V sred« iu saboto izhaja in velja: za celo leto . . o for. — kr. za pol leta . . 2 „ 70 „ za Četert leta . „ 40 „ Po pošti: za celo leto » . 6 for. 30 kr. za pol leta . 3 „ 20 ,, za Četert leta . 1 n 70 „ SLOVENEC ,,Zivi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za uavadno jivestopno versto se plačuje: f» kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat uatiskuje; vece pismenke plačujejo po prostoru* Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St. 15. V Celovcu v saboto 4. marca 1865. Tečaj I. {/ Moja razodetev o ,,Sloveneu u in sloveti- scim. Dobil sem te dni od nekega prijatla dopis iz vsaj sedaj pod sneženo obleko zares „bele u Ljubljane. V njem mi ta prijatel med drugim pravi: „Slovenca“ močno hvalijo posebno zastran lepega jezika, ker v tem oziru vse slovenske časopise prekosi; le „preultramontan“ je nekterim samopašnim Slovencem - '. Ker me pa prijatel na to oprašuje, kaj da jaz mislim in pravim o njem, naj ti, dragi bratec! svoje mnenje o tebi očitno razodenem , in tako še svojemu prijatlu ob enem odgovorim. Nočem pa teh svojih misel nikomur vrivati, vedoč, da se iz mojih možgan Minerva , boginja modrosti, ni rodila. Rad se dam preveriti, kakor hitro me kdo o nasprotni resnici poduči. Da mora „Slovenec“ lepo „slovenski“ pisati / umeje se samo ob sebi. Čemu bi si bil sicer to žlahtno ime na čelo postavil? Saj je Slovenec tisti, ki je z meno enega „slova“, in sploh je bil nekdanjim Slovenom „Nemec“ tisti, ki ga niso umeli. Slovenci torej danes niso tisti, ki lepih domačih besed ali ne poznajo , ali jih pa samopašno zametujejo , in tako brez vse potrebe v her- vaščini ali serbščini , ali še celo med Madjari in med Turki, kakor postavim: „kinč, oroslon, limbar" idr. be¬ sed iščejo, menda zato , naj bi med sebo ne bili enega slova, naj bi ne bili — Slovenci. Morebiti so radovedni, kako so ljudje žlobudrali, ko jim je bil Bog pri stavi nebotičnega stolpa govorico zmedel. To čobodro je že rajni dr. Prešern v svojih sonetih pikal, vendar pase mu ni sanjalo, da bi res kdaj mislili iž nje vseslovanski knjižni jezik ustrojiti, ker temu nasproti je vsa zgodo¬ vina. Zato jaz z g. Sveticem pravim: „0emu neki je¬ zik kaziti, ki nam ga je mili stvarnik lepega dal!" Na dalje, ako imamo omiko ali izobrazovanje svo¬ jega ljudstva pred očmi, treba je, da ga izobražujemo skozi in skozi na narodni podlagi, tedaj tudi v narodo¬ vem jeziku, kakoršnega umeje. Vsled tega ljudstvu ni nič na korist, in ga tudi nič laglej ne stane, ako ga na mestu z nemščino pa z drugo ptujko siliš. Daj mu „Tri- glava" ali g. Majarjevo „mluvnico“ v roke, to in uno si mora s silo v glavo vtepati; zato mu je tudi to in uno priskutno. Sila naj bi se ondi godila, kjer je potreba. Sploh pa sem jaz teh misel, da sebi na škodo nikarmo stepeline delati. Saj že vsaki tovornik ali vinski kupec, ki na Dolensko pride, berž ve in pozna, kaj in kakšne slasti je šolmošterska ali kaplanska vinska bera, ki je je tudi zgoli stepelina. Tako terda in drevena stepelina se mi dozdeva pisava v marsikterih bukvah sedanjih časov, ki jih ljudstvo po pravici enako obsodi. Ako bom o pre¬ hitro na razpotja zavijali, rekel je g. Svetec, ljudstvo ne bo moglo za nami, in pisali bomo sami zase. „Slo- venec“ torej, ako hoče, da za ljudstvo piše in da se s sapo ne bori, ljudstva ne sme za sebo puščati. Ako to storja, kmali ga bo skušnja izučila, da ljudstva ni volja, njegovih listov brati, njegove šare kupovati; nam „ignoti nulla cupido", — česar človek ne pozna, tudi ne poželjuje. — Tudi ne vem, kje bi se tako radodaren gospodar našel, da bi sam od sebe soseda silil, naj mu brazdo za brazdo od njegove meje terga, in k svoji njivi priorava. Tako se mi zdi da ravnajo tisti, ki se izgovarjajo , ako tako pa tako pišejo, da se s tem sosedom bližajo. Čemu zopet to , domačim otrokom kruha jemati in ga sosedo¬ vim dajati ? Sosed nasproti se z meno kratkimalo noče pobratiti ter meni za ljubo ne trohice od svojega od- kerhniti. Ostaniva toraj vsak pri svojih pravicah! „Cui- que suum" — vsakemu svoje — je stara reč; velja naj pa še zlasti tukaj, ker jezik ni pisateljev, ampak je sve¬ tinja narodova. Tudi tistih po sežnji dolgih , zloženih stavkov ali perijod se je „Slovencu“ ogibati, kakoršnih se po nekte- rih naših spisih sem ter tje vse nakopičeno nahaja. Taki sprevodi, akoravno tudi meni radi izpod peresa uhajajo, (pa kdo more zoper nekdanjo našo kulturo!) se mi zde, kakor bi v lesovje zašel, pa bi dreves ne videl. Po¬ dobni so procesiji pri Oo. Frančiškanih v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa, ko se cela tema množice kar v gnječah po Ljubljanskih ulicah in stegnab vali, da ti je vse černo pred očmi. Tako je s slovenskimi perij odami. Ljudstvo svojih misel v tacih potezah ne more zbrati, ne za tebo hoditi. Zato taki spisi nič ne hasnijo, kakor je tako govorjenje brez posebnega vtisa in sadu, ker ga ljudstvo ne umeje. Vsak skušen učenik mi bo to serčno rad poterdil. Te moje kratke opombe, kterim bi se še marsikaj drugega dalo pristaviti, kdor učenike kakor ljudstvo po deželi pozna in ima priliko, da njih razgovore o tem večkrat sliši, mislim, da ima tudi naš mladi „ Slovenec" S red očmi. Tako od ene strani gospodi ustreza, od ruge plati se pa tudi ljudstvu čedalje bolj prikupuje, ker ga vsak lahko umeje. Ta prednost, i jo malokdo doseže, je doveršena lepota v Prešernovih pesmah; je pa tudi vzrok, da smo s „Slovencem“ močno zadovoljni, in se po pravici od več plati sliši njegova pohvala. Da bi pa zastran tega celo vse slovenske časopise prekosil, v to se ne bom spuščal, ker ta pohvala se mi zdi prezarana in malo prenapeta. Tega mi „Slovenec" ne bode zameril. Kaj Bi sicer drugi očanci, slavne ma¬ mice rekle , ako bi se punčike ali mladenči tako pre¬ vzetno košatili in ponašali?! Saj nas prevelika hvala že tako rada spridi, da se prevzamemo in le svoj „jaz“ povdarjamo. Tiha ponižnost je najlepša in največ sadu rodi, med tem, ko prazen klas rad po koncu sterli. Ako kdo kaj več more memo drugega, bodi si ti ali jaz, ne prilastujva si tega sebi, kakor bi iz sebe kaj moglq, te- muč prilastujva vse Stvarnikovi radodarnosti, ter darujva vse njemu, cesarju in domovini! Zlasti pa precej z za¬ četka „Slovencu“ tega ne smemo dati veljati; zakaj: omne initium ardet! Sezite mu poprej pod pasbo, pod¬ pirajte ga, naročujte se nanj, nabirajte mu dušnCin^tJk lesne brane, sosebno, kar_vas je elitov ali cvetjbgoep6dA po mestih in po deželi. Čemu ste luči svet^Č%^£%a?v •v V • 1 luč nikomur ne sveti? Čemu ste na svečnik postav¬ ljeni, pa se po Kotih skrivate? Nasi nasprotniki naj nam bodo učeniki, kolike prizadeve da nam je treba. Zato: „Vigilate — in omnibus laborate, ministerium ve- strum implete!“ — Bdite in delajte na vse strani, na¬ logo svojo spolnujte! — (Konec pride.) Deržavni zbor. Minuie postne dni se je zelo, morebiti celo preveč, govorilo in pisalo o kr egu in prepiru, ki se je vnel med ministerstvom in večino finančnega odbora. Po vna¬ njem soditi so si res zelo navzkriž. Odbor namreč hoče pred vsem drugim proračun za 1. 1865 pretresovati in v kak red spraviti, in potem še le z drugim za 1. 1866 pričeti. Tirja pa tudi, naj ministerstvo naznani, za ko¬ liko misli stroške sploh znižati. To vendar ni prena- peto, zlasti ker se z vsem tako zelo mudi. G. Smer- ling pa ni s tem zadovoljen. V nekem precej ostro pisanem listu naznanja finančnemu odboru, naj preneha s proračunom za 1. 1865, da se koj pretresa v derž. zboru, kjer misli bolj svoj namen doseči, potem pa naj začne pretresovati tistega za 1. 1866. Odbornikom ni to po volji. Sila so neki nevoljni. Pravijo še celo, dajih hoče nekaj prostovoljno izstopiti, ali pa da bode danes ali jutri zbor razpuščen. —• Giskra bode nasvetoval, naj se znižajo stroški za vojaščino za 19 milijonov. — Go¬ sp o s k a zbornica se v svoji zadnji seji ni skladala z zbornico poslancev o davku za žganje. Poseben odbor ga bode spet pretresoval. — Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. Dunaj. Kardinal Ravšer je imel 26. febr. slo¬ vesno peto mašo v spomin podeljene ustave. Razun po¬ vabljene gospode civilnega in vojaškega stanu se je dru- zih vernih kaj imalo eerkv. opravila vdeleževalo. Za¬ kaj, se lahko vgane. Se celo g. S m er ling a ni bilo. Bilje bolen. Mestno predstojništvo je zvečer veliko go¬ stijo napravilo, pri kteri se je tudi nekaj različnih na¬ pitnic izreklo. — Langievič in drugi vjeti Poljaki so izpuščeni. Dežele nolrajao-avstrijanske. * Iz Celovca. — Tukaj je bilo že 25. febr. du¬ hovno opravilo v zahvalo podeljene nam ustave. Sam knez in škof so veliko mašo peli. Ali ljudstva se je razun povabljenih malo malo v cerkvi sešlo. Tudi dru¬ god je bilo neki tako, kar pa ni nič kaj dobro znamnje. .Danes odrineta dva polka (regimenta) dozdaj tukaj bi¬ vajočih vojakov, namreč 2. in 3. s poveljništvom vred na Beneško. Da bi se jim dobro in po sreči godilo! Ostali pa menda gredo 26. t. m. — -J- Iz spodnjega Roža. (Slovenščina in Kapla). Leta 1848. so ob velikonočnih praznikih nekteri gg. bo¬ goslovci prišli v Borovljani in Podgoro, in peli so slav- janske pesmi in klicali „živ : o“. Kot strela se je razne¬ sel glas, da so prišli slavjanski emisarji iz Celovca, in tedajni dekan v Kapli je na nos na vrat razposlal na vse fare svoje dekanije svarilna pisma, naj se duhovniki dobro in skerbno varujejo teh nevarnih panslavistov. Pa glejte! le par let je minulo, in Bog je dal Kapli dekana, ki je bil vnet Slovenec, da jemalo takih. Haf¬ ner Janez — Bog mu daj dobro! — že trohni v černi zemlji, slovensko seme pa, ki ga je zasejal v Kapli in celi dekaniji, cveti, dela in zori. Tudi sedajni dekan, g. Čuden Matevž, dela prav lepo v duhu svojega 58 — prednika in se kaže povsod pravega Slovenca. V šoli in cerkvi je vse lepo po slovenski, napisi po pokopali¬ ščih so domači, družba sv. Mohora se goreče priporoča in šteje 16 družnikov, clo „Čitavnica“ v Celovcu ima v Kapli svoje prijatle in podpornike. Teh rodoljubov vodja in glava je Krasnik Štefan, po domače Košič v Svetnjivesi, srenjski predstojnik; on kupuje slovenske bukvice, pesmi in časnike pa jih razširja med sosedi; v njegovi hiši se shajajo tudi iz dalnjih vesi možje in po¬ slušajo, kako se jim pripoveduje alj prebira zdaj iz tega zdaj iz unega časnika. Taki rodoljubni možje so velika čest in sreča za celo okolico. Gg. dekana in srenjskega predstojnika pa krepko popirajo gg. kaplani; že nekaj let sem so v Kaplo bili poslani kaplani sami domorodci, ki so pridno budili slovensko zavest. Tudi zdajni ka¬ plan, g. Wieser Andrej, dela mimo in pohlevno pa izdatno na narodnem polji. Slišal sem pripovedovati, da misli g. kaplan napraviti nekaj posebno imenitnega. Zbira namreč o pravih prilikah denarjev, da bi šolo v Kapli vpisali kot dosmertno družnico v družbo sv. Mo- h >ra, da bi se tako sčasoma na noge spravila farna knjiž¬ nica. Glejte! od ljubezni do domovine vneto serce ni¬ koli ne miruje, poskuša in dela, da se pomaga ubogemu narodu slovenskemu. Pa vsi ti domorodni gospodje bi nič ne opravili, ako bi še nekega pomagavca ne imeli. Bog pa je Kapli tega oskerbel: Kapla ima izglednega učitelja, kakor jih je le malo: gosp. Katnik Jožef je učitelj in slovenski rodoljub, ki vlija v nježna serčica šolskih otrok ljubezen do slovenske narodnosti že od mladih nog. Srečna vsaka fara, kjer je pri cerkvi, šoli in soseščini vse tako lepo uravnano v slovenskem duhu! (Dalje pride.) v Iz Celja dne 20. febr. B. (Družba sv. Mohora.) V pervem svojem listu, v kterem si stopil dragi „Slove- nec“ med slovenski narod, čudil si se v dopisu iz Celja, in to po vsej pravici, daje iz savinske doline tako malo druž¬ nikov v družbi sv. Mohora? In res! med 47.528stanovalci treh posavinskih dekanij : celjske, braslovškepagornograj- ske samo 25, reci: petin dvajset, je družbenikov, ako 16 dijakov v celjski dekaniji odštejemo, to je gotovo čudno čudno malo! — Domorodni Posavinčani! mar hočete v tej jedinej strani narodskega prebudjenja in oživljevanja zaostati ? Ali se vam ne zdi podpore vredna družba sv. Mo¬ hora, kije z marljivim delovanjem svojim v kratkem času toliko dobrodejnega blagra zasejala med slovenski narod? Zdi se nam, da bi se dosegel lehko vesel in bogat vspeh, ako bi se od strani č. gg. duhovnih predstojnikov kraj Savinje in od družbinih poverjenikov v Celji, v Bras¬ lovčah in v Gornogradu dostojno delovalo. Pokažite in razjasnujte mu, gospodje! ki občujete z narodom, kolika korist in dobrota za dušo in telo se mu ponuja, in veselili se bodete sami bogatega vspeha; nikar križem rok ne deržimo, saj velja za vero in za domovino! Iz Dolenskega. —? — Kaj lepo nam je „Slovenec“ dokazal, da jejposebno pri nas Slovencih— hvala Bogu! — ljubezen do sv. vere jedro pravega rodoljubja. Ra¬ di bi imeli v deželnih zborih in deržavnem svetovavstvu samo iskrene, prevejene rodoljube. Prav je torej, da se od moža, ki hoče postati poslanec, tirja, naj je neodvi¬ sen, izveden, zgovoren, svobodomiselen, domoljuben; pa ravno tako naj se tirja, da je dober katoličan. Pri nas na Slovenskem je sicer v obče resničen domo¬ ljub tudi dober kristjan, vendar ne vselej. Tedaj naj bi se pri vsaki volitvi volivci popraševali, je li mož, kterega mislijo voliti, dober sin katoliške cerkve? Sama domo¬ ljubnost ne zadostuje zmirej in tudi ne nadomestuje prave vere. In ravno, ker to povsod — tudi pri nas —- — 59 — v neinar puščajo, sede v občinskih kakor v deželnih zborih možje, ki so za vse vneti in goreči, samo za ka¬ toliško vero ne. Nikar nam nihče ne ugovarjaj, da je deželni ali deržavni zbor morebiti zgolj posvetna stvar. Komu ni znano, da ti zbori sklepajo tudi v cerkvenih zadevah ali vsaj v stvareh, ki se dotikajo svete cerkve? In pri teh sklepih ne bi bilo treba poslancu tudi po¬ sebne lastnosti, namreč te, da je zvest sin cerkve ka¬ toliške? Ako napade kdo v zboru narod, treba je, da poslanec odbija te napade, da je torej domoljuben, na¬ roden ; ako hoče koga česa prepričati, mora biti zgovo¬ ren; ako pretresujejo pravice, razmere, zadeve deželske, tir jamo od poslanca, da natanko pozna deželo in njena prava, da je tedaj izveden: če pa kdo napade kato¬ liške naprave, če kdo tir j a, naj se odtegne to in uno cerkvi, ondi, samo ondi ne bi bilo treba nobenih dru- zih lastnost, kakor da je neodvisen, izveden, zgovoren, svobodomiselen in domoljuben? Kakšna doslednost! In ravno zato, ker pri volitvah ne gledajo na to, ali izvo¬ lijo dobrega ali slabega katoličana ali še celo kacega nekatoličana, ravno zato poznavljamo toliko deželnih sklepov — da ne govorimo o deržavnih — ki so so¬ vražni naši cerkvi. Zato sklepi zoper usmiljene sestre, zato tisto tiho rovanje, da se prekliče konkordat, da se iz učilnic odpravijo duhovni, zato potuhnjene posku- šnje, da se odstranijo kaplani od volitev, in drugi skriti in očitni napadi, ki naskakujejo v raznih podobah cer¬ kev in njene služabnike. Se ve da v teh okoliščinah tudi srenjski zbori ne zaostajajo, zato vidimo v njih možičke, kterih edina in naj veča modrost je v tem, da nasprotu¬ jejo, kljubujejo svojemu fajmoštru in zaničujejo sveto cer¬ kev. — Naše geslo je: vse za vero, cesarja in domovino! Ne stavljamo vere zastonj na pervo mesto, in na zadnje še le domovino. Vera naša naj nam bode drajša od domo¬ vine, ktera nam bo zopet ljubša, kakor vse drugo razun vere na svetu. Ne premenjujmo domovine z vero, in bo¬ dimo prepričani, da še nismo resnično srečni, če sker- bimo samo za domovino, temveč da bode domovina onda najbolj srečna in blagostojna, kedar ne bode v nji vei’skih prepirov, tožeb in zamerze — kedar bode vera cvetela v njej in učila nas, kako naj ljubimo svojo slo¬ vensko domovino. 0 Iz Maribora. Od česar se je že dolgo govo¬ rilo, zgodilo se je: duhovni oče mariborskih bogoslovcev, č. g. Kosar Franc, je odstopil in njegovo mesto je 13. februarja prevzel tukajšnji korni vikar, č. g. Kan- dut Krištof. V zlate bukve božje pravičnosti in v zlate bukve slovenske zgodovine je zapisano, kar je č. g. Kosar storil večnemu Bogu v čast in slavo, sveti katoljški cerkvi v povzdigo in veselje, avstrijanski ce- sarevini v srečo in blagor, in slovenskemu narodu v obrambo in omiko. Kdo bi se ne čudd, ko sliši, da je tak pobožen in vnet duhovnik, tak visoko učen in po¬ nižen katoličan, tak zvest in iskren Avstrijanec, tak mi¬ ren in pravičen Slovenec imel tudi svojih nasprotnikov? Pa potolaži se, preljubi France! in povzdigni svoje oči na sveti križ, in glej! na tem sramotnem lesu visi On, ki je bil gola svetost, pravica in dobrota; — pa tudi za Njega je prišla vesela in slavna velika noč! Spominjaj se presvitiega kneza in škofa, premiiostljivega očeta in prijatla svojega Antona Martina Slomšeka, — tudi On, ki je daroval za sveto cerkev in avstrijansko cesarevino vse svoje dušne in telesne moči, ni našel na svetu dobro zaslužene slave in hvale; — pa tudi za Njega pride gotovo nekdaj še dan, ko ga bo cerkev stavila med svoje svetnike in deržava med svoje per- vake. Taka je na svetu! Poterpi in veseli se, ljubi moj France! tvoje seme, ki si ga sejal na domačo njivo, rodilo bode obilno naj žlahtnejšega sadja. Duhovniki ki sijih izrejal v seminišču, pisma, ki sijih razglašal po svetu, oživljali in razširjali bojo duh slovenski po vseh slovenskih pokrajinah, in delali za sveto katoliško cerkev, za avstrijansko cesarevino in slovensko domo¬ vino. Ti pa, dragi moj Krištof! nastopi veselo in serčno svojo novo stopinjo. Mesto, na kterem stojiš, je sicer polzko in gladko, — butara, ki jo nosiš, je težka; pa Bog ti je dal potrebnih sposobnost in darov in ti vdihnil pravega rodoljubnega duha. Vemo dobro, da si v Celovcu bil znan in vnet Slovenec , ostani tudi zana- prej zvest svojemu narodu! Ne žabi nikoli: Ljudje — naj si bojo stali še tako visoko, da! naj si bojo mini¬ stri, deželni poglavarji alj škofovi — vsi ljudje pridejo in spet odidejo, narodi pa in njih pravice ostanejo veko¬ maj. Daj torej Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, pa tudi svojemu narodu, kar je narodo¬ vega! Krištof! tako delaj in s teboj in za teboj bode stal celi slovenski narod in vsegamogočni Bog! — Iz Tersta. V. (Čitalnice pa knjižnice). Kakor že vsi dobro vemo, poglavitni pomoček napredo¬ vanju našega slovstva so dobro napravljene narodne učilnice in pa razširjanje primernih knjig med naše ljudstvo, ki jih povsod rado bere, če mu le prihajajo v roke. Pa kako težko je večkrat to! Še molitvenih knjig ne nahaja lahko, da bi jih kupilo. Drugi narodi, kakor se vidi, to stvar bolje razumevajo, nego mi Slo¬ vani. Zakaj nebi se tudi mi na vso moč ne prizadevali, posluževati se kake si bodi priložnosti, da dobiva ljud¬ stvo naše zadosti duševne hrane in s tim naravno pod¬ pira naše narodne zadeve? Neprenehoma in dosti se govori in piše n. pr. o Vodniku in Prešernu; pa koliko ljudi ve, kaj da sta ova dva moža pisala? Kje se neki dobiva to, kar sta dala na svitlo? Kolikrat sem tudi jaz svojo vročo željo objavljal, kupiti njuna dela, ali vendar se mi še ni dozdaj vse po volji zgodilo! Kaj je to? Ali ni velika sramota? — Poglavitni namen vsaki čitavnici je ta, da podpirajo, kolikor je le mogoče, narodnost. Po moji misli jim pa gre tudi ta ostra dolž¬ nost, da si kupujejo inderže od kraja vse slovenske časnike, — ker temu članu je ta (časnik) bolj po volji, drugemu pa drugi, in morebiti le malokteremu vsi — potem pa tudi vse knjige narodne, ki izhajajo tam pa tam na svitlo. Marsikteri bo tudi po tej ali drugej se¬ gel, in se iž nje kaj koristnega naučil. Tako bi se z ,,zedinjenimi močmi 11 pospeševala in širila omika in zna¬ nje med ljudstvom, zraven pa bi se tudi podpirali čas¬ nikarji in pisatelji sploh , dokler še ni v njih podporo posebnega društva; čitavnice pa bi tudi ob enem s tem lep izgled dajale ter slovstvo in narodnost znamenito podpirale. Napravijo naj si tedaj , vsaka po svoji moči in potrebi, knjižnice, da se ne bode, ako je n. pr. kake pesmice za deklamiranje ali kaj druzega treba, po vsem mestu lazilo in potrebno iskalo. Zakaj bi se ne moglo to sčasom v čitavnici dobiti, zlasti ker je dan danes posameznim na vse strani primanjkovati začelo? Ta zadeva je gotovo dosti važna, da se dobro preudarja, in potem tudi kolikor mogoče, v djanju iz pelje. —• Sinoč 18. febr. smo imeli v Čitavnici besedo s ple¬ som. Naši verli pevci so peli: „Sablica , Brodnik čuti udarca, Puna serca pune čaše, in Naprej 11 Hči gosp. policijskega svetovavca Ahčina je pa deklamirala „Gra¬ ničar 11 in pesem Vodnikovo: „Krajnec“ — tako lepo in izverstno, da ploskanja in živio-klica ni bilo ni konca ni kraja. Kaj čarobnega je pač, slišati slovenskih go¬ vorov iz ust takih gospodičin , kakor jih tudi mi tukaj imamo. Dozdaj so deklamirale gosp. Muhatova, Hora- kova in Ahčinova; 28. t. m. bo nek tudi gosp. Vaši- 60 deva. — Čitavnica je bila vsa polna ljudi. Nadjamo se, da bomo vprihodnjič imeli večkrat prav lepih veselic v naši Citavnici, in jo bomo prav radi obiskavali. — Ptuje dežele. AnslešUa. Iz parlamenta ali zbora, ki se je 7. febr. t. 1. pričel, se nič posebnega ne sliši. Kraljica je v prestolnem govoru rekla, da se nikjer ni bati vojske; ali semtertje se vendar zažene kak glas, da se bodo s severni Amerikanci za Kanadske naselbine počili, kakor hitro se le - ti med seboj pomirijo. Se ve, da se to še ne bo jutri zgodilo, kaže pa vendar, da imajo Angleži nekako nemirno vest. Na Irskem se spet ljudstvu hudo godi. — Kardinal Wiseman je bil 23. febr. prav slo¬ vesno pokopan. — Angleška vlada pripoznava L i n k o 1 n a za pervosednika. Amerika. Obravnave za mir med severnjaki in jugovci so se razbile. Vojskovali se bodo tedaj naprej, kakor vedo in znajo. — 31. jan. je daržavni zbor v Vašingtonu oklical postavo, da zanaprej postanejo sužnji svobodni in da je suženstvo za zmirej odpravljeno. — Iz Mehike se spet le o novih stiskah sliši, v kterihje cesarstvo. Nekaj vojskovodjev, ki so se bili že cesarju podvergli, se je iznova spuntalo. — V južni Ameriki je tudi vojska. Brazilijansko cesarstvo se bojuje s republikami Urugvaj in Pa¬ ragvaj. Brazilijanci se neki zelo divje obnašajo. Razne novice. V Ljubljanski citavnici so poskusili 19. febr. naj- starše slovenske plese, kijih je neutrudljivi g. Matija Majar Ziljski zbral in verlemu g. Fabijanu poslal. Iz¬ peljevali so jih prav dobro. — V zanimljivih pismih iz Serbije v „Novicah“ se piše, daje vBeligradu, v Kra¬ gujevcu in po vseh druzih serbskih mestih vse polno po štacunah in magacinih ribniške lepe suhe robe, terd- nih železnih peči in druge lepe posode žužember- ških fužin in lepih štajerskih dil (desek). — Na dru¬ gem mestu pišejo „Novice“ da gre rumenih zimskih šte- tinarjev na sto in sto centov že nektera leta iz Goren- skega skozi Terst v Aleksandrijo. Zavolj svojih dobrih in lepih lastnost seje to jabelko Egipčanom posebno prikupilo. L. 1864 jih je Kovač iz Zgoš v begunski fari 600—1000 centov iz svoje okolice v Terst in od ondod v Egipt spravil. Ravno tako jih odpravljajo tudi letos on in drugi v one kraje veliko veliko centov. Če se ceni cent le poldrugi goldinar, znaša to 900—1500 gld., in to samo za prave rumene zimske štetinarje alizelen- čine. Rajnemu Fes tu in slavnemu Pircu, ki sta njega dni na Krajnskem sadjoreji temelj položila, na kte- rem čedalje bolj napreduje, kličejo g. fajmošter Pintar, ki imajo na Breznici velikansko drevesnico, ni se go¬ tovo nikdar sanjalo, da bodo kdaj Egipčani po Alek¬ sandriji in Kahiri naša gorenska jabelka, jedli, kakor mi jemo laške pomaranče. Slovenci! poprimite se sad- joreje. Marsikteri krajcarček bote lahko po strani vjeli. Dr. Jan pl. (J u b er, veliki vodja ljubljanske hranilnice, itd. je 26. febr. v Ljubljani umeri. — G. Prašnikar iz Kamnika prosi vlado, naj bi mu dovolila priprave delati za železno cesto iz Ljubljane do Beljaka. Drobtine. Gos|iodarstvene. (O nekterih kmetiških napakah). Ne¬ kaj kmetiških napak hočem tu kmetom bravcem pred oči postaviti. Perva taka napaka ali napčnost je prodajati sla¬ mo. Na spodnjem Koroškem prodajo kmetje stot (cent) slame po 30 — 35 kr. To pa se ne vjema prav z umnim gospodarstvom. Oddaja se namreč tako prav S od nič naj bolji zaklad, ki ga ima kmetijstvo. Slama aje kmetom primerno najbolji gnoj. Kaj pa dober gnoj velja, to že menda vsak spoznava. Res je sicer tudi, da če proda kak kmet 100 stotov slame in dobi zanjo 35 gld. si more ž njimi, zlasti zdaj v sili, veliko pomoči; ali koliko več vrednosti in koristi bi mu pa donašali ti stoti slame, da bi jih bil za naštel (steljo) porabil! Ne bi mu trebalo v gojzd hoditi, tamkaj svoje hlapce in živino terpinčiti in les (jelke, smreke, borov¬ ce) klestiti, da potem 2 — 3 leta nič rasti ne more ali se še celo posuši. Ali ni to nepametno ? Ce so naši pred¬ niki tako delali in žalibog! tudi mi dozdaj po njiho¬ vem izgledu tako, prišel je čas, da k svojemu pridu stare napake popustimo. Takšna je pa gotovo ta, če slamo prodajamo, gojzde pa trebimo in golimo. Rabi¬ mo zanaprej slamo za steljo, kolikor se da in je ne potrebujemo za klajo. Tudi za živino bo to bo¬ lje in imeli bomo pri gospodarstvu velik dobiček. Ne govorimo v enomer: je hud6 za denar, slama se mora prodati, da se kaj denarja dobi, itd. Res, hudo je, to tudi pisatelj teh verstic ve; vendar pa, če bomo zmi¬ rej tako napčno delali ali gospodarili, bode se nam še huje godilo, ker polje bode čedalje bolj pešalo in manj žita rodilo. Ne zabimo pregovora, ki pravi: „Kdor s slamo v hlevu nastilja, žel bo tudi slamo (z bogatim zernjem), in kjer ni brez slame, tudi brez zernjane bo“. (Konec) Duhovske zadeve. Lavantinska škofija: Za korvikarja v Maribor pride č. g. M. ( Cank, kaplan v Žabci, in namesto njega za kaplana v Žabce č. g. Jan. Kunaj, kaplan ^pri sv. Magdaleni v Mariboru, kamor zdaj pride č. g. Švare Fr. iz gornje Polskave. V Kalobje gre za kaplana č. g. Žličar Franc iz Vitanja. C. g. Pirtošek je iz¬ voljen za župnika v Remšniku. — * Kerška škofija: Č. g. Zeichen Jan. gre za kaplana v Labod. * Goriška nadškofija: C. g. Zupančič Jo¬ žef, benef. v Karminu, gre za koop. v Št. Kancijan; č. g. Kravanja Jan., zdaj v pokoji, za koop. in uče¬ nika v Bilje. Umeri č. g. Fumis Val. v Selcih (pri Ronkah). R. I. P.! Loterija. Dunaj: 44. 19. 57. 42. 21. Gradec: 70. 16. 13. 4. 5. V Žitna cena. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil: Ferd. žl. H.leinii»ayr v Celovcu.