VrMhfttv* V Gorici, v petek 16. januarja 1869. a* Traralka 1L 17T. I. aaJalr. (aaa . .....i ■ Irfcl tadi aa raapaiilja^e Hala). "SSSSšS- — D 0IKI0 VI N A. aaM.fo aa aiaaailp aaa»a enkrat aa-liaaa, U dvakrat, S aald., f.» trikrat, l? tečajih, UST?. Ilirija, vetaui! Po vseh časnikih gre lo dni novic«, ki jo jo aW«nderer" prvi znbrunjl po svetu. Pilo se namreč r W«n(lorcr-ju " tU 'Trsta tuko: ^ObČiu« okolice Tržaške no poslalo prod nekimi tedni miuistorstva prošnjo za ločcnjo okolico od mesta- 'J'a prožila ni Ae rešena. Vzrok temu, da se rešitev odlaga, io v sveži z nqkim načrtom (projektom), ki sc v vladiuib krogib resno prcudarja. Ne gro—kakor pravijo—nj za več, ni za manj, nego za to, d asa.,novi'Zopet -kraUtetov Ilirija", kakor juHBtt&f^iftdulaj. Ustanovil jo bil prvi lo kraljestvo Napoleon I z dekretom od H. oktobra tBOD, Dokrot Napoleonov se ».-lasi takole* „ Okrog BelsŠkj, Krsujsko, Istra, iteka, Trat, deželo, znano *pod imenom Primorsko, iu vso, ksr jo na dosnein brogu Savo nain v last prepuščeno, dalje Dalmacija a svojimi oloei, naj so kličejo v prihodnje „ ilirske dežele " 1'ozuojo so pridružili Iliriji colč Šo eu dol južuih Tirolov, ki ga Je hilu prepustila Francozu Ilavarija. L. 1810 jo prišla Ilirija kol kraljestvo zopet pod Avstrijo iu so mu v-družili 1. 1826 tudi Celovški okrog." Tako Tržaški Fodllsl-ok. Zgodovina oenlralnega bogosl. aemeitiMa Ooriškof« od l. 1818 do 1868. •) (1'iMuetak ii ikotijakrga I »ta TrlaiiafaJ. Ocsar Jožef II., ki je bil dal aapreti staro Goriško semenišč« od L 1768, je bil nmrl( ali zarad lintih vojak proti koncu preteklega 1« v začetku t«|ja atoMja ul bilo misliti M to, da bi ao bila dnlrovnišnica in bo-goslovsko iičlliščc v Gorici vnovič nslanovila. Kakor uitro pa se je bil povrnil Evropi mir, začel jo ccaar Frane I. rcaao premišljevati, kako bi se nc lo v poli-tiškem oziru Gorica na novo uravnala, temuč tudi, kako bi so javnemu nku pot ugladiln. Z narv. sklepom od 2JI. dco. 1814 jo naznanil, da sc imata vpeljati v Gorici ne le modro-in hogoslovsko učiiišče, tem več, da se ima napravili ludi centralno semenišče, ki bi imo-lo imeti prostora za kakih 100 vzrejanccv. Skofijstvn je bilo naročeno, naj bi so dogovorilo s c. k. okrožno oblastjo (s k rešijo) ter povedalo:!.) ali je v Gorici kako poslopje, in kakšno, v ktero bi se dali spraviti omenjeni očilišči, modroBlovsko in hogoslovsko? in 2.) ali je kaj premoženju v la nuinou, da so verski zalog preveč uo obtoži ?— Prvemu vprašanju je odgovorilo škoiijatvo: Za fi-losofijsko učiiišče jo v gimnasijskem poslopji dovolj prostora; za hogoslovsko semenišče pa da nI primernejšega poslopja, ko uckdanja dnbovuišnicu. Drugič: Lastnega premoženja da ima staro semenišče 78 (>72 gold iu 61 kr., kterega kapitala letne obresti znašajo hlizo 2 tisuč goldinarjev; povrh teh dohodkov bi so lahko vpeljal _ aluinnatikum " (to jo, doneski, ki lii jih imeli plačevali duhovni), kakor v Ljubijaui, v Gradcu in Celovcu. Vlada sc jc brž obrnila v Gradec, Ljubljano itd. ter hitela pozvedavati, kako se taiu aluinnatikum plačuje in sploh kakšne da ao oskrbovavno razmere; o-brnila bo jo tudi ua vse škofe, kterih vzrojanci bi imeli hodili v goriško semenišče Icr hotela vedeti, koliko bi zamoglc njih škofije za skupno gor. semenišče do-našati. Prihajali so med teiti v Gorico jio gostem vla-dini pooblaščenci, da so vse prcgledavh, staro semenišče, kapelo itd., in se prepričali, česa treba. (Dalje prih.) •) Z|dilonno ilirc|[i aomnniW» je prinrala nll»mu v l.nnlinn lerjji. — Kar »daj primiaino, Jc aos(> >l li.kajinji prot. lx>|;o!il . alav-normm |o»p. Slef. Koe'an£ii Vr. Izhaja vsak pelek. peilt pfilljaa* aa aala lala 3 cald", aapallefa 1 (ali. M a. aa Čalrl lala 40 a. JUor tsm po-Hjo po~ iUja, plača aela leio aaata Z f. 00 •..M . m b w fttrt i.m Naračllaa piaaia ia ra.lamaaOo a«J ae pfftiljaja rradalllva. ' . 1'aaaiaal liati ae p radajaja v Oarial * bakvaraial K. Hafc.r-Jr vi aa Traval-ka po b »alJav. 7 VVaoderor " jov dopisnik. Obsegalo bi to kraljestvo I-lirsko čez K26 □ mil) iu 2 milijona 180 listič ntauor t vavcov, večidel Slovanov, iu to jo neki vzrok, da se j zdaj lu projekt pretehtava. Namen mu je, napraviti tako nkupiiio, da bi v ujo) *U>oanski žiorlj jH-eoatjaral Itali-jaiiaUomu naspioti, kteri iiua znuuj države svojo težišče. I Vai slovenski časniki ao ao razvoHoltli te vosti in j ao zadovoljni s tem načrtom, to da majajo z. glavo, šeš, du ni verjetno, da bi sedanja Slovanom neprijazna ' vlada nu kaj laocg« mislila. Kdo vo? Zuabiti, da ui lako neverjetna lit reč, kakor mi mislimo. Zabodnjo. uoliO avstrijsko nI brez vseh znameiij, klero kažejo, da vanj nemogoč ni omonjeni projekt, daai no v „Wuiido-rer" jovi podobi. Nam so to neverjetno zdi, da bi imelo apudati ludi Ueka iu Dalmacija *) h kraljestvu ilirskemu v .; leni, ko vao meri ua to, da se U) dvo deželi zutrduo !,' ogerski kroni prepustilo. Oiidno ne nam zdi ludi to, da, če ima že Koro&ko spadati k Iliriji, zakaj np tudi južna Htajarska? Ali bo našim državnikom ua vekomaj veljalo: Divldo et iiuperaV In res to jo edino, nad čemur ho po pravici apodtikuju vsi Slovenci in sosehoo Stujurol, da lil Imeli ostati, namreč, tlajarski Slovenci zunaj Ilirijo. Pri vsein tem pa Je „Hlov. Narod" »prejel Ilirijo kol „dohroa na mesli nnaj boljega" (Slovenije), kot prvi koruk k zedinjonjn vseh Slovoucev, v istem zuiialu, kakor sc je o tem govorilo Že v posvetu slovenskih prvakov v Ljubljani 1.18(1(1, o kterem jo -Dotn". v lanskem tečaji obšimišo govorila. Škoda res, da se ni la načrl Žc takrat vresuičil. Kje bi bili zdaj z utrjeva-. njem hvalevredno idejo, ki jo hoče vlada zdaj s arojim uačrlom doseči, ko bi so bila Ilirija takrat ustanovila?! I tog hotel, da ni p-išla, kakor mnogo drnzih, tndi ta dobra idoa—prepozno! II koncu nnj posnamemo še iz nekega dopisa Iz f „8avinske do/ineu 9. t. m. v „Triglavu-u te-le vrste: „če je res, da ao v vladinih krogih ta projekt resno pretresa, morala bi tu velika idea srčno veseliti vsaoega pravega avstrijskega rodoljuba, ktori se no da voditi kakoršuim bodi sebičnim skrivnim mislim. Sosebno pa bodemo mi Slovenci nn spodnjem Stajarskem vresniče-vanjo to misli s polnim sočutjem spremljali in vse žile' napenjali, da z besedo, s pisanjem ali djanjem pripomorem^, da poslano ona resnica. Vresničcnjo te idoje bi bilo prvo včliko dejanje, s kterim bi se smeli ponašati nnši vladni možje, kajti s tem bi dokazali, da si hočejo z zcdiujcnjem vseh slovenskih pokrajin v eno krepko administrativno celoto napraviti zanesljivo, nepremagljivo trdnjavo proti živiju italijanskemu, kteri zmiraj prodrznejšo postopa. Ta element jc siccr na Primorskem in v sosednih mu deželah po številu v manjšini, vendar pa, ker jc vsa kupčija v njegovih rokah, in ker 'se ponaša z blagostanjem, ima vse, kar počne, mogočen in gospodujoč vpliv ; vse gibanje in dclovanjo njegovo veseli sicer naše nikdar Bite jnžno sosedo, pa nc, da bi zadostovalo rodoljubju avstrijskemu. Veča ko bo trdnjava, ki se hočo narediti, vcČ enakih (hoinogčnuih) elementov ko sc vii-nji združi, tcin močnejša bo na znotraj in na zuuaj, zlasti, čc sc stori, da bodo zadovoljni Slovenci, če se izpolnijo pravično želje njim, ki so AvHlriji in ccaarju vsikdar naj zvestojšo vdani; željo, ki so jih žo tolikokrat slovesno razodeli. Guditi so moramo lorej že danas, kako so mogli pri Umi projektu ua mu* štajarske Slovence pozabili. Nismo li na tabor-jih v Ljutomeru in Žavcu dovolj glasim izrekli, nismo li v prošnjah 102 občin ra/.Iočii'/ n:/.minili goreče svoje željo, da samo le h Iciii bode našim narodnim iu lualcrijaliiim zali to vau jem UHtrežcno, ako bomo h sorod- •) 1*0 novi-jifi aporo^itih » raimli Zamikih mi« minialrrilvo lo i spravljen odgovor na inlcrprllarljo lr pred llotiri v poaUaiki *lalin»<-ijo aproimi'. i* kteri gu vidimo danas; ali okolica dolži mu-uiolpi, in to po pfrviot, da ou alovenako narodnosti nn spoŠtiOc, da ineatnl magiatrat šo cno^a uradnika nima, da bi itlovcnaki znal, tor da pošilja r okolieo a skor samo italijanska ntuanila, it razpise itd., kterih * »ploh nihče no razumč. Dalje toži okoliea, da razen nekih dvorszrednih kmečkih Šol, v kterih se alovenaki o-troci le za silo brati in pisati ačč, nobenega druzega učilišča nima. Samo v bližnjem obracatji, kteromu je dal munioipi ime „ Guntrado auhurhane" in ktere le nekako x meatom združil, ao glavne šolo, toda čisto italijanske, kakor arodnjo šolu v Tratu, v ktere morajo okoličaui pošiljati svoje otroke,, da ae tam poilalijanu-jejo iu učijo sramovali ao nvoje .narodnosti. Okoliea Je prosila, naj bi ae ji napravila Četvarorazredna slovenska normalka, a municipi ae ni ozrl na to prošujo. (Dalj* prA.) Ogled po sveta Konferenci j a v Pariza se le pričela. 9. I. m. ob 4 u pp. je bila prva aeja. Grčki poslanec hoče imeti euako pravioo določevavuegs glasovanja, kakor noob-lašČonci druzih vlad; ti pa mu hočejo |dovoliti le to, da uaj ima pravieo, samo kaj »vstovati. Dalje je kon-forcncija sklenila, turški vladi naročili, naj svojega ul-timatuma ue izvršuje, dokler ne bo konferenciJa sklenjena ; lako so je tudi grški vladi pisalo, naj bi, med tem ko konferencija zboruje, nič zoper Turka ne počela. Ni dvomiti, da se oba rszporuika volji konferenoij« podvrže ta, da pa od njih sklepov preveč ne pričakujeta, kaže med drugim to, da iščo Turk denarja na posodo—za vojako. ko bi ao vendar le imeli vneti vkljub kontereueiji. — Omenimo naj Še to, da zboruje konferencija prav v tisti dvorani, v kteri se je sklepal mir Uta 1860. . ' , , V Tnlu je bila U. t m. pri deželni soduiji korieč-na obravnava zoper Goričaua KaroLa Blažit-*, tiskarskega stavca, zarad petard, kteri je položil 18. avgusta (cesarjevo rojstvo) v veii Stabile-nove hišo, na Travniku, (kjer je društvo „ Coneorditf ") in 22. avgusta (začetek deželnega zboraj v Veliki cerkvi, v neki spo-vcdniel. Obdolžen je bil pregrešks motenja javnega mirti (g. 65 a Ki.z. Zak. in člon II. post. 10. dec 1862 št. 8) in motenja vero (§. 122 b., 123 Kaz. Zak.). Obsodili so ga za 4 leta o »tre ječe, ki so ima še bolj pooj-strili s posameznim zaporom skoz 8 dni konec vsaee-ga polletja. — BI. je tjvol nekaj Časa v Vidmu, kot goriški izseljenec, in je ie tam marsikaj storil, kar je bilo gledč Avstrije velika izdaja ; vsled poslednjega cesarjevega pomiloščenja politiških prestopnikov jeprišel n azsj v Gorico, pa le nadsljevat, kar je v Vidmu delal. „0. T." — Prihodnjo nedeljo, 17. t. m., ae odpre nora čitalnloa v Skednjem (Scrvola) pri Tratu (predacduik Fr. Cegnar). Dvajset primerno uzaliflanik ladij popelje z niOla KluČ-a goste v Skedenj. — Okolični batalijon oatane tudi po novi vojni postavi, toda bo drugučo uravnan; oficirje dobi iz armado. Im Ljubljanil Vrednik .Triglav«-or, g. Pet Graa-»elli, ima te dui iti v upor, ker je v tiskovni pravdi zapadel ka«ni; Dunajski „N. ir. t»ru »e piše is Ljubljane da ga bo namestoval pri vredovanji pisatelj AU- t ovac. — I'olitično druitoo bo imelo 20. t. m. zopet ob-čon zbor. Razgovor bode o direktni k volitvah aa državni zbor; o vlad. predi, zaatran prtnttrtdbt gruntnih iu bitnih davkov. Predložijo se tudi zboru na ogled obrisi za Vodnikov tpomintk. Na Ogertktm je žo zdaj živo gibaujo zarad volitev za zlmr. Vsi voditelji alrauk bili jo razvrati pred volilo h vojo polit programe. Vse se vrti v teb programih krog poruzumka t našimi deželami. Deakovoi iu An-drassy evoi ga iuiajo za dognano reč, so t njim zadovoljni in hočojo, da nuj ostane vso kakor je; levič-niki pa pod vodstvom Kidomitiia Tisza e, Madarasi a iu Ohyciy a delajo ua Ae kri pij o, da hi njihova stranka zmugula in večino imela v novem zboru, in sieer zato, da bi zaiuo^li potoiu ovreči Deuk ov porazmnek, in n-gersko kraljestvo popolnoma neodviauo storiti, tako, da no hi gu vezajo nič druzega na naio dežele, nogo oso ba cesarjeva (kruljuvu). Oni merijo nu tako imenovano posebno združbo". Vendar pa se (lhyozy nekako bolj ua Deuk ovo Htrnn nagiba.— Deakovoi sc uadjnjo, da zmorejo oni. Na HrovaSkem bo poveljni jezik pri deželni hrambi hrovatki. Vnanje drŽave. Po vsi Italiji je zlasti kmečko Ijndstvo piko raz kučeno zavoljo neke novo postavo, ki je z novim le toni moč zudohila. Ta postava je tista, po kteri morajo mlinarji nov davek od melje jtlačuvati; njim pa, se ve dn, gu morujo odrajtavati ljudje, ki nosijo k njim mlet. Malo kteri davek .tlači tudi nar uiže ljudstvo tako, kakor tu, ker brez moke tudi berač biti ne more. Ljudstvo torej povsod zoper vlado godemja. To nezadovoljnosti, so sc poluslili zviti opraviTniki vseh vladi iiaHprotuih atrunk iu so kmete našnnlali zoper-vlado in tO pa tam tudi zopur mlinarje. Tako so so vzdignili kmetje prvo dui tega meseca v sto in sto krajih zgornje in srednje Italijo in so se začeli vpirati novemu duvku Okoli Vidma ju bila v kakih 6 krajili (tudi v Bntrlo u in Muuzan-u lik naše meje) kmečka vstaja, da ho morali prit: vojaki vporniko pom:nt Nar gršo reči, pa so ho godile lilizo Bolonje v incsticu S. Giovanni di Porsico-to. :WXK) kmetov z vilami ali b Čemur bodi oboroženih so jo vzdiguilo 8. t. m. nad' mesto; povsod po vseh vubcIi so zvouili plat zvona; v mestu so vdrli v muni -cipi (mestno goBposke poslopje) in uradna pisma iz arhivov skoz okna pometali in na trgu sežgali. Na zadnje pa jih jc vojaščina razkropila in muogo polovila.— Vluda zatira vstaje z vso nj8trosljo. J>opisi. Iz Istre 7. t. m. — Nikar mi ne zameri, „ Dom. ", da ti—vem, du prav slabo slovenski—kaj pišem; zakaj moja mila mati me ni učila slovenski, hrvaški, še munj madjarski nemški ali luški, učila me jo jezik, kateri jo povse zapuščen tukaj v Istriji v šolah, v cerkvi, za kancclijo pa se ue govori (11), ni mogočo Ae. Ljuhi hruleol misliš, da tudi kajkavci, čakavci in štokavei so pozabljeni v kanceliji V *) O, to pa ue. Če prav so nekteri zapustili karniško Alpe in au ne tukaj vnelili—govoreč: „ Anin, dulš cho Ia inl no sa fu il so kont " (Pojdimo tje, kjer Ijndje šo ručuniti no znajo) I hoteči pogaziti nas >SloYene i računajo več (že), da ho kmalu stvar dokončana; njim jo spodletelo, zakaj veliko duhovnikov je v latriji i zdaj veliko činovnikov, kteri branijo svojo mater— branijo pravilnost, davujo svakemu svojo. Da! tukovih uradnikov nam jo bilo treba, kteri znajo v Istriji v dva jeziku govoriti, iu Čo kdo enega no zna, naj bo uči. Tukovih vrlih dokažo Pazin, Kopar, Buzel, h kterimi bciii aam govoril v ireli jezikih. Tisti, kteri so iz rečeuih Alp b cnkljumi pri Ali in nekteri pokvarjeni Sluveni bi hoteli ponujveč, da smo vsi Vlahi, pa, sirote, še laško no znaju.— Nekteri Slovcn- •) Do ti ni m nI (•m/jaaea U dopla. Vr. oi zametavuju avoj—it in ne, da hi se podpisali kra-devič, tatevič, nepoštenoviČ, uzimovič, airflvič, podpl-siuojo so kradevi, tulevt jiepošteuovi, uiiinovi, airovi, sirote I obžalovanja vredne, pa da še boljo potvrdim, neumnost tukih izrotl, povem li šo eno, Od nekega ko-tarskega ktipolana dobi neki glavar H. B. Iitlrgcrmei-ater oznanilo, s kterim se je vabilo, dn, ko bi katera žena hotelu ali v Trst hubinstvo se učit, in^j ae o-glusl ; vuhilo ju bilo sloveimki ieratano pu kuj stori ti-Hti tupau, kateri ne tudi uu niO" pišer Poslal Je vabilo nazaj, rekoč : V uaAetii mostu ue zastopi nobeden „ ichia-"«, jiercio i i rattituitce " (zalo sem je p« slul nazaj). Pu veš, ljubi biub-c, koliko Saltov stanuj« v tislem uieatu? v ccloj plovuinjiV Nobeden 1 Ali je keduj pridiga ali nauk luški ? Nikoli. TukAnjih npuk jo zail jati v lalriji. Drugoč, Ae želtA, naprej I *) Z Bogom! Itkren. Iz Pervačlne dne 10. junimrju. Dolgo r.anu hiuo upali, med tem ko so po drugih kritjeh čitalnico, bralna iliinUv|i, iiHtiinavljall 1'ovaml se Jo narotlno gibuujo po (loriAkem Airiln; pri uus pa je bilo vse nekako mrzlo iu milvo. Kaj je bilo neki teiuu krivo V Krivo jo bilo to, du nismo pravega voditelja imeli. — AH zagotovo moram reči, tla naši Ijndje niso tako mrzli bili, Itukor se je mislilo. Poknzulo ne ju lo U. dun t. m., ko hiiio sn v liaAl domači A di tarad bralnice poivctovali. Vsak je hitel se podplsul v bralnioo za blagor .milo »nAo domovine, z geslom : „ Vse za vero iu mili naš tlom " Nihče se ni ustrašil stroškov, ki jih botlemo i-meli. Nuhralo ho je hitro JO udov. Potem amo izbirali zučasiu odlmr Hitro ko so kaj bolj zediuivio, mislimo sjiromcniti _ brulnico" v „čitulnieo"; **) tuiu po veliki noči so nu!io|i>mo, listi veseli dau ohhajuti. — Zdaj pa obruimo uušo slvur uu uno jilat! Kakor med pAcuico luljku rase, tako tudi v naši vasi ni brez nekakšne lulj-ke; ali, dn drugi zgled novem, kjer jo kaj sladkega in lepega, je gotovo tudi vselej kaj gronkoga peliua vmes. Tako je pri mm. Mod tom, ko se jo naš vrli narodnjak č. gosp. Marka VuIch na vso inoČ prizado-vul, narod nosi izbiiditi, je žo neki „ nekdo" aikal strojni, ljudi podpihoval, in za norce imol liste, kteri so ao v bralnieo vpisali, ter jih veliko 8 tem odvrnil. In še colO braluioo gospodarju jo žugal, da no smč, ko do konca juniju, takih reči trpeti. Iu la mož je—občinski starešina I . Ljubi sosedje I no poslušaj'e takih mož, aaj ne vedO, kaj govorijo in delajo. Mislijo, da, ker so oni brez rodoljubjn, morajo ludi vsi drugi taki biti. Ne zmenilo so torej za nje, podpirajte novo našo bralnieo I En ud bralnite. I>oma6i novinar. (V čitalnici goriiki) je bila preteklo nedeljo prva pnstna veselica. Tako bodo cnnko veselico tudi vse prihodnje nedelje pusta; v poslu pase nnpravite dvegle-diščui igri. ('lelovadsko druStvo v Gorici) jo ukupilo od g. K. Hitler-ja nekaj zemljišča tik mostnega vrta za 4800 gld., ter misli ziduti prostorno telovadnico. (Varujte se jih!) Hlišimo, da se klatijo po vaseh sleparji, kteri ljudem šlulijo, da znajo pomagati, da koga k vojakom no vzamejo, to pa lo, da izpulijo iz neumnih ljudi kuj denarja. Verujte, da vas nikdo no umre oprostili (sfrajati) vojaščine, ko postava.— Ne da-leA ml Gorice se jo dal te dni nek dopunlnik (urlnutier), posestnik Ant. F. J.a 86 gold. in 05 s. opehariti; obetal mu jc nek slepar, da ga reši vojašlva, tur mu jo v ta namen še colč dopustni list vzel. Tormhiologia (mriotni i/.ra/.i) v novi vojni posLivi. Naši časniki že davno marsikaj prinašajo zastrun in iz lo postavo, uli vsak «i prestavlja nemške besede, kakor se mu sjioljuhi. Pa to ni ludi lahka reč, vsak umetni nemški izraz prav in vendar našim ljudem umov- ••) V.rleJ Jako drago. pa lo pilite t Vaiem narr/j., ali kU-rera koli Jeaikn ; »rcilrultiu Je vaa eno. Va. •) Kaj ni to »ae funt Vr. ud prestavili, pa tako, da ha t-lovrnakemn Jezika ne dela aila. Že Lil v naslovil „Welirgeselzu amo naleteli -do sedaj \auk hip na drugi slovenski izraz; ta je prestavljal z nbr> časnikih ljudi le motila. V I. letošnjem listu je prinesla „l)oin.u neke biat-veno določbo novo rvojuo" postavo. Ponlužili smo ae »koz in skoz tinto terminologije, ki se nuliaja v vladini slovenski prestavi, ki jo razpošiljajo z Dunaja. Ker vo-iii«), da vodi prestavijanje državnih postav sluvuoznana, mojHleinka toku iniuislerstveiioga tajnika g. Cigale-ls, zalo smo se njegovih i-/razo v poprijel!7 in svetujemo, naj In jih upotiebcvali vsi pisatelji, kedar imnjo z vojno postu ro kaj opravili. <1. O. ne zapiše brez pomisli la, kar bodi, uinpuk iniu navudo, primerjali slov. izru-ze druzih slovanskih naročij terininoln^ijain iu posvetovali se z doličnimi preslavljavei, pa tudi a nnj veljav-uojšimi slovenskimi jezikoslovni. Torej ho sinemo na njegove umetne izraze zuunftati. Nnj posnamemo tedaj nekaj njcgoiib izrazov iz prestave uovu nrq>un riiiata-oe" (tako jo C. imenuje.): Wr.ltryjlic.ht, vojua dollnost ('vojni doltnosti podvržen, pod vojno dolžnoljo stoječ). MtliiUritc.h vojaški (iz VOjnk).— Kriegaviariue, vojno pomorstvo. lieichakriegminiator, državni vojni minister. Wehrkrnft vojna moč.— Wehrhafl, vojevil. Iz korenike brun" ne jemlje O. druzega, nego Vodnikovo: ^deželna hramba*4. „d«žo|ni brambovoo", Ijindioekr ete. in pa ndeŽelna bran" aa l^unteaverthei-digtmg; tedaj minister za deželno bran. Laiidesverthsi-digungsminiHler.— Kritij (helluin) -vojska, (druge primerne besedo res ni Vr.); za to je „ pomorska vojska" Beekrieg, no pa Kricgsmarine, ktera bi su lahko imenovala npomorska armada", ako nočomo rabiti besedo ,, vojno pomorstvo. *— SuJtendes Ilcer, stoj na armada.— Reserve., reserva; Krtalzreservtt, nadomestna reserva. — I Anin, linija; liniji služen (linienpHicJttig).— Ileservemanu, roservnik — Kricgsstand, Število za čas vojske ustanovljeno. — Stoiki, število. —' Isanditurm, Ana .vojska. — lictoajfncte Macht, orožna moč. — BpeuinUnaffe, vojaki posebnega orožja. — Kontingent, kontingent ali letno število novincev.— Freitoilliger, dobrovoljec.— Begitn-ntigvng, polabčica, poboljšok.— Urlaub, dopust, Urlau-ber, dopuBlnik.— ISntlassuttg odpnnL Nova jo- beseda za vStellnng", namreč, „stava" o-r. i roma ^stavljenje". Hrovaški uradniki pišejo že od nekdaj Bstavljanje", ker jim je dov. glagol staviti, in nodov. stavljati; v slovenskem pa ni taka. ■— Re-krntbo za Kekrutirnng lahko opustimo,- „nabortf „no vačenje" je hrovaško- — Po novi postavi jo tuko, da je, rekel bi, vB.-iecga vojevitega moža lastna skrb, da ao postavi pred komisijo, torej: Stellungsjahr, stavno loto, Siellvngsperiode, stavna doba ; SteUungspjiicht, st. dolžnost; Slellungakomntission, st- komisija.; dalje imamo besede: staviti ae, postavili so. priti na Btavo, priti pred atavno komisijo itd.; Stellungajlilchtiger, begun, ateL lungajlttchl, begunstvo- — Assentiren, k vojakom vzeti, dati, potrditi (za vojaka). — Einreihen vdružili v armado.— Nuchmann, nastopu ik; Vordormann, prednik.— Controlsversamtnlting, prigledni zbor.— Cadre ali Stamm (po Vukn) sležer (Blirps). Jako jo želeti da bi sc vsaj teh navedenih beBe-di no koval vsak pn svojem; marveč upotrehujmo jih vsi enako, da se jih ljudje navadijo, kajti Ia postava acgn ljudem v živo. Casništvo. Nismo imeli šo prilike do sihmal, da bi bili 07.ua-tiili letošnjo spremembo glede slovenskih časnikov in tistih v nemškem jeziku pisanih (na Slovenskem izhaja-jočihJ, ki naše interese zastopajo. Podvizajuio ae, sto-a iti to zdaj „Triglav11 izhaja po novem letu dvakrat v tednu, v manjši, pa lepši obliki; velja za celo leto (po pošti) l) gold. „t'rimorrcu, političen, podnčeil in kratko-&im:ii list, ki se jo tudi dal napravili nov klobuk, izhaja letos samo dvukiat na incscc, in velja po pošli 3 gold. 20 kr. za celo leto. -- Meseca februaija bo začel izhajati v Celovcu kratkočasen iu pod učen li«t za slovensko ljudstvo z imenom »Besednik*;Izdajataga bo družba av. Mohora; vrednik: slovenskemu občinstvu dobro znani gospod (gimu. prof) Ant. Ui*tk. Cena mu bo 2:60 za oelo,' I g., »0 kr. rapol leta. Zlata vredua' misel je ta, da se je družba sv. Mohora izdajanja tega liata lotila. — V »Dom." žo naznanjeni novi Jiat »Ktkmthner-Blatt* ne izhaja še. — Novi „ Slovenski Glasnik", ki ga je „DoiuM. tudi te napovedala, ho začal ueki izhajati te ta meseo v Mariboru. Btajarski kmetijski li«l „Der ateiurische Landbote" bo izhajal posibuial tudi v slovenski prestavi v Gruden. Mariborski pisatelji niso hoteli prevzeli prestavljanja, zuto Je najet prestavljavee v Gradcu. S politiko so no bo pečal tu list, kakor tudi ujegov nemški bral ue več; tuko je oznanil „Dcrat. Land-bote' v eni poslednjih številk preteki, leta. Potemtakem bo mielu Štajerska diojo slov« gospodurskib časnikov, nŠtajarskega Goajtodarja" Ia dosedanjega Mariborskega „Hlavenakega Gospodarja ", k tereni H je vrednik dr. Prelog.— „ Zg. Danica" v Ljubljani piše, da, ako se bode novo ustanovijeuo katol. društvo uiočno tazAirjulo, jo verjetno, da ji bode treba („ Danici") po večkrnt na teden izhajati („ Danica" una hiti namreč glavni organ kaL društvu). V ostalih časnikih se ni nič spremenilo. • Bersni kura 13. t. m. Metali. (M>. kr. (sold j do 2:(kr> (goriški kaznanik) ; turšlea l:4g; Ječmen, delan 2:90; ncdrlau 1:70; fižol 2 gld. do 2:30; ajda 1:30; oves 1:26. Bela turšica 1:40. B.lataalra. ti. I'. V. v A/. „ flota " pride it tiakarnica r p»-O* fpaUee Sar daljo do S IjS u, in i« prt* ietto ar« ao ral polt-■i Miai aa poili oddaat. V ubolo j* tedaj Val lial goloto ie v Na-kraiiiii. EjnlftdBDg enr Prtonmeration auf das in Vrtan crseheinonde politisebo Wochcnblalt ,, X>ei- Osten." Mit 1. Jlnaer 1809 begann m Der Osten" einen neuen Jsbrgang. Durcb sein mutliigea Eintreten fir die wsbrhs(l ^sterreichischen Interessen und fltrdie Gleieh-berechtiguug allur VOlker bat er sicb schon bisher einen grosaen Lcserkrefs ervrorben. „ Der Osten " brlngt nbcrdiea die intercsaantesten politisehen und diplomatischen Nachricbtcn, vrelche ans seinen Spaltcn die Ruhde dnreh al le Journalc maehcn, und nameulličh bat er die besten und verlksslichsten Mittbciluugen aus dem Oriente. „Dsr Osten" klmpft mit Entscbiedcnbeit Itlr rn. 1'arkrinK, im Uot.iu.la der k. k. C.rlri.b»M-ae».l.rt,«n.