Anglije. Vse so bile objavljene, a o4> enem pa je sovjetski tisik poudarjal vprašanje: "Kje je dnii?a fronta?" Oemu je ni, je vojaAka tajnost zaveznikov. A ko je nemo- ' (Nadaljevanje na strani.) Pojasnil je vlogo čehoslova-Ake zamejne vlade, dalje «trate gično važnost OehoslovaAke države, in pojasnil kako in Če- O homatijah v Jugoslaviji je na vprašanje crigovcril, da mu podrobnosti niso znane, vrh te» ga pa se njctyova organizacija mit je BeneAeva vlada edina, ne umeAava v notranje razme-ki Je izmed zamejnih režimov re drugih dežel. Navedel je v prijateljstvu z Moskvo in « potem kvoje misli, ki so slične Londonom, in enako z Wash- naAim, ingtonom. Sodmg Martinek je nam po- Posegel je v zgodovino Ru- dal najboljAe naAtudiran go- si je lil v razvoj Sovjetske uni- vor, kar jih je Ae imel v na- je. Martinek jo simpatično o- sem klubu. £al, da ni bilo ste-cenjuje, čeprav se ni nikoli nografa. A njegova glavna iz-strinjal s taktiko kominteme, | vajanja bodo objavljena v eni nego je bil z njo v boju, kakor prihodnjih Atevilk. Ameriška domovina z dne 27. februarja je priobčila za svoj uvodnik poslanico Kazimir j a ZakrajAka ameriAkim Slovencem, v kateri našteva vzroke, Čemu se je umaknil iz odbora SANS in zakaj ne more biti več tajnik v njem. Proletarou svojega spisa ni poslal, pač pa vsem dnevnikom, ki so ga menda vsi priobčili že v petek ali pa v soboto, razen Proaveta, ki ga je tudi dobila, ne pa objavila do o-menjenega datuma. Več o tem bo v posebnem ¿lanfcu v prihodnji Atevilki Proletarca. .— ■ ■ g "Butlegarstvo" z živili se je strašno razpaslo ko, da je v škoda konsumen-tom, vzlic naloge lotila koristi. Kakor se je izkazal kapita-I stični sistem nezmožnim prenesti krizo v Hoovrovem času praženega piščanca v vsaki ponvi, m dveh avtov v vsaki garaži, tako so se slično neus-ne bodo, ako bost^ dopustili, | pešno izkazala razna obetanja da bo ležalo vse breme te bor-! sedanjo administracije. Njeno zagotovilo za p rep rečen je višanja cen, ako se delavske plače "zamrzne", je šlo be le na govjetfki armadi, ki je v nji osamljena zoper vso o-kupirano Evropo. Le priznajte, da svoje vloge ne vrAite v ( v nié. Stropa ni več nikjer, kar polni meri, \rSi pa jo moja de-, se cen tiče. Ce ne plačaš, koli-žela Sovjetska unija in le nji[kor je cena, tedaj tistega bla- Ena izmed največjih hib a- ga zate ni v nobeni štacuni, pa odgovorni uradnik, ali morda meriške vlade v sedanji vojni naj bo to že meanica, groceri- celo član vlade. In halo-dru- je, da uvaja kontrolo nad go- ja ali kar že. gi dan naval na trgovine. No- spodarskim stanjem dežele ta- y beni plačani oglasi jim ne bi 1 "tel da THe - "- i * tÎ -gli kori^iti bolj kakor taka ila v^namenu^da jim ^ " S"SS ^ " ^ kdor kaj kupuje vo, da mora aor# za marsikatero stvar, ki jo ne* Na milijone in milijone do- rbhodno potrebuje, plačati larjev hrane je nakupičene v 100 odstotkov več kakor roci. domovih ime vitih in na pol mo pred dobrim letom, in vrh imovitgih ljudi, enako za stoti- tega mora še prositi, da jo ne milijonov dolarjev obleke dohi ' in obuval ter drugih potreb- Veliko se temu krivi tisti j kîJ5tΰ ™ Z1^1 . . . . , ■ , I jena. Veliko je bo šlo v nič. vladni uradnlki, katerim H | Bo segnila, ali bo uničena na predsednik Roosevelt prod ne- druge načine. kaj meseci rekel, da'premalo delajo, malo mislijo in preveč , C*. «r*mo na odm*rk#' kar je pošteno, čemu najprvo to oglašati toliko časa, da jo "Tega in tega bo zmanjka- pravi namen vladnih regulacij govore. kar v naprej uničen? čemu se je moglo dogoditi, da smo včeraj uničevali živino, njive in pridelke, a sedaj tega manjka? Pač napačen gospodarski sistemi Karto na odmerke*so dobre, a pametnejši gospodarski rod bi bil še veliko boljši. Ker ga ni, se je razpaslo "butlegarstvo'9 s živili, posebno z mesom, čemur pravijo Angleži "black market", a je v resnici še vse hujšoga pomena aa ono maso, ki je vsled nizkih dohodkov primorana živeti ia dneva v dan. Gospodinje is takih plasti prihajajo v prodajalne, da bi • svojimi skromnimi viri kaj kupile, pa morajo odhajati domov večinoma s praznimi vrečami. Kaj lahko ti in jaz storiva za letošnji 'Majski glas? Sedaj smo v kampanji za naš prihodnji Majski glas. Urednik in upravnik že delata na tem več tednov. Toda sama ne bi zmogla ničesar brez sodelovanja drugih, ki v Majski glas pišejo, nabirajo oglase zanj in ga naročajo ter razpečavajo. Kakor Am. druž. koledar, tako je tudi Majski glas zelo odvisen od oglaševalcev, ki mu pomagajo kriti tiskovne izdatke. Kot znano, smo računali do-sedaj za izvod Majskega glasa samo 25c naročnine. Cenejše revije v nošem jeziku še ni bilo kakor je bila ta. A o tem bo upravnik pojasnil več v prihodnji številki. Drugi vir, kot že rečeno, so za vzdrževanje Majskega glasa oni, ki oglašajo v njemu. Ta vir vsled vojnih razmer usahneva. Upravni odbor se je odločil vzlic temu tudi le» tos izdati Majski glas v enaki obliki in veličini, kakor smo izdali vzlic vsem težkočam Ameriški družinski koledar in uspeli. A upravni odbor je sklenil, da se mu mora dobiti sredstva v naših vrstah z oglasi vseeno, in odločeno je, da ker bo drugih morda manj kot prejšnja leta, se potrudimo dobiti pozdravne oglase. Vsakdo, ki bo prispeval 25c, bo v Majskem jlasu oznočen z imenom in s krajem, v katerem živi. Vsakdo pa, ki bo prispeval dolar, bo ob enem dobil tudi en izvod Majskega glasa. Vsi prijatelji Proletarca so bili povabljeni, da sodelujejo. Veliko se jih je že odzvalo. Overjeni smo, da se bodo vsi drugi v naslednjih tednih. Dalje: Našim trgovcem, obrtnikom in profesionalcem priporočamo, da noj poklonijo oglas v prihodnji Majski glas vzlic temu, da sedaj kakega posebnega oglašanja več ne potrebujejo. Ostanimo si drug z drugim tudi sedaj, kajti prišel bo čas, ko bomo drug drugega res spet potrebovali. Torej oglasite se vsi, vsak na svoj način, v Majskem glasu! J PROLETAREC UST ZA INTKRESK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ji|*«l*HMb DtUvib TUktvM Drtikt, Ckicaja, in. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa eelo lato $3.00; si sa detrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto |S.S0; sa pol leta |2.00. ZVEZE i pol leta $1.76; V«i rokopisi in oglasi morajo biti v naiera uradu na>posneje do pondeljka popoldne ta prioteitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published svsry Wednesday by ths Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor____________ Business Manager __ .........Prank Zaits .Chariot Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: r led States: One Year $8.00; Six Months $1.75; Throe Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.00; Six Months $2.00. JOSKO OVEN: RAZGOVORI PROLETAREC VELIKO NEMŠKIH VOJAKOV j« sb.i.lo pred nitko ofeasivo, vse stotUor p« je bilo ujetih in ubitih. Gr raj« je slika ujetnikov, ki morejo Mlati »edej e de seli, v katere so bili poslani, de jo osvoje. ±: KMJ1 S. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Civilna vojna ni le v Jugoslaviji temveč i pri nas in drugod Očitajo, da je zavezniška stvar na šibkih nogah, ker nima nikakršne enotnosti, negro jo drži skupaj le želja poraiiti Hitlerja, potem pa se zavezniške dežele spuste same v lase druga v drugo. Nemci vedo, kaj je propaganda. Vrše jo med ljudstvom od spodaj navzgor, česar se zavezniške propagandne agenture, iz-vzemši Sovjetske unije, še niso naučile. Vzemimo na primer Jugoslavijo . Civilno vojno in narodnostne razdvojenosti v nji izrablja nacijski propagandni minister Goebbels kolikor največ more, in s svojimi agenti v Jugoslaviji je uspel, da mu tudi marsikdo v bivši Aleksandrovi monarhiji pomaga kolikor more. V Ameriki se toriji, pa tudi nekateri "demokrati" iz vsega tega norčujejo in pravijo, le čemu naj USA jamči "štiri svobod-ščine" narodom, ki si jih niso sposobni obdržati tudi če jih imajo! Le malo čitateljev v tej deželi je zmožnih zapopasti, da je civilna vojna v Jugoslaviji komaj pičica v primeri s to, ki se vrši v Zedinjenih državah. Tu se kajpada ne vrši z orožjem, nego v "demokratičnih oblikah", toda je demokraciji nevarnejša kot katerakoli druga. V Angliji so tudi razlike. Toriji so večinska stranka. Ali vendar, v Angliji imajo delavsko stranko in med mnogimi delavskimi listi imajo dnevnik, Daily Herald, ki je svetovno upoštevan. V angleški vladi je cela skupina ministrov, ki so člani delavske stranke in za svoje delo so nji odgovorni. V vladi Zed. držav ni po izjavah unij AFL in CIO niti enega, pač pa je v nji nekaj takozvanih delavskih (prijateljev, ki so pa v nji le zato, ker je predsednik Roosevelt naklonjen ljudstvu in si prizadeva, da tudi njemu pomaga, ne samo takozvanim višjim krogom. ZANIMIVA RAZKRITJA 0 "DELU CESARJA" OTONA IN NJEGOVI "OSVOBODILNI DIVIZIJI" Demokraciji v Evropi in Ameriki se s takimi spletkami reakcije kaj slobo obeta JIC je v časnikarskem poročilu z dne 24. februarja poskr-bel za prevod članka, ki ga je imel publicist Johannes Steel v New York Postu % dne 23. febr. o čudni vlogi "cesarja" Otona Habsburškega in še o bolj čudni vlogi onih v merodajnib krogih zvezne vlade, ki mu pomagajo. Če se bo tako delalo za demokracijo in osvoboditve, tedaj bo prihodnji mir še manj pravičen kot zadnjič in sploh ne bo mir, nego le premirje, da se ljudstva nekoliko opomorejo in potem se jih požene v novo vojno. Steelov članek v prevodu JIC se glasi: je obljubil, da bo nabrano polno moštvo bataljona; hvalisal se je s svojimi ponovnimi intervencijami v uradnih wash-ingtonskih krogih. UNIJE GLAVNO "ZLO" V VOJNIH NAPORIH ZA ZLOM OSISČA (Nadaljevanje s 1. stranl.\ Ko je dr. Oto Habsburg v mesecu novembru 1942 objavil, da mu je War Department Zedinjenih držav poklonil za rojstni dan organizacijo av-strjiskega bataljona, je takoj izbruhnil silovit vihar protestov, katerim je nato sledila u-radna izjava, da je stvar nekoliko drugačna. Akoravno je ogorčtenje javnosti poleglo, Čehi in Jugoslovani vendar niso bili docela zadovoljni, toda pustili so stvar pri miru. V začetku je trdil razglas, da bodo sprejeti v ta avstrijski bataljon edinole prostovoljci. Kakor je bilo pričakovati, prostovoljcev ni bilo, od nikoder, a ko izvzamemo par nadvojvodov druge klase tn njihovih pomagačev. Očividno zaradi tega — da ne bi stvar dr. Otona Habsbur- predsedniški kandidat v mar-sikaki državi tudi na socialistični listi. Sedaj je on sicer še liberalec, a njegov jezik je e-nak jeziku tistih, ki kontrolirajo Chicago Tribune in več drugih velebogataških listov. Ta senator je po Pearl Har-borju več mesecev molč^, a p . . 'i a j je njegovo gibanje spet rrep,n j pokazalo roge. In da se Iju- Kakšno razpoloženje vlada dem čimbolj prikupi,' je pred-v tem taborišču, si ni težko lagal minuli teden v senatu to-misliti. Da se previdno izra- le: "Nikogar, ki je bil ob času zim, člani teh različnih narod- ameriškega vstopa v vojno oče nosti niso med seboj baš v naj- nedoletnega otroka, se naj ne lepših odno&jih. Akoravno kliče v armado." jim je bilo povedano, da bodo Kdo bi se naj upiral taki smeli pred odhodom preko predlogi, če se noče zameriti? morja prositi za premestitev, Svoj argument je VVheeler se jim vendar ob vsaki priliki tako poudaril: "AdminMraci-s čim večjim povdarkom poka- ja hoče veliko armado, čemu. že ugodnosti, katerih bodo de- ko vendar vemo, da jo ne po-ležni, ako ostanejo člani te trebuje? Namen moje predloge pa je, da je naša glavna dolžnost varovati ameriški Vzlic temu, da Roosevelt ni nikakršen ekstremist, pa »ei1^6^ propadla — je bilo na- opozicija proti njegovi politiki veča. Postaja vse hujša in zlob-nejša iz dneva v dan. Nobena civilna vojna v Jugoslaviji, ali kjerkoli, ne bi mogla storiti naporom združenih narodov več škode, kakor jo laihko stori'torijska propaganda v Zed. državah proti Roose-veltu, njegovi administraciji in pa zoper new deal Ni treba nikomur pozabiti, da smo se tudi v prvi svetovni vojni borili za demokracijo, in vrh tega še za odpravo tajne diplomacije, za društvo narodov in za odpravo vojne za vse bodoče čase, in za samoodločevanje narodov. Mir, ki so ga zmagovite zavezniške dežele posadile v zemljo, pa je vzkalil fašizem, bedo, gospodarske krize, brezposelnost in druga socialna zla. Ko so dozorela, se je -začel nov vojni požar, še veliko hujši, kakor pa oni, ki je zažarel po atentatu v Sarajevu. Lepo je pripovedovati, kako smo za demokracijo in kako vaorna je naša vlada, ki jo bi morale posnemati vse ostale dežele na svetu, češ, ako to vse store, pa bo mir po svetu in zedi-n j en je v skupno dobro. A to je le na papirju. Vsi, ki (količkaj mislijo, vedo, da se tu pletejo zanjke, ki*so zmagi in miru veliko nevarnejše, kakor pa intrige, ki so jih počeli visoki politiki proti Wilsonu tu in drugje. In le kar priznajmo. Takrat' nam je svet verjel, da naših, oziroma Wilsonovih štirinajst točk res pomeni tisto, kar so vsebovale. Koliko jih je sedaj, ki verjamejo v še tako poudarjana Rooseveltova zagotovila? Vsi bi mu radi verjeli. A dvomijo čim pomislijo na položaj. Večina zveznega kongresa mu je sovražna. Kapitalizem, katerega je Roosevelt ob svojem nastopu v predsedniško službo rešil s svojimi drastičnimi ukrepi, mu je sedaj nehvaležen in si prizadeva, da ga vrže rz službe, aH saj iz vplivnosti na javnost čimprej. ! I jI f | H* H \i*\ | : V svoji lastni stranki jih ima Roosevelt prav malo, ki se bore za njegove ideje, in zato je začel — popuščati. Popuščati torijem na ljubo. Roosevelt, dober človek, je vzel v svojo administracijo nekaj socialno čutečih ljudi, ki so sedaj ali obsenčeni, ali so bili izrinjeni, ali pa bodo v kratkem. N. pr., delavska tajnica Frances Perkins opravlja že dolgo le rutinska dela. Vse druge funkcije, ki bi spadale v njen oddelek, so bile dodeljene drugim. Roosevelt nima navade koga odsloviti, a pod pritiskom reakcije je pripravljen ugoditi nji rajše kot izizvati kako politično krizo, in tako je storil sebi in svoji politiki v škodo na le v delavskem nego tudi v raznih drugih oddelkih zvezne administracije. Nekdanji liberilci, med njimi posebno senator Wheeler, demokrat, ga napadajo in mu mečejo polena pod noge kjer in kadar utegnejo. Hitler ima torej v tej deželi zavednih in nezavednih zavez- to sklenjeno, da bodo vojaki iz drugih edink premeščeni v avstrijski bataljon; tako je bil ustanovljen avstrijski bataljon infanterije Zedinjenih držav v nekem taborišču v Middle Westu. Avstrijska zastava Taborišče ima poleg ameri-kanske zastave tudi rdeče-be-lo-rdeči avstrijski prapor. Moštvo nosi podobne znake z imenom "Austria" na levem -okavu. Moštvo, katero premeščajo v ta bataljon, je sestavljeno iz bivših državljanov Avstrije, Jugoslavije, čehoslo-vaške in Poljake. - To so izseljenci, ki imajo že svoje "first paperV*. Nikdo izmed njih ni imel tako rekoč nobene možnosti, da izbira. Najmanj polovica vpoklicanih v tem bataljonu niti ne zna nemški in mr-zi vse, kar se tiče Habsburža-nov in Avstrije. V taboru govore vse mogoče jezike: češko, madžarsko, slovaško, poljsko, laško ... Zdaj uče te ljudi nemšžine »n jim intenzivno dajejo posebno politično orientacijo. Pripovedujejo jim, da bodo tvorili, ako ostanejo v tem bataljonu Commando-predstra-žo, ki bo vdrla v Avstrijo. Mnogi izmed njih se tudi boje — akoravno jim to ni bilo določno povedano — da bi bila dodelitev "second papera", na podlagi katerih postanejo polnovredni ameriški državljani, zadržana, ako bi zahtevali, da se jih premesti. edinice. Pisma, katera moštvo tega bataljona pošilja svojim sorodnikom, so zanimivo čtivo. Vsi so z navdušenjem pripravljeni, boriti se za Ameriko in pripomoči do osvoboditve Avstrije, a ob enem se trpko in zagrizeno upirajo, da bi se jih uporabljalo kot orodje za cesarske ambicije dr. Otona Habsburškega. Pred nekaj dnevi je dr. Habsburg imel tri ure trajajoč shod v drugem nadstropju ho- j delavce. dom, ameriško družino in prav radi tega, ne trgajmo jim mož v armado, ki je že itak prevelika." Senator, ki je član Iste stranke kot predsednik, je dobil s temi napori veliko svojega vpliva nazaj, ki ga je z apizar-stvom mikadu, Hitlerju in Mussoliniju pred Pearl Har-borjem izgubil. Pšice pa lete na Roosevelta. In na unije, pred vsem pa na tela Diplomat, kjer je bilo obranih pffbližno sto povabljenih goltov. Mr. Rott, ki sam o sebi trdi, da je avstrijski federalni minister, je otvoril shod, in posvaril vse navzoče, da gre za strogo zaupno stvar, pasivna, ker Predstavil je Otona kot "na-j ne samo iz šega cesarja" in povdarjal, dal imajo Avstrijci zahvaliti e-dinole "njegovemu veličanstvu", da jim je bil v Zed. državah priznana lastnost "friendly allien". Sledil je nato go-govor a strani Otona, sestavljen predvsem iz podlih in za-vratnih napadov na nekatere izmed zedinjenih narodov. Morda se bomo zdraillili, in morda bomo imeli leta 1944 ne dve kapitalistični stranki, nego le eno, in pa eno delavsko, namesto nobene kot je sedaj. Zvezna vlada je v vsem tem lete nanjo batine nasprotne, nego prav tako iz njene lastne stranke. IZJAVA Napad na Beneia Njegov cesarski srd je bil namenjen v prvi vrsti Čehoslo-vaški vladi v inozemstvu. Oton je predbacival distingiranemu predsedniku čehoslovaške republike, da se je do leta 1938 neprestano vmešaval v avstrijske zadeve, ter ga imenoval — po Hitlerjevem vzorcu—"Herr Beneš". Trdil je, da je češka vlada nekakšna "psevdovlada, ki živi le še zaradi lend-lease-a", obenem pa napadal avstrijske demokrate in liberalce kot sovražnike avstrijskega edinstva. Govoril je na dolgo in široko o "svojem bataljonu" ui naglasa!, da je težkoče nabiranja prostovoljcev odstranil s podporo War Departmenta, ki r f ' ~— 1 1 nikev v izobilju. Spori med Četniki in partizani v Jugoslaviji so ničla v primeri z bojem, ki se vrši v tej takozvani najmogočnejši deželi pod masko demokracije proti Rooseveltovcmu "new dealu", češ, da nas tira v fašizem. Resnica je, da nas tlačijo v faAizem toriji, ker se boje, da zavezniki zmagajo. Ne sicer toliko angleške in ameriške zmage/ temveč zmage Sovjetske unije. I z vrševalni odbor Slovenskega amerikanskega narodnega aveta je na svoji seji dne 27. februarja t. 1. razpravljal o re-signaciji tajnika rev. Kazimir-ja Zakrajška in je prišel do aledeceg a sklepa: 'Ker tajnik, daai je bil napro-•en, da bi oatal, ni bil navzoč, ko je a*deva prišla na dnevni red; ker«odbor vsled tega ni poznal in ni mogel oceniti razlogov, ki so napotili tajnika na njegov korak; ker misli odbor, da so vsi odborniki sprejeli svoje mandate od Slovenakega narodnega kongresa, ki je • tvojimi sklepi začrtal pot SANSu, pa bi zaradi tega vsak član odbora moral vztrajati na sprejetem mandatu, razen če bi to spravilo zelo tehtne interesa . kot n. pr. odbornik o vo zdravje v nevarnost in ker polaga izvrševalni odbor največjo važnost na ohranitev na kongresu doseženega sporazuma in na solidarno delo za rešitev v njegovem obstanku u-gtoženega slovenskega naroda in njegovo srečnejšo bodočnost, sklepa izvrševalni odfcor. da ne more sprejeti rapignaci-je tajnika rev. Kazimir ja Za* krajška. ETBIN KRISTAN, predsednik. Pomlad prihaja v deželo. Saj tako je izgledalo zadnjih nt kaj dni. človek se nekako oddahne, ko mu ni treba kole-bati po ledeni cesti ter se mu bati, kdaj zdrsne v jarek. Tudi malo regrata pri večerji bi bilo dobro. To leto bo veliko aktivnosti pri na* na deželi. Ne mislim "piknikov", — ampak precej naših rojakov, kateri so že pozabili, na kateri strani se drži motika, bo moralo ven na sveži zrak ter si ogledati kakšen kos zemlje za gredo. Kajti solata, fižol in korenje ne ra-tie na cesti in kot izgleda bo kocCternih posod precej primanjkovalo. Torej si bo treba pomagati z domaČimi pridelki. Vojna Rommel je nedavno zopet udaril in nekaj časa znova zmagoval. Mogoče to ni tako nevarno. Ali če ga ne spodimo, lahko postane to stanje usodno, ako Franco vrže svoje sile Hitlerju. Kakšna strašna cena je to, ker smo pustifi v propast špansko republik 6. Ne samo, da je naše ozadje v Afriki v vedni nevarnosti, ter da moramo držati veliko armado na meji Španskega Moroka, ampak je tu večna nevarnost, da dovoli Franco prehod Hitlerjevih divizij skozi Španijo. Gibraltar je pod kontrolo nemških topov, kateri so nastavljeni na Ceuti. Zadržuje jih samo še to, da fašistična Španija ni še forrtialno v vojni. Z rusJce fronte prihajajo bolj razveseljiva poročila. O-gromna ruska ofenziva se nadaljuje. Mesto za mestom pada v ruske roke. Iz zavzetih mest prihajajo strašna poročila. V Rostovu so Nemci ubili dvajset tisoč civilnega prebivalstva. Slične vesti prihajajo tudi iz drugih mest. Na stotiso-če ljudi je odpeljanih v prisilno delo v Nemčijo. Ni čuda, da so Rusi tako zasovražili Nemce, da je njih geslo sama: "Smrt in uničenje fašistov." Ve t in dvajsetletnico rdeče armade je praznoval ves zavezniški svet. V Angliji so jo radi delovnih ur praznovali dva dni, to je v soboto in nedeljo, 20.-21 februarja. Tudi predsednik Roosevelt je ob tej priliki poslal čestitke Stalinu. Stalin je v svojem govoru o-menil izgube, katere so utrpeli Nemci v dvajsetih mesecih vojne, število je ogromno. Devet milijonov, od teh je štiri milijone mrtvih, kateri gno-je rusko poljane. "V treh mesecih sedanje o-fenzive smo ubili sedemsto ti-toč Nemcev ter jih ujeli več kot tristo tiso$," je dejal Stalin. Omenil je tudi, da je skozi dvajset mesecev Sovjetska Rusija nosila skoro vse breme v Evropi, kajti druge fronte na evropskem kontinentu še sedaj ni. Omenil je tudi strašne žrtve, katere je pretrpelo rusko ljudstvo ter odločno voljo uničiti sovražnika in ga pognati iz rusike-ga ozemlja. S tem, da je omenil drugo fronto, je ponovno zašumelo po EvTopi. V angleškem parlamentu, med državniki itd. Sovjetski poslanik v Angliji Ivan Maisky je dejal: "Sovražnik še ni premagan in Rusija pri-, Čaktlie uresničenje vojaških odlokov v Casablanci. Sedaj je čas udariti, ko je naša ofenziva na vzhodu v polnem teku in ko sovražnik še ni imel časa za reorganiziranje." Mir Vsak dan slišimo ali čitamo o bodočem miru. Sedaj, ko je Rusija na pohodu, se čuje dnevno bojazen, kaj da Stalin namerava. Seve, tu sta dve šoli. Prva se 'boji, da Rusija sklene separatni mir takoj ko spodi Nemce s svojega ozemlja ter prepusti ostalim zaveznikom, da se tepejo z Nemci kakor se hočejo. In druga šola, katera je večja, se pa boji, da se Rusi ne ustavijo ob nemški meji, temveč nadaljujejo svojo pot v Nemčijo preje kot pa pridejo zavezniki z zapada. In to še ni vse. Kaj pa če Rusija udere v Balkan in spreobrne ostalo Evropo k boljševizmu? To je tista mora, katera U*či naše finančnike, državnike in industriales. Za Ruse in za naše državnike ter preroke je res zelo težka uganka. Da 1)1 bila taj kje kakšna čarovnica, da bi s svojim vedeževanjem mogla natanko povedati, kaj se bo zgodilo. Končno je še vedno precej ljudi, kateri še danes mislijo, da Hitler ni bil ravno tako slab--- Mohandas K. Gandhi Eno- najtriagičnejših vprašanj sedanje vojne je Indija. In še tragičnejše je, da drži angleška torijska vlada dva najodličnejša predstavnika Indije — Mohandas K. Gandhi-ja in Motila i a Nehruja v ječi. Ko bodo tiskane te vrstice, bo morda Gandhi ali prost, ali že mrtev, možno pa je, da bo svojo gladovno stavko 21 dni tudi prestal. Večina je izražala mnenje, da petinsedemdeset-letni starček ne bo mogel zdržati 21-dnevni poet. Kakšen vtis bi njegova smrt napravila na celotno Indijo, človek rajše ne misli. Da je veliko vznemirjenje tudi v oficielnem Wash-ingtonu, kažejo razne konference med državnim depart-mentom in angleškim poslanikom. Upanje vseh liberalno mislečih ljudi je, da naša vlada skuša pregovoriti Churchil-lovo vlado, da slednja izpusti G and hi j a iz jetništva. • Ruski relif in naša veselica Svota za namizni prt je narasla v obližje $400. Ali to še ni dovolj. V teh štirih tednih, katere imamo še pred seboj, moramo nabrati še ostalih $100. Tu v Chicagu bomo skušali napeti v?e sile, da dosežemo to vsoto. Želel bi pa, da tudi vi sodrugi in sodružice tam zunaj, pa magari v Califomiji, pošljete kakšen dolar v ta namen. Nikdar še ni bila nobena vsota nabrana za boljšo stvar. Ko čitamo, kako strašno so Nemci opustošili ruska mesta in kako je trpelo njih prebivalstvo, ter o ne popisi j rvi hrabrosti ruske rdeče armade, vam ne bo žal dolarja. Pošljite pri-pevke na Proletarca, ali pa na moj sledeči naslov: Jos. Oven, 211 S. Prospect Ave., Claren-don Hills, m. Priprave za našo veselico so v pc!nem teku. Poleg dveh krajših govorov v slovenščini in angleščini imamo pripravljenih celo vrsto dramatičnih in muzikalnih točk. Večina programa bo posvečena borbi Sovjetske Rusije. Nastopil bo tudi mladi ruski violinist Nikolaj Komarchuk invpevka Anna Zaritsky. # . r; Letošnje leto ne bo veliko veselic. Vojni časi ter druga zapreka so prevelike za uspešne veselice. Radi tega ste vabljeni, da se gotovo udeležite te priredbe, katera vam bo ne samo nudila užitka, ampak s tem ob enem izvršite tudi svojo razredno dolžnost. Kje je meso? Mesa manjka. Mnogokje, posebno v prezervacijah (v kositrnih škatljah) se ga začasno sploh več ne dobi, vzlic temu, da se ga sedaj vlaga v kante petkrat toliko kakor leta 1937. Tole mi ne gre v glavo? Kdo pa ja za vozil «Umokra-c i jo, ako ne zmagovite demokratične dežele po prvi svetovni vojni? Čemu sedaj toliko demokratov koča v enake zmo-*•» to mi nikakor na gre v glavo? POVESTNI DEL Hudiček v steklenici Robert Louis Stevenson. — Prevedel V, P. • »FILOZOFSKA PRIPOVEDKA) (Nadaljevanje.) in avo in banane. | lahko pomislil ali prišel do gla»u, spregovoril besedo. Potem je Lopaka potisnil svoje-; mu prijatelju denar, vzel ste-j klenico in dejal: "Mak beseda sem in če ne,bi| bil. se ne bi dotaknil te stekle- dreves in na drugi strani vrt P^mkliti," je kruh ovce v pa, proti ljen jambor rekel Lopaka. i so in prostor pri grobo- ev, na sprednji strani1"To V8e ** lahko »Kodilo na vth & zU kraj, da bi hodil! i morju ie b i postav ic:'e,a Poroden način in hudi-!ob tako katam mimo bor in na njem je viso- iek*v Jeklenki nima nemara t()da vovem ti: odkar sem vi-, la za tava. Hiša pa "je bila v tri I ni? 8 t?m «praviti, če kupim , ta cbrazek, ne morem ne I »ja. imela je velike so- ,aJ steklenico in nazadnje ne JMtl ,le 'Pati nt' nioli:i, dokler * * potem ne VA nioje bližine. Dal ti nad -1 rop j be in široke balkone pred vsa-! dtbim dvojamb. rke, . ko sobo. Okna m> bila steklena I in 2a hi>iliI I b( m SV*Uk'\ m kTV'?$ V in steklo je bilo tako izvrstno. -P» kostanj v ogenj. Besedo I tero oo* lahko položil stekle m ti «eveda dal, kljub temu da je bilo prozorno kakor voda in sVetlo kakor dan. Vsa mogoča hišna oprema je krasila sobe. Na stenah so visele podobe v zlatih okvirjih: podobe ladij in bitk in najlepših več," je dejal Keave. "Že do-žena in znamenitih krajev. Ni- v°lj globoko tičim v smoli." kjer na svetu ni podob s tako "Ni to uslužnost, na kar mi-svetlimi barvami, kakor so bile slim," je odgovoril Lopaka. te, ki jih je našel Keave na ste- "Rad bi videl hudička samega: nah v svoji hiši. Drobnarije pa Pri tem ničesar ne pridobiš in so bile izredno lepe: ure. so človeku se ni treba sramovati bile. in igralne skrinjice, mali take želje. Ce pa ga bom videl, možički s kimajočimi glavami, potem bom o vsej € t vari pre-knjige polne podob, d ago^e- pričan. Stori mi torej to uslugo mco KAJ JE NAS POLOŽAJ V AFRIKI? Minilo j« i« rae.ec», od kar jo ameriška armada udrla tja, a polili-in vsako lepo podobo i ličro je fr.nco.k» Afrika io vodno aolo samotana aado a. Ali »mo, ali nismo aa itiri »vob« dičine, vprašujejo ... .... i" pod policijskim nadzorstvom. "Keave. je dejal Lopaka, ______ "marsikdo bi ti zameril — zla-| == ti, ker ti bom storil toliko us-i je bila tako prekrasna na po-; lugo, da bom mož beseda in gled, da je pozabil na svoje bam kupil steklenico, in pose- strahove. Dan je sledil dnevu b;io še. ker je noč in tema in (in Keave je domova! tam v mora biti pot mimo grobov de-i stalnem veselju. Imel je svoj raAii GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA setkrat nevarnejša za Človeka, i prostor na zadnjem balkonu,! ki ima tak greh na vesti in ta- tam je jedel in prebiral zgod-1 ko steklenico v roki. Toda sam be v hcnolulskih časopisih. Pise CHARLES POGORELEC V Chicagu smo bili zadnje naročnini. Pravi, da so letin imeli tam toliko snega, da izgledajo pota I kot prave soteske in se gre le s težavo kam ven. Ampak Miku ne da žilica, da bi ne poagi-tiral za svoj list.' „ V Centru smo zadiiji teden imeli obisk. Pcsetil nas je nam-i reč naš stari znanec Mike Ple-fhc s soprogo iz Pitt-burgha, ¡Pa., ki ¿ta bila tu na hrvatskem narodnem kongresu. Povprašal je po gmotnem stanju pri listu ter prispeval $5 v tiskovni sklad. ^ Andrew Krvina je novi tajnik kluba 222 JSZ v Girardu, O. Poslal je novce za Članarino, kakor tudi prispevke za celo leto Prosvetni matici. John Kosin pa je poslal dve naročnini. John Tercel, ki je novi tajnik k uba 118 JSZ je poslal narcčilo za članske znamke, dalje tudi 4 naročnine in $1 v th kovni sklad. Iz VVaukegana je poslaj Martin Judnich 12 naročnin. Pravi, da Če bi imel več časa, bi se kaj bolj pcgostoma oglasil,* ker tega ni (zdaj je hišnik v SNI)), moramo biti zadovoljni s tem kar pošlje. O. K. Martin. No, Colorado mora biti tudi to pot zastopana v tej koloni, zato je poskrbel John Faidiga, Leadville, Colo., ki je poslal 6 naročnin. Provizije ni vzel nobene pač pa še dodal svoj dolar v tiskovni sklad. To je cela ¿torija za to pot. čase sledeče aktivni: Charles Joseph Skoff, Barton, O., je - - . ---------—......................1 , , ^ . . .. . . . r * , .. . x , Po jcrelec 16 naročnin. Joseph po lal 4 naročnine in 60c v ti- no orožje iz vveh del »v sveta, in ukaži, da vidim hudička. Ko!^"1 ta kw najelegantnejše skrivaln* igre, boš to storil, bom imel tu v i d- 1,1 n,mani PWima. da bi te vstopil ter Ki ogledal sobe in s katerimi si lahko človek pre- ki takoj denar za tebe in bom«*1"*^' Grem torej in P1*024*01 podobe. Slava njegove hiše s? galija čas. če je sam. In ker ne kupil steklenico." (Boga, da bi bil ti v avoji hiši Je razširila daleč naokrc;*: V bi hotel v takih sobah nihče, je. šel s^mo ?-koz in si jih ogledoval. Balkoni so ¿ek je nemara zelo grd na po- ■»»"*«' ' |.«*»ia > iuui oveuo n»o, aaju neave der izročila $3 v tiskovni sklad landa bili zato tako široki, da bi bilo j gled, in če ga bi ti videl, bi nebe-a kljub hudiču in njego- i je najel Kitajca, ki je ves katere yi je po^lala dobr.; na njih celo mesto farnega raz-1 nemara potem ne želel stekle- V| _tek,en,CL dan brisal in čmil. Steklo, po- j narc^njca Frances Seliskar iz ker ne * kupil steklenico." i n,>Ka, oa oi on u v svoji nisi je razširila oaiec naonrc j: v i živetij "Samo nečesa *e pri tem bo- srei,ei1 in d* imel jaz z mojo j vsej Kcni so jo imenovali Kazi sobe J'm/' je dejal Keave. "Hudi- ^voJamboiko srečo in da bi Hale, Nui, Veliko hišo; včasih koni ao ček je nemara zelo grd na no.,m"'va c^a prišla v tudi Svetlo hišo, kajti Keave Gornik obnova naročnine in $1 kovnemu fondu, Frank Pod-lipec 2 naročnini, provizijo pustil tiskovnemu skladu, John Rak 2 naročnini. France« Vi- ney Forka pa naš stari znanec Nace Žlemberger eno naročnino in ^ 1.25 v tiskovni sklad. (Dolar mu je v ta namen poklala Frances Bajec iz Cleve- Tako je odšel Lopaka po zlat i t ve, lepo blago in podobe I gjv >fjnn hriSu navzdol, Keave pa je 9Ù se blUčale tako svetlo kakor j " * ' ' Anton Udcvich vsoto za dane koledarje in za oglase v košja. In Keave ni vedel, kšte- nioe." ri balkon mu je bil ljubši: ali "Mož beseda sem," je rekel —• ^ -----------------------------... ... . n,™ nt» nnnvi7il- nu fin v balkon na zadnji strani, kjer Lopaka. "In tu med nama jej*tal na sprednjem balkonu in Jutro. Keave sam pa ni mogel; JuS°sl°-! Snf nkTa^Zložn ^ tudi je bil človek deležen vetriča s denar." pr ikoval klopotanju pod- hoditi po svojih sobah, ne da hranilnega m poso- tiskoMii sklad. Priložil je tudi kopnega in je gledal na sadov- "No dobro/' je odvrnil Kea- ter gledal za sijem svetil-1 bi prepeval — tako lahko mu J,lni^a <|ru*tva se je zbrala le-1 pet naročnin. . njak in cvetlične grede, ali ve. "Sam si radoveden Torej: ke. ki je osvetljeval gorsko ste- je bilo pri srcu! In če so jadra- i P.a **uP»na y spodnjih prosto- frank Maroh. High Cliff, sprednji balkon, kjer je človek dajte, da si vas ogledam, go- z« in čer ob votlini, kjer so le-He po morju mimo ladje, je za- rih Centra- ,n kot Je n«v»- u Je naro^nmo lahko vsrkaval morski veter in j spi>d hudič." I žali pokopani mrtveci iz starih ! plapolala njegova zastava na «f eden ali drugi spomni prispeval |L75 v ttok. fond. gledal preko strme«a gorske- Kakor hitro je to izrekel, je časov. Ves čas pa je trepetal, jamboru. Froletarca. To pot je to storil Louis Barbor.ch je poslal 8 ga grebena "Hali", kako je pogledal hudiček iz steklenice ' >ake teden enkrat plula sem in takoj spet izginil v njo, ur- K« prijatelja ter častil in - — - ------- ---------- . in tja med Hookeno in gorami no kakor kuščar. Keave in Lo- d* je sam ušel iz tej^bHk v Kailuo, da bi pogledal. ,e prav Pndno naoiral pozdra- ob Pili, ali gledal lahke dvo-|paka pa sta obsedela kakor o-1 ¿tiske. . 'kaj delajo njegovi prijatelji. se za Prihodnji Majski glas. jambor ke, ki so križarile ob o- kamenela. Temna noč je bila J, Naslednji dan je bil tako|Tam -so Pa d°bro pofostili, na- Iz Detroita, Mich., je posla - aa u -i bali navzgor, da bi pripeljale I preden je kateri izmed njiju ' kra no svetal in njegova hiša f,edn^e -iutro Pa sc kakor» la K»thy Junko 4 naročnine. Ipiir Adarn^ev,h knjig iz . ■ ____^ ^ ____| hitro je mogel, poslovil in na-! Frank RežUnik je obnovil na- •na#e knJWarne. glo odjezdil spet domov, ker jročnino in po?lal $1 v tiskovni | France Novak, Los Angeles, je bil nestrpen, da bi videl svo- sklad. Peter Benedict $19, ki Calif., je poslal novce za pro-i jo lepo hi»D, in poleg tega je so jih prispevali on in njegova dflne koledarje, obnovil naroč-bila nnslctLija noč vprav noč.; prejšnja kelega Grum in Cer- nino in prispeval $1 v tiskovni ko so pri Koni hodili naokrog i ne iz O mira Cafe. John Zomik i:k,ad- Pravi, da so bili ljudje! mrtveci iz starih dni. Ker je je poslal 6 naročnin in 50c v zel° zadovoljni s koledarjem, j ; imel P opravka s hudičem, mu tiskovni sklad. Franjo Kuhov- John H. Krzisnik, Kemm?- je bilo tem manj do tega, da »ki pa je prispeval $10 za ru-irer» Wjro., noče zaostajati za bi dobil posla z mrtveci. Ne- ski relif. Rudolf Potočnik po- drugimi agitatorji. Poslal je 2 koliko za Honaunauom je gle- reča: "Ker nam tako primanj- ¡»tarl in dve novi naročnini, dal v daljavo in opazil žensko, kuje aktivnih zastopnikov, 4 provizijo pa prispeval v ti-ki se je kopala ob obali. Zdelo nem na zadnji klubovi seji *kovni sklad, se mu je ,da je lepo rasla de- sprejel, da bom »«ibral nekaj NaAa stara riioieno so novci za dve ce- MAJSKI GLAS Nas upravni odbor je na svoji seji pred kratkim zaklu-čil da zopet izdamo našo spomladansko revijo Majski glas, ki bo izšla sredi meseca aprila. Upravništvo se je že obrnilo na vse naše agilne zastopnike za nabiranje oglasov. Novost v našem prihodnjem Majskem gla^u bo, da bomo Iz La Salle; 111., je poslal jmeli tudi pozdravne oglase, Pr°- zato smo se obrnili na par sto naših sodru.gov in somišljenikov in upamo na najboljši us-" peh v tem podvzetju. Ti oglasi bodo dvojni, in sicer po $1 in po 25c. Tisti, ki^bodo prispevali po $1 bodo imeli v Majskem glasu svoje ime ter mesto in državo, in zraven bodo prejeli tudi Majski glas. V o-glasih po kvodrih pa bodo pri-občena le imena in kraji, kot so bili taki oglasi v Majskem glasu 1940 na straneh 56 in 57. Ta teden smo tudi razposlali vabila na naročbo Majskega gla^a na mnoga napredna društva, klube JSZ ter mnogo posameznikov. Ker bo to spet revija. ki ne bo prav nič zaostajala za prejšnjimi, upamo, da jo bodo naročale naše napredne organizacije v čimvečjem številu ter jo razpečale med svoje članstvo, bodisi da jo bodo razprodale ali pa brezplačno razdelile med nje. Vsekakor z naročbo na to revijo bo-«te pomagali vzdržavati to, letih) Mike Krultz, VVillard. i kar si je naše delavstvo ustva- Wis., je spat zastopan v tej ko- j ri*d v zadnjih nekaj desetlet-loni z dvema naročninama, i jih. ............ . . .............. ... .................. ceste. Bila je sveža od kopeli in njene oči so se svetile te^ bile prijazne. Komaj jo je Keave zdaj ugledal, je pritegnil uzdo in ji dejal: "MMil sem, da poznam vsakogar v tej pokrajini, kako to, ia tebe ne poznam?" "Kokua sem. Kianova hči," je odvrnila deklica, "in prav- loletni naročnini, ostalo vsoto pa so darovali naši naročniki v tiskovni sklad, ker se zavedajo, da pri današnji draginji je tudi 114 prizadet in mu je treba prmoči od naše strani, kajti naročnina mu je še ista kot je bila prej, ko so bile tiskarske potrebščine Še po starih cenah. Tone je poleg svojega kar sem so vrnila iz Oahu. Kdo dolarja poklonil Se provizijo v i ti?" "Kdo sem, to ti bom kmalu poveda'," je dejal Keave in i. kazu 17. leb.) Pq zapadni Penni je Tone Zcrnik še zmerom v akciji. Podal je 32 naročnin, nekaj podpore in naročil več knjiff iz naše knjigarne. Iz Arme, Kans., nam je To- povej eno: Ali si poročena?" ne Shular poslal 8 naročnin, Kokua n je glasno zasme- med njimi par novih in $2 v iala in rekla: , t;, kovni sklad. "Ti pa trdi vprašuješ! Ali si Cleveland, O. John Krebel ti poročen T' je po^i ; naročnin med nji-j (Dalje prihodnjič.) mi par novih in $4 v tiskovni i < * COMMONWEALTH EDISON COMPANY Supplying Ckksp with Viul Ei«trn P»utr fir T*r Produitnn skled, Frank Barbič eno novo naročnino in $1 listn v p od po-¡i Hrvatski delavci V Nemčiji ro, Anton Jankovich 4 naroč- j Neka vest iz Stockholma nine v ti kovni sklad od j pravi po podatkih Paveličeve Jrhna Kometa, Jote Dum pa , vlad ' v Zagrebu, da je bilo do Je cbnovll svojo naročnino in krnca leta 1942 poslanih nalPrisPpVI,, v tiskovni sklad, j delo v Nemčijo 116 tisoč hr-; Daleč s severa, iz mrzle Min-vatskih delavcev. , iiesote, je poslal John Teran 2 X*« »*•»*««»••••• r. .».. »-• * • <11K AMI. ILL. M Priredim \ koriti PROLETARCA V NEDELJO 28. MARCA 1943 V DVORANI SNPJ, SO. LAWN DALE AVE. Vstopnice v predprodaji 50c; pri blagajni GOc. Joiko Oven na tej priredbi oznani uspeh klubove akcije za ruski relif. — Prebitek priredbe same gre ves v tiskovni ! .sklad Proletafca. T r ° SiHtrrrl on k r bi din ms ki odsek, v katerem so JOAKO OVKN, _ JOHK RAK in F RAK K ZAITZ. Sodelujte s nami pri razpečayanju vstopnic. Pomaoainto ne samo k zmapi zaveznikov, nepo tudi k zmapi za PRAVIČEN MIR: za otmit,ev SLOVENSKEGA in VSEH drupih pod jarmi jenih narodov. V nedeljo 28. marca pridite v dvorano SNPJ. Prireditelj : KLUB iT. 1 JSZ. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI ■ ^ i Samskim Bolgarom nad 30 let starosti je bilo ukazano, da se morajo oieniti. Mlajšim fantom je to migljaj, da si naj dobe ne ve- te čimprej, ker če so enkrat nad 30, ne morejo kaj do; ti izbirati. Is Vatikan« se izliva sed§j, ko Nemcem na vzhodni fronti ne gre več dobro, nič koliko propa/an Je. Seveda, ne "ko-mu»listične", nego take, ki deluje za ohranitev starega reda. V Vatikanu je z diplomati zastopana že od lanskega poletja tudi Japonska, pa ne zaradi vere, nego da je udeležena v vrtincu intrig. Nedavno je bil v Vat:kanu priznan tudi kitajski poslanik. Predsednik Roo-sevelt ima tam svojega zaupnika, in sedaj je tam ameriški nadškof Speilman, ki ni priznan diplomat, a je vendarle lahko brez zaprek prišel v Rim, ki je glavno mesto države, 5 katero smo v vojni. Ali menite, d,a bi mogel priti tja tako zlahka, s pomočjo obeh vlad, kak znan ameriški pro-gresivec? Niti na misel ne pride nikomur, da bi v državnem oddelku za tako pot sploh dovoljenje dobil. Johanne» Steel piše V Nevv-ycrškem Postu o "cesarju Otonu" in njegovi "avstrijski diviziji". Je zares interesantno, kako si mnogi prizadevajo vreči Evropo v politični polo-iaj, ne v kakršen je bil pred to vojno, nego v takega, v kakršnem je bila prtd Sarajevom. Kolonar £ -win A. Lahey, ki piše svoj anevni prispevek tudi v Chicago Daily News, pripoveduje v njemu (dne 16. februarja) o prijatelju, ki ima vrata odprta k mnogim visokim državnim oseb nos ti m. Pozna intimno tudi tiste uradnike v državnem oddelku, "ki so prežeti s fašistično miselnostjo," pravi Lahey. Tudi mnei^im drugim so znani, a ko r.e osebno, pa s skušenj. Oto jih bržkone vse intimno pozna. Kdor ne verjame, da se kapitalizem kot razredni sistem veliko bolj boji sovjetske zmage, kakor pa Hitlerjeve in japonske, se moti. To, da ga je strah pred njo, ni Čudno. Bolj čudno je, da je tudi veliko demokratov, ki se takega vojnega izida enako boje. Zavezniike vlade, pred vsem ameriška in angleška, delajo pravilno, ako si prizadevajo po vojni ustvariti položaj, v katerem bo mogoče u-rtvariti red in mir, namesto da se bi svet znašel v anarhiji in v civilnih vojnah. Ni pa prav, če bi hotele "red in mir" ohraniti v korist sistema, ki temelji na izkoriščanju delavcev in kmetov, in pomagati, da se jim spet v sedejo na hrbte kronani in nekronani paraziti. List Critica Fascista v Italiji prijema "nezavfcno" in njenega peglavnika Paveliča zaradi hladnega sodelovanja z "osvoboditelji". Pravi, da politika, ki jo Pavelič vodi z ozirom na sodelovanje z Italijo in ostalimi državami "novega reda" je zgolj pasivna. "Hrvatska usta-ška vlada je dolžna doprinesti /eč," pravi Critica Fascista, kar pomeni, da bodo morali hrvatski seljaki obdelovati svoja polja bolj umorno ko£ doslej in poslati "osvoboditeljem" še večji delež. "Prodajanje na karte" je lahko prav dobra stvar, posebno če se distribucijo res uredi tako, da bo lahko revež kupil toliko parov čevljev "kot milijonar" in enako toliko živil ter drugih potrebščin. V praksi se to ne dogaja niti v deželah, ki verižnike kaznujejo z visokimi globami, kot na primer An-guija, niti ne v polni meri v tistih državah, kjer jih kaznujejo s smrtjo. A nekaj bo tudi tu pomagralo, če bodo uradniki vestni, kontrola smotrena in če se ne bo vsak kršilec izmuznil iz klešč z legalističnimi triki. A reveži pa bodo vzlic vsemu imeli težje stališče, kot imovi-ti. Karte namreč nič ne pomagajo, Če ti prodajalec pravi, "nimam----"A ti veš, da ima, toda za druge. Prvi umor se^je dogodil radi takih zapletljajev v Elvvoodu, Ind. ' Neki Morris Solcmon, iz Sharona, Pa., je prišel v štacuno Harrisona Holmesa, ki ga ni zadovoljil, za^el se je med njima prepir in končno je grocerist Holmes \zel revolver in nadležnika u-j strelil. Policiji je pojasnil, da ga je ubil zato, ker ni hotel iz prodajalne, nego je nadaljeval besedni prepir. Prijatelj Proletarca, ki je v "biznisu" piše: "Včasi je prišlo k meni toliko agentov, da sem se jih komaj otepal. A sedaj pa moram jaz k nj'm, če hočem kaj dobiti blaga in nadaljevati svoj kšeft." Beneš in Oton Habsburški sta zamenjala vlogi. Oziroma Oton misli tako. Dne 23. februarja je Oto govoril v čika-škem "ekskhizivnem" Lake Shore klubu visoki gospodi in ji pravil,kako nevaren je bivši predsednik bivše umetne čeho-sl o vaške republike narodnim manjšinam. Ljudje, ki so Otona poslušali, nič ne vedo, da so imeli Nemci in druge narodne manjšine na čehoslova-škem več pravic na kulturnem polju in v politiki kot v katerikoli drugi novi deželi v Evropi, I ali pa v stari, kar se tega tiče. VOJNA NA PACIFIKU nima ▼ ameriški javnosti toliko posoraoati kakor pa vojna r Evropi ali v Afriki. Vendar pa je sa Zedinjene drsava, sa Asijo, in mm bodoč aoil vsa «a «vata prav tako vaiaa. Ca ras smagamo sa •tiri »votKdUine, bo oVromna sprememba tudi v Asiji. Gornje ja slika is bitka nekje v Novi Gvineji. Ubit« Japonce sa valovi smetali na obrašje. kolikor se tiče osnovnih šol. In tako bodo še naprej vzdrževali šole po deželi, koder je le pel ali še manj Šolskih otrok, namesto da bi te šolske okraje združili v moderno Šolo in plačali učiteljem pošteno plačo. Nadalje je legislatura spet dovolila $50,000 za pobijanje prerijskih voIkov (coyotes), namreč dolar za glavo. Farmarji se pritožujejo, da jim ti volkovi delaji> veliko Škodo pri drobnici in perutnini. Že 50 let država plačuje premijo za pobijanje te divjačine, pa jo je vedno v,eč. Ta žival je rujave lisičje barve in nič manj zvita kot lisica in je večjega in močnejšega života. Tudi v tej okolici so se zadnje desetletje ti prerij.-ki volkovi zelo razpasli. Glavni vzrok je pustošenje far-marske zemlje po premogov-! nih družbah, ki kopljejo vrhnjo plast premoga in za seboj puščajo stotine in tisoče akrov razrite zemlje in kupe kamenja, koder zdaj raste le pusto grmičevje in plevel. In to je idealni kraj za to žival. Po dnevu se skriva po kupih ka-j menja, duplinah in grmovju in največ ponoči in zgodnjih ju» ! tranjih urah pa hodi na lov. Ljudje, ki žive blizu teh krajev, morajo cele noči poslušati I neušečno zavijanje iglasov teh živali. Farmarji včasih organi- zirajo lov na nje, na način, da obkolijo 10 ali 20 milj sveta in gonijo skupaj proti sredini, toda uspeh je navadno neznaten. Ampak, da se povrnem k predmetu, katerega sem pričel. Koncem tedna sem srečal cnanca, ki se je na zvit način urinil za poslanca, četudi je dobro vedel, da s tistimi tremi dolarji na dan ne bo prišel "naprej", razen če bo spal v 25-centnem prenočišču za tram pe in jedel na "hamburger standu". Je pač pričakoval drugačnih, postranskih koristi. Vprašal sem ga, kako jim gre v Topeki. "Veš, Anton," mi odgovori, "to je čudna mešanica. Eno tretjino poslancev tvorijo advokati, te poznaš, drugo tretjino farmarji in o-stali smo raznih poklicev. "Ampak s farmarskimi poslanci imate vendar saj nekaj skupnega," sem vztrajal. "O, kaj še! Ti "farmarji" lastujejo po 5 do 10 tisoč akrov zemlje in po več tisoč #lav goveje živine in farmarijo samo po raznih klubih in Zabaviščih," mi je pojasnil. "Navihani so kot advokatje, pa delajo ž njimi razne kompromise tako, da je v korist obeh skupin, naivnež naj pa pričakuje, da delajo za dobrobit navadnega ljud-s stva. » A. Shular. BS PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI I USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ! --5 NAROČITE SI DNEVNIK 66 Naročnina sa Zdruiene driave (isven ChicaVa)\|a Kanada $«.00 na leto; $3.00 sa pol letat $1.50 sa četrt letat sa jcbicgo |B Cícera $7.50 sa celo lato; $3.75 sa pol letai sa inoskmatv« $9.00. PROSVETA" S _______i % 20.17 Ko. Laundnle Avenue k Chicago, Illinois fc on je svaril navzoče: "Ako se v Evropi izvrši rešitev narodnostnega vprašanja na Be-nešov način, ki je za prfcilne izselitve in naselitve, tedaj pride s pomočjo nemških nacionalistov in junkerjev nov Hitler in nova svetovna vojna št. III." Otonu je dobro vzlic temu priznati kar mu gre: On ie edini "vladar", ki lahko govori, ne da bi mu drugi napisali govore, in edini, ki si saj na političnem bojišču prizadeva zmagati za obnovitev svoje monarhije. Drugi pa fo večinoma še za to preleni. Papež Pij XII. in njegov državni tajnik sta imela z ameriškim nadškofom Spellmanom koncem februarja kakera pol ducata osebnih konferenc, pred prihodom v Rim pa jih je Speilman imel z generalom Francom. O vremenu se gotovo niso menili. Poljska vlada, ako se je zanesti na poročila iz Londona in iz drugih virov, s sovjetsko vlado ne izhaja prav dobro. Eno porečilo UP iz Londona pravi, da so S3 «pustili na tla na Poljskem sovjetski parašut-niki v namenu, da pridobe prebivalstvo za upor zoper Nemčijo. Poljaka zamejna vlada pravi (kakor jugoslovanska), da sedaj ni še čas zato, ker bi Nemci iz jiaščevalnosti pobili preveč Poljakov. Drugi spor so meje. Poljska vlada si želi večjo Poljsko kakor je bila, in v njih več milijonov Ukrajincev, a sovjetska vlada pa smatra, da so bili Ukrajinci v prejšnji Poljski nji po krivici dodeljeni in jih misli vzeti k Ukrajini. Druiga skrb poljske vlade je, da se Poljaka proglasi s sovjetsko pomočjo za sovjetsko republiko. To so težke reči, ki ne puste mirno spati mnogim diplomatom in vsem onim, ki so imeli veleposestva, tovarne in rudnike, ter bi jih radi nazaj. Pošta is Mcskve tudi ni nič kaj vzorna. V naš urad smo prejeli 28. feb. to leto prazen omot. Bil je datiran v Moskvi 24. oktobra lansko leto, torej je potoval 120 dni. Cikaška pošta je v posebni kuverti pojasnila: "The inclosure herewith was found loose in the mails." Ovoj ima obliko velike kuverte, toda ni bil zalepljen. Mogoče je bil le zvezan s kako tanko nitjo. Nedvomno so bile v njemu tiskovine, ki so se v raznih premetavanjih izgubile, le ovitek z naslovom pa je ostal. A ameriška pošta se je vseeno potrudila in ga dostavila« če prav je s svojo praznino za prejemnika brez vrednosti. Jan Masaryk je na sestanku anglo-ameriške ča*niške zveze v Londonu dejal, da bo Nemčijo mogoče poraziti edino na njenih tleh. Masaryk, ki je čeli oslovaški minister vnšnjih zadev,' je za druro fronto. O Rusiji pravi, "da je le ena, in ta je slavna in izredno učinkovita." Hitlerju pa je dejal, da zaveznikov njegovo straše-nje z boljševizmom ne bo pognalo v beg. Ob enem ae je izrekel za evropsko federacijo, pod jamstvom in varstvom treh velikih zavezniških sil. Ne zadostuje, da se ljudje le bore. Hočejo tudi vedeti, čemu naj tvegajo svoja življenja. Ali v korist ljudstvu, ali v prid onih, ki so jih in jih še izžemajo. To je tudi eden temeljnih vzpkov bratomornega boja v Jugoslaviji. Revija Nation vprašuje, kako bo Roosevelt preskrbe!, da si Francozi izberejo po osvoboditvi vlado po svoji lastili volji, če pa se vlado zanjo že pripravlja v Afriki in armado, ki jo bo ščitila? In člani te vlade so po večini tisti krogi, ki ■so največ krivi klavrnega konca Francije v vojni s Hitlerjem. Publicist M. W. Fodor piše, da je oktobra 1939 govoril vpričo ameriškega konzula z vrhovnim poveljnikom franco-* ke armade v Tuniziji o nevarnosti fašizma za Francijo. Poveljnik pa mu je odgovoril: "Fodor. ti si v zmoti. Ne nacizem, nego boljševizem je resnična nevarnost." Nato Fodor našteva francoske magnate in njihove kartele, ki so enako verjeli. "In kaj je sedaj z vsemi temi apizarji?" vprašuje Fodor. "Kje so njihova bogastva?" Nemčija hoče delavcev in zahteva jih sedaj več sto tisoč tudi iz Francije. Francoski delavci se branijo iti. "Dobro, k<#)r noče, mu vzamemo živilsko karto, pa naj pogine od glada doma." Karte «o torej imenitno sredstvo tudi v take teroristične namene. Kaj ti pomaga denar, če nimaš tudi karte? "Kitajska dobi zelo malo pomoči v primeri z žrtvami, ki jih je že doprinesla v vojni t Japonsko," je na svojem obisku v A mori ki poudarjali* kjerkoli je mogla madama Ciang Kai-šek, žena kitajske* ga diktatorja. "Dajte Kitaj*, cem orožja, za hrano pa bomo že kako skrbeli, kolikor pa jo bomo dobili od vas, jo bomd plačali," je poudarila. Edina pomoč, ki jo sedaj dobiva Ki* tajska, *e ji jo dovaža z letali preko Indije. Kitajaka želi, da Angleži vzamejo Burmo, a a« zdi, da •JaponcertTie niso kos in vlada v Cunkingu se bo še priacževala, kakor se Moskva vsled odlašanja z drugo fronto v Evropi. V Ljubljani izhajata • dva slovenska lista: Slovenec in Jutro. Toda iz poročil JIC je razvidno, da je samo Jutro pri-morano objavljati odloke in obsodbe italijanskih oblasti proti Slovojičem. IZ KANSASA To pot naj omenim našo višjo "palitiko", ki se suče od prerijskih volkov pa do painta *takratkega". Vzeti hočem namreč "na rešeto" delo naše slavne legislature v Topeki, ki je že nad dva meseca v zasedanju, dasi so dnevnice poslancev samo po 3 dolarje. Nekoč sem že omenil, da so menda volilci odločili poslancem plačo še le potem, ko so videli in prehodili njih delo: in rezultat je bil 3 dolarje na dan. In res bi človek včasih sodil, da je še to pretirana plača. Pred kratkim sem omenil, da se spet gnavijo s poostritvijo bedaste prohibioije. Kavno ti prohibkionisti so jasen dokaz, kam privede človeka zagrizen fanatizem, ko hočejo na vsak način prisiliti vse ljudi, da se ravnajo natančno po njih receptu. Zelo jih peče tudi sosedna država Mbsouri, ker je "na široko odprta". Najrajši bi postavili kitajski zid okrog Kan-sasa, da nam ne bodo uhajale pregrešne misli in želje preko meje. Neki poslanec je predlagal, da se pozove legislaturo Missourija. da ob kansaški meji ustanovi nekako nevtralno zono, koder ne bo pivnic, ki nam delajo skušnjave. Govoril je nekako takole i "Pomislite, mi sJcuaamo dopovedati našim treznim državljanom, da jfc v njih časno in večno srečo, če se vzdrže peklenske pijače; in ie se že res ne morejo popolnoma vzdržati saj imamo svoje lastno pošteni tri-dve pivo, ki človeka ne naredi ponorelega, k večjemu mu napihne trebuh. Tako pa ... tam na voglu čez cesto, (ki je že v sosedni pre-greSni državi), se ponoči blišči v vseh mcigočih barvah električni napis: "Schlitz, Seagram, Cream of Kentucky itd. Temu je treba narediti konec." Pa mu je vendar odgovoril drugi poslanec, češ. da se naj rajši brigamo za svoje stvari. Kdor ie hoče dobiti "močno" pijano, jo bo našel tudi v "blackout", brez vseh električnih napisov. I>a pa ne zaostanemo za "duhom časa", skušajo natakniti nagobčnik delavskim unijam. Seveda, obenem trdijo, da so prijatelji delavcev in da jih hočejo le protektirati pred delav8tkimi raketirji. Obenem pa pravijo, da je treba prikrojiti zakone tako, da se po vojni privabi veliko industrijo v Kansas. Torej natančno po ju-žnaškem merilu: Dolge delav* ne ure, suženska plača in odprta delavnica. Delavske unije sicer protestirajo proti tem skemam, toda je vprašanje, koliko bo zaleglo. Pokopali fo pa predlogo, ki je ptremila za izboljšanjem zastarelega šolskega sistema, v Ali ste se že odločili priti na priredbo Proletarca v nedeljo 28. marca v dvorano SNPJ? vati v Chicagru tudi Metropolitan Opera Company, pride z njo bržkone tudi član njenega zbora baritonist, naš stari znanec Anton dub^lj, pa smo £a povabili, da nastopi tudi na tej naši priredbi. Na plesni zabavi po končanem programu bo igral Gra-diškov orkester. O drugih podrobnostih poročamo čim bo spored povsem dovršen. Vstopnice v pred prodaj i so po 50c in pri blagajni 60c. Do-| bite jih pri članih in članicah kluba, imajo jih mnogi naroČ-j niki Proletarca, in posluži vam j z njimi lahko Luka Groser v Slov. del. centru, Bergerjeva restavracija, in tajnik kluba ¡št. 1 Chaš. Potforelec. Na vse te naše prijatelje se zanašamo, da raz pečajo čimveč vstopnic. Ves prebitek gre v prid lista, vsa vsota, ki se nabira na knjižice, pa za ruski -relif, v čigar namen bo na tej prireditvi oddan namizni prt, delo Mary Jelenčeve. Slednja vsota že sedaj sega v okrog *400 in Joško Oven, ki vodi kampanjo v ta namen (za ruski relif), je uverjen, da se bo do dneva priredbe zbralo Se najmanj $100, da bo skupna vsota v pomoč Rusiji, ki bo oznanjena z odra, znašala najmanj pol tisočaka. Torej ako imate vstopnice, razprodajte jih med prijatelja in znance, ker * tem najboljše pomagate k veliki udeležbi. Ne pozabite: datum, nedelja 28. marca, kraj, dvorana S. N. P. J., pričetek sporeda ob 3. popoldne. Chicago. — Vojne razmere nam prete s spremembami načina našega življenja na vseh koncih in krajih, in tako tudi našim priredbam, ker že od nekdaj temelje bolj na dohodkih bara in kuhinje, kakor pa na dohodkih vstopnine. - Teh potrebščin pa je čezda-lje težje dobiti, torej bo treba ali prenehati "for the dura-tion", ali pa imeti priredbe z dovolj visokimi vstopninami, da se bi na ta način izplačale. Slednje ni verjetno, razen morda tu in tam v kakem slučaju.* , * Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 28. marca bo še po starem načinu v vsakem oziru. Vršila se bo v dvorani SNPJ in pričetek sporeda bo ob 3. popoldne. Pel bo pevski zbor Sava in povabljen na sodelovanje je tudi hrvatski pevski zbor Zora. Mezosopranistka Anna Za-ritsky Elveve bo pela arijo "HABENERA" iz Bizetove o-pere "Carmen", dalje dve skladbi čajkovakega in pa ru-*ke narodne pesmi. Spremljala jo bo na klavir Goldie Go-lub. To bo njen prvi nastop med Slovenci. Kritiki so ji dali že precej priznanj, v kontestih je bila deležna priznanj in nagrad. in pela je že na večih koncertih v downtownu. Tudi violinist Nicholas Ko-marchuk nastopi ob Uj priliki prvič na naši priredbi, j Du et na klavirju bosta zaigrali Mary in Mifczi Oven. Vprizorjena »bo dramska skica» predstavljajoča gigantsko borbo na vzhodni fronti, o kateri je 'Hitler ob 23.. obletnici ustanovitve nacijske stranke sam priznal, da se na nji odločuje o bodočnosti Evrope. Govornik bo Joško Oven, eden v angleščini, pozdravni govor bo imel Chas. Pogorelec, nastopil bo v deklamaciji John Rak, spored pa bo vodil Frank ZaRz. » Ker prične ta mesec goeto- ¥ojna povzročila tudi mnogo porok Uni je bilo v Zed. državah poročenih 3,600,000 moških in žensk, ali 80 odstotkov več kot v letu 1932, ko je .bila depresija na vrhuncu. Kupujte vojne bonde in »namke. VSEH VwV'l^^íníj^^l^pg.j.u SE VEDNO OBRNITE NA U^JSKO TISKARNO Adria Printing Co, ¡ 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. i T.I. MOHAWK ,707 PROLETAREC » TISKA PR| NA5 . ................................................... "Krvoločnost" partizanov v Sloveniji Čudna dvojna taktka nameščencev zamejne vlade. — Kako to, da ima ena propaganda za cilj predstaviti upornike za., "divje zveri", a na drugi strani pa pise veliko vljudnejše o — italijanskih pokol »jih? — Ali je to le toktika — novo polje — v isti namen? — Kdo jamči za resničnost Doročil v Glasilu KSKJ? dem deveta briga. Med *eboj ♦e p: 5fov*-.£ja.jo Jf o tem. kako bo kdo zasedel in vzel v poml irsko vilo ali drugo vredno posest. Svojo korajio kažejo na-1 vadr.o le napram neuborože- Ed Tomšič se ponesdečil Seja SANSa Iz WaUe.n jur^a, Colo., nam por:Čajo, da ne je pri delu zelo ,pt ie rečil Ed. Tomič, div triktni podpredsednik 8NPJ in Clcveland, O. — Klub M. 27 nim kmetom, deeim drugača jsz in pevski zbor Zarja nu v"'ra.ien «otrudnik Proletarca. ihrliu) čuvajo svoja življenja j zopet prikrajšana za ene*» Prepeljan je bil takoj po ne- V prejanji Številki je bilo v (terega se že prej ni bilo zane-|ja, Sv. Križa, Polhovega Grad« Komentarjih citiranih nekaj Mi, da je točen in verodoato- ca in ttorjula! To vne bo treba notic iz Gladla KSKJ, ki jih jen. Torej notice so sledeče: prei kati', kadar bo to mogoče pod naslovom "Baragov svetilnik" piše nekdo, ki se podpisu-^ je s "Promoter", "V enem samem vetjem gozdu blizu Novega mesta eo na-v. 4. , , , .. ^i 200 grobe v, kamor ¿o Notice pričajo, kako "divji bili zločinci zagrebli svoje ?lo-partizani komunuti more du- vcnvke irive Okoli Raba nad hovmke in poltene verne kme-1 Velikimi Laščami so do nedav- te, dalje mlade ženske, ker ho- neja odkrili nad 150 grobov, dijo k službi .božji, župane in kjer ^ zasut¡ večinoma nedol- dru£e dobre ljudi. Aka so ta poročila, ki se \ Glasilu KSKJ nadaljujejo resnična, Čemu se narod portiza-«om ne upre? Saj je vendar v ¿ni slovenski kmečki ljudje — same žrtve zverinskih domačih mcrilcev. Okoli Krima se je našlo grobišče z nad 200 grobovi,— zopet ista žalostna in beže obrvem j:naku kuke ¿Jana. Kar nam ne vzame voj-____ rtsne nevarnosti. Kakor hitro na> pa narava poifrabi< Vojna treba je začel pihati tak veter, da bi nam je vzela že 10 članov in ______.__________mogoče. He bi}°: tri Ja zar1ea1 poprijeti ,mrt pa je nam vzela enega iz- Potem bomo dele videli, koliko f Italijani, se je kolovodij po- med najbolj delavnih za na^o tisočev so ti grobokopi sloven-!Iaf tl1* |3roza;1 ™PreJ so vje stvar. To je bil Mike Trebeč, •kiga naroda pomorili. Toda ^k ^J0^1' da !e V0JI,e U" Preminul je v mestni bolnišni-pomorili jih niso kakor «o do- ze konec, in so se ka-1 ci 10. feb., čigar truplo so pri- dej morilci a U rablji morili, fali silno j-una xe iji odločne. I držali devet dni, predno so ga ampak gi*e kot mori »ver. Ti Uudstvo Jim Je ker ni | vrnili sorodnikom rablji so se po zapovedi svojih bi,<> rnogote najti prctkloka-, Mike Trebe<. je tive, ze|o BI ■■ 11 ■ !!■ JI | koItmHl« izkazali /a tak, tfl ^^IZ^CZ res T Je V «f»^ize j ri, da je slovenskega človeka ,™.10 ** nikskgi ni res »n je |^ dela, najve'>0™<)' kraje. Kakor je tudi v narodu ko> d? Je h,ri|tl ,nJde,° ham vabi vse tukajšnje i» oko-ttvo! Tudi z oroijem ya je o- tako številni mirni domačini ^ 80. H » globok gnjev napram okupa- mT pusUt''. °fta J* dcma ln : K:ko občinstvo na zabavo, ki ljudje zaslužili kruto smrtlterih ,ni.bH<> Jah,ke reH*<- f'| torjem, je pa kljub temu tudi 8e bomo preživljal Tu in tu •an- pred sodnem letnih ««rj»_ nI vdrf vsak dan odpor med nji> K pnto^al. da se slabo premila, da se brani. In dru/ič, čemu jugoslov„„- , -----—....... .....,. . , . . . . . .. drugačne "skrivnosti , kakor 300 ^cbov, tukaj so pokopani pa jih dostavljajo javno v ^ Mmi taki> ki jih komuni U virnem besedilu , za objavlja- kot svoje nasprotnike zverin-nje v slovenskih listih proti ¡ffko umorUi. Tukaj ^ pokepa-itahjanskim in nemškim zlo- ni ne ,e Ijudie 8 Police in oJ Višnje gore, katere so tu umorili, marveč so vlačili tudi svo- čin-tvem nad Slovenci, s ten-dencijoznostjo. da so jih v veliki meri krivi partizani s svojimi sabetažnimi dejanji in a-tentati? Ali more duhovnike in dru- mi zoper to sramotno pego na telesu našega naroda.M w . w _ L ■ 1 H la. In to je bilo Še najmanj, l«ar ja je čakalo. Zlasti mlade Te vrste notice bodo v ome- faaite ¿o začeli takoj trenirati njenem listu nadaljevane. Za- s tem, da so jim naročali kak nimive so poleg vsega tudi za- umor in celo predpisali način to, ker se zdi, da ima verska jo priredi v soboto 6. marca v . , . , Slovenskem delavskem domu. počuti, a je upal, da bo kmalu p^ne ee ob 8:30 zvečer. — spet vse dobro. Vstopnina samo 35c. Kali »bolezni pa ga niso za-; l^ral bo izboren orkester, ki pustile. Hiral je čezdalje bolj, bo ugajal "starim in mladim" a de vseeno ni hotel priznati, plesalcem da je bolan. . Torej na «videnje 6. marca. Rekli so, da se ga je lotila jchn Po!antzf tajnik, proletarska bolezen sušica, tu- umora in razne okolščine. Se- stran s partizani časniške po- berkuloza ali kaker koli se jo j^ivn N.mnlrtnU le ko je fanti« to ,toril, je bil ročevalce, kakor jih ima na že imenuje v pomenkih msd ie d°b ° NemC,»° eden izmed njih, zakaj vea tuai iz ue\\ce sl „ad njim Damoklejev meč armada v Afriki, ki vse točno pcdlegel. • ničili. A vendar, ker potrebuje maščevanja, ako bi se hotel vr- zabeležijo in petem točno po- pokojni Mikt, n, oi] talenti- mehanizirana armada ogrom- niti v normalne razmere. Tako ročajo kaj so videli in doživeli,; rana oseba; Xudi v tem oziru ne količine olja, kje ga Nem- so iz mladih fantov napravljali | v kolikor jim cenzura dopusti, j je bil skromell in ^ ni deial^ čija zajema? Polovico njenih ¿v o jo ženo, ki sta bila, ket že povedano, nasilno odpeljana proti Polici in tam nekje umorjena. nove morilce in sebi enake Ali pa so morda twti P0™- vbi meta,e ^J to tear in za slo fcvrlil. RazpečavaJ je Am. diuž. koledar. Majski glas, v "Straino grobišče je v nekih j rckodelstvuj je doma od Devi- lahko širijo v svet? Vsekakor, jamah v Iskem Vintgarju pod ce Marije v Polju. Njegovo zei° zanimivo, značilno in tra-Krimom, kamor so zvfcri v člo- ime ne bo zlepa pozabljeno. Je ffično, kakor koli obračate . u v. 4 " , . . . , krknjen komunU, ^var o upornikih; To je o njih j Umj^lh je razna'- int?mnim ljudem pismeno? ! "e Pcmorjene rojake Ni še do-; ki je imel prav na Polici kna- *tara povest Tudi o Matiju |elake in nabira, ^^ Spominjamo se Španije in Av- končno ^ ugotovljeno, koliko je vo solo za to rokodelstvo, iz Gubcu niso lepo govorili. na peticij€> ob enem pa ^ ; »trii«, kjer so isti ljudje enako , ^ pokopanih. Se hujie po- njegove šole je izšel tudi mo- --mono med ljudmi, da potreb krijejo rumunski oljni vrelci, nekaj ga ima Še v rezervi, drugega pa pridobiva umetno iz premoga. pisali o moritvah duhovnikov Je. Pa, v tajezvani Krim- rilec mladega akademika Kik- piicijA pnilOAP I'A in nun na debelo, pa se je po- skl Jami onkraj Krima. Ta ja- lja. Ta morilec je sedaj že ^^^ zneje izkazalo da so bila po- i ma Je skraj 30 metrov iflobo-; pred večno sodbo, kateri tudi U A Jt DRUGA FkONTA ka, pa je več ko do polovice njegov učitelj ne bo ušel. Ve- RES ZELO POTREBNA napolnjena z mrliči. Nekatera dno bolj prihajajo na dan tu- so metali v to jamo še napol di imena drugih rabljev, med ^Nadaljevanj«**!, strani.) naj volijo delavske kandidate. TISKOVNI FOND PR0LETARCA IV. IZKAZ Milwaukee, Wis. Po $1: Franc Za-Frank Erménc, Frank Pol!*n!k, Ob ustanovitvi Cankarjeve-^ R))I Pnlnk cfeMMK, ročilo zgoy prepag-anda za ¿čuvanje javnosti v drugih -deželah proti onim, ki niso napadli, nego so BILI NAPADENI. Du- ¡ ga glasnika je vejiko delal, da se bi mu dobilo čimveč naročnikov, lavno tako «mo ga vide- 4ive. Zdaj tisto jamo praznijo katerimi zlasti neki Nace iz hovniki v Španiji in v Avstriji, DosleJ lz1vlekl1 j2 n?e. ze Mokroncgm strahuje okolico, Nemčija premogočna in da e- 0 katerih so pisali, da so po- mnogo trupel, med njimi so (Novega mesta. Ta je poliUčni, dino 80VjeUka armada se ji biti, so ostali živi, a morili so Wnali truplo umorjenega komisar drugega bataljona do- lahko zoper^avlja. Ce jo na-v resnici delavce, tiste delav-! ¿upnika Žužka od Sv Vida. lenjskega odreda. Je pa silno nif po izreku torijev y ske množice, ki so bile irvo- trupel po sploh n. krvava zver, ki je dal že po- V8eh kapitalističnih deželah, bodo, demokracijo in soeialno mogoče prepoznati, ker so moriti mnogo nedolžnih ljudi, naj se krpajo Nemci in pravičnost Ako se do.gaja ta- strahovito zmrcvarjena. Je pa ki so zlasti pokopani v olcolici Ru*j _ poteni kajpada bi bilo ko kakor p we -Promoter", te- ; ^J"0 v teJ Jami nad »meljnika. Tam je cela njiva ,ahko razUmeti nove ruske zadaj je to žalostno in prikazuje 200 mrtvih- - spremenjena v grobišče. Z hteve za Orusro fronto in prav "Koliko je pa .grobih v ne- ^ ,!UJe nekl sedmoA(>^c iz tako jahko ^apopiwti Hitlerje- srečni Suhi Krajini, to še daleč Trbovelj, ve ape|e na aracriAkj in an^|e. ni dognano. Vsekakor pogre- "Rden najhujših je tudi neki ški kapitalizem, in na Vatikan, šajo tam okoli precejšnje šte- čc-rt, kar je pa njegovo izmi- da naj mu puste poraziti zlo, vilo ljudi, ki jih smatrajo za šljeno ime. Pravijo ,da je ta ki preti ugonobiti Evropo in mrtve, njihova usoda pa še ni tudi pe-nik, ki kuje krvave ver- — -a- —" dovolj znana. Kaj bodo neki ze. Ta je umoril gimnazijca nanje. Promotorjev vir je eno- še govorila grobišča v kečev-! Turka, mučil do smrti župana stranski in oh enem isti, na ka- skih gozdovih, okoli Sentjerne- Rrulca, sodeloval pri umoru » . -» župnika Komljanca in pri | zume predobro, pa se je dne mnrkirih HrniriVi 11 mrk »»i Vi CIam «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, • ■ Ciceru in Berwynu. ' * ■ ■ " Parkview Laundry i o. I ■ FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika ¡J 1 Fina pr »strežba — Cene smerna — Delo jamceno a Ii prmagati in delati na dru goča, je to le priznanje, da je ¿ivenih prireditvah. Frank Goractich, Math Smol*. Joe Rädel in Antón Demshar. Po 50c: Frar.k Primozieh, Mary Schiller, Jo-Eephine Slapnik, Louis Ambroxich, John Ienko, Lawrence Kaie, John Mike je svojo pot dokončal, j Jernfan in Mary 2a{rar; po 25c: s svojimi vestmi le, da je nekaj silno gnilega v Sloveniji. Kakor v prejšnji številki, citiramo tudi v tej nekaj nadalj-nih nctic iz Glasila KSKJ (z dne 24. februarja), čitatelji pa si lahko sami iščejo odgovor Spominjali pa se bomo njegovo pridnevsti in vztrajnosti in njegove močne potrpežljivosti v težavah, ki mu jih je nakopalo življenje. Tu zapu&ča tri brate in več drugih sorodnikov . Pogreb je bil civilen, ker si je sam takega želel. Frank Pcrko, Frank Puncer, Joe Fritz. Anton Tratnik, John Bartell in Anten Vidirar, skirpaj $14.50. (Nabral Louis Barborich.) Detroit. Mich. Frank Reitfnik $1 in John Zornik 50c. Berwyn. III. John Gornik $1.00. CIcTcland, O. Joe Lever $2; Andy March $1; po 50c: Frank Sumrad« in Anton Kukavac, skupaj $4. (Po- vso civilizacijo, Stalin nejevoljen Josef Stalin to politiko ra- V klubu in v zboru Zarja sra sla, John Krebel.) bemo pogrešali. Zato bomo pa pim#y Fork. o. John Robnik 25c. morali toliko več delati drugi, (Poslal Nace Zlemberjter.) da nadomestimo ene, ki so od- La Sail«, lil. Anton Udovich $2.80. Šli. , Vestaburg, Pa. Jakob Baloh $1.00. Pokojnemu s. Mihaelu Trcb- (roslal A. Zomik.) cu časten spomin? John Krebel. mnogih drugih umorih Sloven-j 28, februarja spet javno po-, ^ . , - ,f cev in Slovenk. Pri umoru žup-toiil, da zavezniki prepuščajo Kdo j bo Zarjin koncert? Tdafoni: CANAL 7172—7178 m a 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO, IL^ , SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed« državah \ 't . f v JU Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago V t 1 nika Nahtigala je pa sodeloval neki Silvan, ki je imel pri partizanih službo terenskega komisarja. Kmalu je pa u videl, da.se komunistom bliža polom, zato \je hotel skrivaj pobegniti. Dobil si je že potne liste «a Ameriko, kajpada ponarejene. Toda komunisti imajo povsod svoje vohune, tako so tudi izvohali in Silvana obsodili na smrt. Prav prej imenovani Cort je dobil nalogo, d* ga umori, kar je tudi res izvršil. Tako padajo ti morilci pod rokami drulg drugega. "Hujše ko moški *o še ženske partizanke, ki hodijo okoli v moških oblekah, oborožene z revolverji in noži. Nekatere so prave pošasti. Neka llenig-man Angela je na giavo lastnega brata razpisala nagrado 5,000 lir! In ta Ženska stvar ni še niti 20 let «Ura! Toda kdo bi se ¿udil takim dejanjem, če pa učitelji svoje učenke v tap boriAčih uče: "Ti ne boš pravoveren komun&t, dokler "vso borbo le rdeči armadi (vir Reuter, dne 23. feb., depeša iz Moskve). "Ker ni druge fronte, je vse breme zgolj na rdeči armadi," je nadaljeva1 Stalin, "a vendar, v^lic osa ml jen ju je bila v stanju zanesti grozo in strah v fašistični tabor." % Dejal je, da znašajo nem-Ske izgube od p^ietka vojne z Rusijo pa do 23. feb. okrog devet milijonov mož, med katerimi je bilo štiri milijone ubitih, drugi so ranjeni ali vjeti. O izgubah sovjetske armade Stalin ni govoril, je pa o njih toliko bolj zgovoren Hitler. Nedvomno ruske niso manjše kot nemške, torej je na vzhodni fronti bilo ubitih, ranjenih in ujetih na obeh straneh ie kakih sedemnajst do dvajset milijonov mož. Cleveland. O.—Zarjin koncert se bo vršil 28. marca, ne pa 28. februarja, kakor je bilo prictbčeno v Proletarcu. Potrudili se bomo, da -bo spored dober in namesto operete bo spremljan s pevskimi prizori. Pevci in pevke bodo storili "vse v svoji moči, da bodo nudili udeležencem obilo užitka, kot običajno na naših koncertih. — J. Krebel. (Op.—Pomota glede označbe meseca je bila v originalu.) Shod v Detroitu za rusko pomoč -1 Ob sklepu lista smo prejeli iz Detroita oznanilo za shod, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo 7. marca na zapadni strani. AuRunt Plati, Joe Onim, Leo Jenko Htfh Cliff, Wis. Frank Maroh $1.75. Cleveland, O. John Rome $1. (Poslal A. Jankovich.) Lo« Angele«, Calif. Frank Novak $1.00, Ke m merer, W f. John H. Krzis-nik $1.20. Cicaro, III. Frank Podlipec S0c. Pittsburgh, Pa. Mike Pleiihc $5, Ely, Minn. Frances Selftkar $3. (Izrodila Frances Vider.) Strabane, Pa. Po ^0c: Louis Hur mar (Bcntlcyvlile) in Martin Baje (Meadowlands), skupaj $1. (Poslal John Terteij.) • Cleveland. O. Joseph F. Dum $2. Detroit, Mich. Peter Benedict $10, po $5.40: Andrew Grum Jr. in Joseph čeme, skupaj $19, (Poslal Peter Benedict.) L*adville, Cole. John Fahliga $1. Chicago, III. Louis Stcblay nabral po občnem »boru Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva $4.40. Detroit, Mich, Po $5: Klub Št. 114 t)8Z, John Bcrlisg, Rudolph in Mary Potochnik; Frank Kuhovski $3; po $1: Jacob Gorjup in John Kranjc; po 50c: Math. Uibft*. Frank Bole. Koncert Hrvatskega pevskega zbora "Zora' Chicago. — V nedeljo 7. marca popoldne vprizori hrvatski pevski zbor "Zora" v Buhemian-American liall na 18. cesti blizu Blue Island ave. opereto, ki bo nov triumf tega zbora. Zcra je znana tudi slovenskemu občinstvu, ker je gostovala že na koncertih Save in nekaterih druiyih naših prireditvah, m je povabljena, da zapoje par pesmi tudi na priredbi kluba št. 1 v nedeljo 28. marca v dvorani SNPJ. Nopetost v Indiji Do 18. februaraja pa od kar je Gandhi proglasil kampanjo pasivne resistence, je bilo ubitih v izjredih v Indiji 1,028 oseb, 3,215 pa težko ranjenih. Tisoče je bilo aretiranih. DR2AVLJANSKI PRIROČNIK sov« knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjepih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, p« Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki edin jenih držav in Poedine driave. Cena knjižici je urno 50 centov » pcitnino vred. < 1 • Naročila sprejema: Knjigorna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. a. \ * ' % 4 >MMt#>t#»»Hf»tttMM de nikoli ni bilo tolikšne voj* Ves prebitek prireditve gre v in Tony Semec; Mary Kne« 25c, sku- ne. In de nikdar se ni borila nobena debela proti tako ogromni premoči toliko, kakor se novo Evropo", x Druga fronta pa čaka.. Je nekaj prepehavanja v Afriki, in v nji veliko grmenja, toda malo dežja. , ne boš mogel ubiti svojega last- Ruaija s Hitlerjevo nega očeta ali matere!' * "Ljudem »prihajajo več in več na uAesa od resničmega partizanskega početja. Sprva je bilo med ljudmi mnenje in celo prepričanje, da gre pri - tem gibanju res za splošno slo- v j: • vensko stvar, toda polagoma V m PO™n|kon|a je prihajalo toliko re£i na dan, da se je splo&na nejevolja obrnila zoper partizane. Zdaj do malega vsak ve, da je bil splo-Sen blagor domovine tem Iju- omenjeni namen. Prične se o.b I 123.25. (Nabral in poslal Ru-2:80 pop. d0^h Pomnik.) Med govorniki bo državni **9 25' p1*^1 i,k" »en a tor Stanley Novak, in pa ^ «kupaj $223.74._ tajnik vseslovenskega konlgre- , -i «—i g=- *a Geo. Perinski. Vstopnina na *hod je prosta. Vsi prijatejil borbe, ki jo vr*i Sovjetska unija, so vabljeni na ta shod. Delo dobite v lumber yardu pri Turner Manufacturing Co. 2309 S. KEELER AVE. ........................ I PRISTOPAJTE K ; [ : SLOVENSKI NARODNI ^ ; PODPORNI JEDNOTI jI ; NAROČITE 81 DNEVNIK j | i **PBOS VETA" j | ^ ^ff > V ^ J> Stan« aa celo leto $6.00, ; pol leta $3.00 | Ustanavljajte nova društva. • • Deset ¿lanov(lc) je treba za J | novo društvo. Naslov za list in ] ta tajništvo je: < i i \ | 2657 S. Lawndale Ave. < CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet Tel. Crawford 221S OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M. (Except Wed., 9«L and Sun.) Rn, 2216 So. Rldgeway Ave. Tat. Crawford 6440 If ao tniwar — Call Aasth» 6700 Dočim se debi v Zed. državah sedaj prezervirana livila (canned food,s) Nsamo na odmerke, ga je v Kanadi mogoče »e kupiti kblikor ga kdo hoče. Stalna služba in obilo nadurnega dela. Predloge proti delavcem Letos zasedajo legislature inoinštiride^etih driav in v.«» ■ so poplavljene s predlofgami Nobene starostne omejenosti, proti unijam in delavskemu gi- Sktiinje nepotrebne, ban ju aploh. 1 Zglaaite s« takoj! IIMtllMIMlMIMMMM: i BARETINCIC & SOR POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers i OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1851. P«ibli»l»«4 Weekly el 2301 Se. Lewadele Ave. CHICAGO, ILL., March 3, 1943. VOL. XXXVIII. Now Or Not At All We with those optimistic souls who tell um that "things will be better for everybody after the war in over" would five us even u partial bill of particular«. What do they think is going to be done during the year following the war? What do they think a map of the world is going to look like on the lay the shooting stop«? HOW are we going to proceed to make thing* better and WHAT are we to mean by "better"? How will America finance the change-back of industry from war to peace? Will it be done by private capital or by public treasury? And will the public then take over the industries after having refused te do so all St long? Will we be more free? Here is u nice question for the American people who are buying l»onds to "provide themselves with a cushion aguinst post-wur unemployment." Does that mean freedom? Will we be free after (ami if) those bonds are sold to a few people who will then collect interest forevermore on the national debt to them? Or will the debt be repudwited and the nation start anew? And if we get something new, will it be good or bad? Hitler gave Germany something new and we don't like it. Will we live under a super-state? Or will we, somehow, evolve into democratic Socialism? As we pose our questions to the shallow optimists among us we believe we see the answer taking it's this: After the war we're going to have the kind of system we hove made during the war. If we go through to either defeat or victory or stalemate with* a class-exploitation economy, then for another generation et least, we're going to fit our eccnomic and social activities to exploitation. If we want to be frai we must free ourselves aow—or not at all. Perhaps it will be that a new abundance will come out of the controlled "way of life" thut is now taking form. Perhaps, then, more material things will come to men-^-and also to dogs and horses and hogs. Hut will that be freedom? Will it be peace and happiness? Let us see your chart, Oh, Optimists!—Reading Labor Advocate. THE MARCH OF LABOR Rickenbacker Reasoning Captain Eddy Rickenbacker has been talking so long and so fast that he was sure to talk himself into a hole. Last Sunday, in Philadelphia, it happened. He is, of course, opposed to overtime pay for war worker». This atti- t tude is in line with his opinions about unions and about the nice non-union • world which he pictures after the war. Extra pay for the men in the fox- ! holes and swamps and deserts would, naturally, be all right. For their J fathers, brothers and sisters back home it is all wrong. But these men are working to keep up labor's standards for the men coming back after • the war. The reporters who questioned the doughty Captain last Sunday should iiave been more merciful. They steered the man straigrht to his downfall, I After he had explained that workers should have their pay kept down, they asked about the $26,000 limitation on personal incomes. He went bang into the trap—like i flier going it blind in a storm straight for the side of a mountain. "Anyone is entitled to work and be paid for it," he remark* ed in an off-hand way. That is, anyone in the upper brackets. In other words, the men in the upper brackets need money incentive to wqrk —-not patriotism. The New York Times not lonjf ago displayed on its austere editorial I age a l ibored argument against extra pay for oveitime workers and an equally ingenious and elaborate plea in favor of unlimited incomes for executives and capitalists. Poor wage-workers, obviously, may be expected to do their utmost without money incentives. Great capitalists must have I this sort of tempting bait to get out of them the full product of their I i'enius. Captain Rickenbacker blandly puts the two mutually annihilating j thoughts in one paragraph and so displays his logical nakedness to the world —The New Leader. CLOTHING HOARDING IS CALLED "SCANDAL" Retioniag May Be Necessary Unleea Run Is Stopped, Nelson Says A nation-wide run on clothing stores has government agencies badly worried. Unless it is halted, they declared this week, rationing may be necessary to protect millions of citizens who lack the means to hoard. The panic among clothing buyers is regarded by Donald M. Nelson, W. P. B. chieftain, as a national scandal as well as a tragedy. People with bank rolls, he says, are buying everything in sight ami laying it away, perhaps for use months or years hence. Solemn assurances have been given that supplies of wool and cotton are ample and that there is every reason to believe that all reaaonable needs will be supplied, if orderly marketing is restored. The trouble is that the people do not accept these statements at face value. Defeat the Divisionists Ever since Hitler and Goebbels heard the word "unconditional *ur render'* at Casablanca, they have engaged in a furious propaganda cam paign to drive a wedge between Russia and her western allies. The Nazis j knew that these two words meant Anglo-American-Russian unity in a war to absolute victory—no need for a German army to aet up a new balance cf power in Europe, therefore no negotiated peace. ^ The air waves are heavy with this propagarda, and, as might be expected. a few Americans are consciously or unconsciously helping it along. Patriotism do newspapers and broad- END THE FOOL PUBLICITY AND SAVE VALUABLE LIVES! It is time the daily press trust and the radio monopoly gave our armed forces a break. It is the Understand-iifg of most people that the war is being fought to fireserve democracy .Hid make Pour Freedoms the law of the world. ('ash register newspapers and cash register rsdio concerns seem to feel that the members of oar Armed Forces are fighting and dying in order to give them a good story so that their business may be increased. If this is not their understanding why then are the daily press and the daily radio continually broadcasting facts of benefit to our enemies? Under what particular brand of casting stations announce for three or four days or more prior to the happening that American forces are prepuiing to make an attack against the enemy in North Africa? Under what particular classifies- Not in its more obvious forms, of course. Mussolini, galumphing like sn elephant, tells us that Italy is ready for peace with the United States and Britain, but not with Russia. Try again, Doochy. The danger is that insidious features of this propaganda will plant thoughts that lead ua into evils of our own making. Danger lurks in the subtle warning that American and British armies must beat the Russians into Berlin. Appealing to the spirit of exploit, therefore appealing to.'tk"l of P«tHotism do daily press and national pride as well ar fear, it would force us to throw away a million ntVw broadcast every improvement lives or bring us into a treacherous negotation to end the war on one mtt,,c 'P Ameiican guns, equipment, front alone. . When Herbert Hoover warns us not to attempt too much too quickly, he is not consciously advocating a negotiated peace. But stalemate lurks in his advice, and stalemate is Hitler's last hope. .Beyond it is a negotiated peace, snd beyond that lies another war. What Is Wrong With Congress?" Mr. Galloway Presents an Indictment, and the Editors Of "Labor" Offer a Reply, Based on 25 Years' Experience For two years a gentleman named George Galloway has been io Wash ington, seeking an answer to the question: "What is wrong with Congress?' 'I he Twentieth Century Fund, endowed by the late Edward A. Filene,1 multimillionaire Boston department store owner, took care of Mr. Galloway's salary and expenses. A few days ago, in an address in Washington, Mr. Galloway stated the "three fundamental" faults of Congress: "First, it divides legislative powers equally between a House and a Senate, producing deadlocks and delays. Second, it does not give the President power to dissolve the Congress, and, third, it does not give Congress power to dismiss the executive." v The legislative branch of government has other weaknesses, according to Mr. Galloway, but the foregoing are the principal counts in his indictment. Undoubtedly, Mr. Galloway is a bright young man, and he may be right, but LABOR doesn't think so. This paper has been located across the street from the National Capitol for substantially a quarter of a century and the members of its editorial staff have had exceptional opportunities to observe £ur lawmakers in action. In their judgment, there is nothing fundamentally wrong with the system. So far as they can determine, as the result of rather extended reading ami study, it is just about the best legislative system in the world. That isn't to say that it can't be improved here and there. In fact, it has undergone a lot of changes in our time, and generally each change has been an improvement. • •, But we shouldn't like to *ee the President—any President—clothed with power to run Congresa out of town when he deems the hour auspicious, and we shouldn't like to see Congresa empowered to serve a notice of ju!,t whvrc nn(1 how and when The Eastern Front The gigantic Russian offensive goes from strength to strength, over-shadowing all other military operations against the Axis. It is now clear that the German army is involuntarily shortening its line, seeking despcrat-< ly to fall back as nearly as possible intact behind the Dnieper, hoping that lenthening communications will eventually slow up the triumphant Red Army. We should be prepared to see this negative stategy meet with some , success when the spring thaw sets in toward the end of next month. That makes all the more imperative the early fulfilment of Mr. Roosevelt's f ledge, given in his Lincoln' Birthday address, to hit the enemy hard "from ><0 many directions that he never knows which is his bow and which is his stern." At present the Nazis know well enough where they are most dan-terrously threstened, and Moscow reports that the flow of German re-serves is still from west to east. We must reverse that flow If the Russian victories arc to be fully exploited this year, and the task will call for the determined taking, of "calculated risks" by the Anglo-American commanders. North Africa is a beginning but only a beginning, and while strategic-al|y we remain on the offensive there, tactically we have been compelled to assume the defensive temporarily. —The Nation. the civil strife in Serbia as a conflict between "Communist" ("Partisan" and "anti-Communist" ("Chetnik") elements, one backed by Russia, the other by Great Britain and ourselves. The exiled royal family of Serbia »a bl lined by the "Partisans" for the real or apparent defection of Mihailo-vtch, which is enough to suggest that the principal clesvsge is the old one between privilege and democracy. It would be tragic indeed if, instead of vorking to close the ranks of all Serb patriots, we were led into a typical state department blunder by backing an exiled monarch against the people, and thus backing stalemate agninst victory.—The Chicago Sun sional workers. Muss Perkins said. Accompanying the legislation will be a recommendation for a 10 per, cent levy on the nation's payroll, to be paid equally by the employer and employe, Miss Perkins declared. The administration, she indicated, is considering social security as a weapon with which to tombat demobilisation dificulties after the war and inflation while the conflict rages. cent a month, according to Price Administrator Brown. The rice from October to November, was seven-tenths of onef per cent, from November to Deccmaer, five-tenths of one per cent. Factory workers' productivity loae at the rate of seven per our forces are to move? We do not believe so. Who is it that has permitted themselves to be kidded into thinking that our people want information that will in any war hinder the activities of our Armed Forces or unnecessarily caused the loss . of a single Ijfe? It seems that the setback our brave forces have suffered in Tunisia could hardly be avoided when the fool publicity that has been given out is considered. It is high time this scandalous news mongering was ended. There is not a member of our Armed Forces whose life is not more JUST AN EMPTY BOOTH ¡praise tor Mussolini and fascism just a few yearM ago. Conn r ess wo man Clare (The Wo- In history there's a woman called men) Booth—not the one rho shot Marie Antoinette. She quipped a Lincoln, but the enameled-lgoking clever one, too. — The Minnesota wife of Henry Luce-ends, beetle- Leader. browed publisher of Time. Life, __. . Fortune and Whatnot — has just dene a great set vice for the com mon people of the United Stales. Mrs. Lute-ends was out to kill nn ideal with a wisecrack and fill an empty belly with sour quips. And what she did by her glib-tongued crucifixion of an ideal was to show that 110 matter what you say the Republican party is the tough-hided elephant she was fifty years ago under McKinley.- The plight of the common people is beyond comprehension of pent-house princesses. You all remember the either day when Mrs. Luce-ends Booth, done up like a Vogue magazine cover, set out to wow the GOP boys on the hill with a scrce h against a postwar world for the common man. K»nt per year, or O.ft per cent per ! valuable than any swindle daily 'Doctors' Trust' Wins Fight Against Health Insurance * Administration's Social Security Program Not to Include Medical Care for Poor People, Miss Perkins Says government feealth insurance scheme. After bitterly fighting a similar pro-posola doctors in England are making a virtue of necessity and indicating an increasing disposition to go along w it b the plan. A greatly expanded system of so-sial security will "shortly" be submitted to Congress by President Roosevelt, Secretary of Labor Francis Perkins disclosed this week. However, she said, it will not cover as much ground as was originally intended. To avoid a row with the or-gi.rfeed medical profession, she indicated, Congress will not by asked to set up a plan of health Insurance. , Appaiently, this means that the "Doctors' Trust* has won its fight to keep medical esre from millions of Americans who are unable to meet its cost. The administration felt that a conflict with the American Medical Association might jeopardize the entire program. Similar Fights Won Orpanized doctors have waged similar fights in other countries, but been gradually forced into line. For example, in New Zealand, which can be considered a leader in social security, f.bout 50 per cent of the phyatans ars cooperating with a PRODUCTION IS IVi TIMES THAT OF LAST WAR Average Factory Worker Produces 24 Times As Much Per Hour A. F. of L. Shows Valuable and in te testing facts re- month from t&.li) tft 1942. In factories therefore it should be possible to offset thi* gradual price rise with a pursllel gradual wage rise, without causing inflation. In' Industries where productivity is not rising so yUpidly, andf In ca«»es where the introduction of iie# workers and other complications prevent a corresponding rise in productivity, the situation rails for careful study, so as to re-duct costs and permit the fair and just wages increases required. "Cost of living in October was 2 ganiing wages, hours, production ! ¡*r ccnt ttbt,vc l,rewar Thc avcrn*c and living costs are presented in the ¡ f,lctory work'* of **['* cenl" January APL Labor's Monthly Sur- per hour in October was reduced to But for the time being, the A. M. A. rnd its militant leader, Dr. Morris FiKhbein, have won their fight in the United States. Significantly, they, hr?e won it without firing a shot, si-ice Secretary Perkins said thc administration will not force a contest. Opposition in Congress Even the modified progmm will meet strong oposition in Congress and it is a question if anything ers and radio moguls. End the fool publicity and end it before it costs more lives of brave "Americans.—The Minneapolis Labor Review. Criticism is as often a trade as a science; requiring more health than wit. more labor than capacity, more prsctiee than genius. —Bruyere. Maybe "Gentlemen Prefer Blonds" yet, especially if they are married to powerful publishers. Anyway, Clare Booth called the ideals of Henry Wallace just a bunch of glob-ologney. Now, there are many who disagree with Vice-President Wallace, and honest differences of opinion are welcome. But snippy quips, written to amuse Broadway cafe society or tired old Republicans, come with bad taste, especially when uttered by the wife of this nation's champion of American Imperialism, and by a woman who had nothing but lavish POLL TAX In the poll tax states, 10,000,000 loyal men and women are held in political peonage. Voteless, they sre vokeleas when the ciy of our people for freedom for all men needs desperately to be heard above the clash of arms. , They are a subject people. While their sons fight to establish the right of all men everywhere to choose their own government, these people aie held silent by a price tag on the ballot. This\ is not s southern problem. It is a burden upon the whole nation. The South's high death rate, its low standards of public health, its inadequate schools, its poverty, its depleted land—all handmaidens to the poll tax system—are a costly drag upon the entire country. Abolish the poll tax, and we will proclaim before the world that America practices the Four Freedoms. we preach. Destroy the poll tax system, and we will shatter the coalition of reactionary forces now planning to hamstring the President's war pro-grom. Now is the time to do it! — labor Tenijile News., wages. Modern war production requires live minds, quick action, alertness, hard steady work for the long pull. Tired 01 undernourished workers cannot carry through. "Secretary of Labor Perkins de* EMPLOYED ON RAILS 1 Class I ra i I road r* t. January had 1,!Ï10,164 workers and officials in all classifications on their payrolls. This» according to the I. C. C., is an dares that the 40 hour week laws i™***" ot *ent .with the same month last year, and a decrease of a little over one-tenth have been a prime factor in bring ing about maximum production. In - ... _ .. .a . _ of. 1 per cent compared with De- most war occupations, the 48 hour ' * ' / , week i. being worked and is the rwMaintenance of way work- mnxlmum for efficiency: Rut. she | ^ largest percentage of ststes. In some plants 'work sehedul-ea have been extended to s point actually Interfering with production Health is the second blessing that hreause of fatigue and absenteeism.' we mortals sre capable of—a bless- "Co* of living will continue to ing thst money cannot buy.—-Iza'ik rise at (about five-tenths of one per Walton. , SEVENTH ANNIVERSARY DANCE The Slovene Cente. Social Club invites both the young and e!d folks to attend its Seventh Anniversary Dence on Saturday evening, April 24th. IMS This affeir will take place at the Mesonic Temple, 2300 South Millard Avenue. Chicago. III. The Isncs music will be furnished by the well known Omer-aa-Cradlshek Orchestra. Tickets sre now on sale and the admiasion price is only SSe. —¿ For Ci Ri tter flay US.WAR BONDS European workers under Hitler are forced to labor a minimum of R4 hours a week and are paid in "occupation marks." After the war this "currency" will be worthless scraps of psper and the workers will have nothing but their sorrow. Here In the United States we ars working under humane conditions snd receive a wage that permits us to save with interest, for the hard days that will follow the war. Help your country ss you help yeumelf. Buy War Bonds every pay «lay. WHS 741B 1/. g. rrsomry 0«* LAGOR'S PLEDGE KEPT American labor has faithfully kept the no-strike pledge it made at the beginning of the war. There has not been ,*« single authorized strike in a war industry 41 inee the pledge wis made, and the unions have done more th^n any jither agency to prevent or tyecdily erM such minn^ unauthorized stop-j pages ns have oceured. As a result, you almost need a I microscope now to examine strike { figures. The War I^ihor Board reports that in December, as in November, only three-hundredths of one percent of msn-days work were lost through labor stoppages of any kind, including walkouts by unorganised workers and independent unions, lockouts and unauthorized strikes. That's a record that's hard to match in any country, and American labor may well be prt»ud of It. — The CIO News. Nothing can work me damage, except myself.—St. Bernard.