Karavana Po pnš&vi se potnje vedno le v velikih karavanah, t. j. v družbah ja-šečih na veftlodili ali na konjii; konje imajo posebno perzijske karavane. V dolgej vrsti korači jrnlna žival za drugo iesto po taktu ptečali, a koDJi po oinkotu kraguljceT, ki jim je olieSajo okoli vvatu. NahcbtUi nesč razao hlag6, plahte za šotore in potnike z orožjem. Vodja karavaniji se iracmije karavan-baSi; ta ureduje ves zbor idofi mu iia uelu ia kaže pot in mesto, kder se imajo postaviti šotori, kar se navadno godi pri studeucih. Tn se zakurijo ognji ia Arabti posedejo okoli, da ai skuhajo jedi iz datljeT in moke, pek66 iz nj« 140 pldSice n& razpaljencm pesku. Solnoe zapada in brez mraka objame vso pu-stinjo noi. V šotorih ležijo potiijoči knpci, od zunaj pa ogoreli Arabci zaviti t bele plašiSe; trudna glava jim počiva na sedlu mesto na mehkem vzglavjl Nekateri so ali pozaspali, drogi si pripovednjejo dogodke. ti so je dožmli blodžč križem sveta: toda spanju je odmerjeno le pitflo fasa, kratko. prekratko je po tolieih teiarah; b sredi uofne ieme se vzludi po šatorii žiyjjenje iu §njn. Ob dveh frez polnnofi daje karavantiaši navadno znamenje, da je treba TStati in za trenotck potem naznanuje glasno razgetanje in cinkot konj in krik velbiodov, da je nže Tse čvrsto ter pripravljeno k o