Iz šole za šolo. Deček pri ptičjem gnezdu. (Glej Praprotnikov -Abecednik" str. 66!) 1. -Ljubi deček! prosim te,Bom ti pela pesmico, Piisti moje gnezdice!Ce me slušaš ptičico". Tički notri so mladi,2. Videl gnezdice bi rad Slabi so in še nagi.Ljubih ptičkov defiek mlad, 0 ne hodi blizu tja,A na prošnjo ptičice Ker boje se vsakega,Le jz aaieč gie(ia je_ Bi zelo prestrašiliStarka v gnezdice zletf, Tvojih firniii se oči.Varno čuva ljubčke si; Ub6žčekov usmili se,Dečka gleda, hvali ga, Tja ne hodi, slušaj me;Da iep0 ubogat' zna. Opomnja. Podobe Winkelmann-ove kažejo ta prizor prav lepo. Ako ga šola ima, naj se učencem pokaže pred, predno se ta pripoved obravnava. Pogovarja se o vsebini. V senčnatem, listnatein gozdu je ptiček (pčnica) na nizkein grmu naredil svoje stanovišče — gnezdice. Starka pridno sedf na jajčkih in leže; on pa ji prepeva, jo razveseljuje, in ji nosi jesti. Mladiči se izvalč; stara jirn nosita jesti, ker še niso godni in ne morejo leteti. Deček pride po gozdu ter zapazi na tankih vejicah v grruu ptičje gnezdo. Stara ptička skrbno letata okolu gnezda in pazita, kaj bode deček storil. Dečku se zdi, da ga milo gledata in nekaj prosita. Kaj ga prosita? Kako ga prosita? (Ljubi deček! prosim te, piisti moje gnezdice!) Kaj se ptiček boji? Za koga toliko skrbi? (Za svoje mladiče). Ptički imajo svoje mladiče radi. Narede jirn mehko, gorko posteljco, in nosijo jim hrane. Kaj ptička še dečka prosita? (Prosita ga, da bi ne hodil blizu k gnezdu). Zakaj ga prosita, da ne bi šel blizu k gnezdu? (Mladi ptički boje se vsakega, posebno pa bi se prestrašili dečkovih velikih, črnih oči in bi žalostno čivkali.) Kaj bi pa deček vender rad videl? (Gnezdice ljubih ptičkov.) Kaj li storf, da ptičkov preveč ne prestraši? (Le iz daleč gleda gnezdice.) Kaj stori zopet starka? (Starka v gnezdice zleti.) Kaj zopet dela? (Varno čuva ljubčke si.) Kako se starka hvaležna kaže? (Dečka gleda, hvali ga, da lepo ubogal' zna.) N a u k : Nikoli ne smemo kake živali trpinčiti. Žival je vsaka božja stvar, Zato ne muči je nikar!