Brez glasbe ni veselja
Dvodnevno XVI. srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin ZKO Ljubljana Center je letos potekalo v dvo-rani Ijubljanske Filharmonije. Občinstvu so se 8. decembra predstavili Consortium musicum, Mešani zbor skupnosti pokojninskega in invalidskega zava-rovanja, Mešani zbor KUS Poštar, Mešani zbor KUD Slovenija ceste Tehnika, Moški zbor Grafika, Mešani zbor ZKUD Tine Rožanc, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec ter Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Naslednji večer so peli člani KUD Ivan Can-kar, ob pomoči članov zbora DO Emona, Mešani zbor KUD Nama, Mešani zbor dr. Bogdan Derč KUD dr. Lojz Kraigher, Glasbena matica, Komorni zbor Gaudeamus, Ljubljanski oktet, Mešani zbor KUD Metalka, Partizanski pevski zbor ter člani zbora Lipa zelenela.
V središču Ljubljane deluje bli-zu 20 pevskih družin. V obeh ve-čerih revijalnega srečanja se je od treh predstavilo 17 zborov in vokalnih skupin. Tudi tokrat se je potrdila že znana resnica, da v odraslih zborih primanjkuje mlajših pevcev. Kako oživiti delo srednješolskih zborov v Ljublja-ni? Kot je v uvodni besedi pove-dal predstavnik ZKO Ljubljane-- Center, bi bilo potrebno name-sto ustavljanja novih maloštevil-nih zborov v organizacijah zdru-ženega dela razmisliti o načinu in možnostih združevanja dveh ali več manjših zborov. Da v odra-slih zborih ni pravega zaledja med mladimi, se je strinjal tudi prof. Jernej Habjanič, ki že peto leto vodi Akademski pevski zbor Tone Tomšič.
- Čeprav gre za zbore iz central-ne LJubljane, kjer bi pričakovali najvišjo kvaliteto, se nekateri zbori ukvarjajo s podobnimi teža-vami kot zbori na podeželju; bo-rijo se s starostjo članstva (sesta-ve) in štcvilom zborov. Resnica pa je, da čim maryši je zbor, tem boljši bi morali biti pevci, kar največkrat pri nekaterih zborih ni primer.
Kaj mislite o zborih, ki so se predstavili na tem srečanju?
-  To je revija, zato je zažeJjeno, da nastopijo vsi in pokažejo, kaj so naredili in ali so se pogoji nji-hovega delovanja v odnosu do ustanovitelja in glede na strokov-no vodenje izboljšali. Tu se sre-čujemo s problemom, kakšne že-lje  imajo  ustanovitelji,  ali  ima zbor   materialne,   strokovne   in druge ambicije, da goji vsaj nek družbeni program, ali je le servis za proslave.
Kako je z APZ?
-  APZ skuša pokazati vedno kaj novega, bodisi v programu bodisi v izvedbi. Čeprav je tudi naš zbor zadela finančna restrikcija in de-lujemo v slabših materialnih po-gojih, je zanimanje študentov za zbor kljub vsem konstantno do-bro. APZ je bil progransko ved-no  zanimiv,   pevce  pa, nam je uspelo stimulirati tudi na druge načine: z gostovanji in tekmova-ryi v domačem in mednarodnem prostoru. Kako dolgo nam bo to uspevalo, je še vprašanje. Ob 40-letnici, ki jo je zbor praznoval lansko leto, smo izčrpali vse fi-nančne možnosti in obtfube, toda da letošnja sezona z obiski ne ka-že nič kaj rožnato.
Kakšen je vaš vtis glede občin-stva na tem revijalnem sre-čanju?
-  To je stalna publika. To so lju-dje. ki jih zborovsko petje zani-ma. Kljub temu, da je Ljubljana nekakšen center, ima za Filhar-monijo dovolj  publike, za Can-karjev dom (vsaj za Veliko dvora-no) pa premalo. Zborovski abon-ma ima katastrofalno majhen od-ziv. Dobri zbori, ki so vključeni v ta abonma, bi lahko bili vzgojni za druge pevce, včasih tudi zbo-rovodjc.
Vaš zbor nima težav z novimi pevci?
-  Vsako leto sprejmemo okoli 50 novih pevcev. Osip jc na žalost že takoj na začetku velik, ker priha-jajo  nekateri  brez  kakršnihkoli. zborovskih navad, kar je posledi-ca napačno vodene politike glas-bene   vzgoje    v    osnovni    šoli, predvsem pa v srednji šoli. Omenili ste, da je APZ za mlade pevce privlačen zlasti zaradi so-dobnega programa nastopov in seveda turnej.
-  Letošnja sezona se je povezo-vala z lansko. Po vrnitvi iz enega največjih   mednarodnih   tekmo-vanj v Angliji, smo se udeležili tekmovanja v italijanski Gorici. Nato je sledila še vrsta koncertov po Sloveniji in v ZRN. Prihodnje leto smo povabljeni na Škotsko, sedaj pa delamo za 41. letni kon-cept, ki bo maja prihodnje leto.
Pripravljate kakšne novosti?
-  Predvsem se bomo spomnili Trubarja, računamo pa tudi na nekaj sodobnih novitet in nekaj svetovne zgodnje moderne.
Ob koncu iztekajočega se leta zaželimo APZ Tone Tomšič veli-ko novih, mladih in dobrih pev-cev, kot tudi uspešnih kocertov, ki smo jih in jih še bomo videli in slišali na kakšnem drugem kon-certu ljubiteljskih društev. Kot je bilo rečeno na XVI. srečanju pev-cev: moč naše pesmi je prav v njeni množičnosti spajanja izva-jalcev s poslušalci.
Milica Gojanović