Hi 213 C*v Celje - skladišče D-Per III 5/1997 5000004453,1 COBISS Leto XVIII - številka 1 - januar 1997 Previdno po zasneženih cestah Neugodne vremenske razmere so v žalski občini največ težav povzročile v prometu. Izpadov električne energije razen dveh ur na Silvestrovo v Levcu ni bilo, saj so elektrikarji po lanskem žledu kar dobro očistili trase daljnovodov. Kolikšna bo škoda zaradi žleda v gozdovih, še tudi ni znano, vsekakor pa Savinjska dolina tokrat ne sodi med najbolj prizadeta območja. Žal pa ne moremo trditi, da so razmere na cestah žalske občine ugodnejše kot drugod. Že 3. januarja sta se zgodili prometni nezgodi, ki sta zahtevali življenje dveh oseb. Policisti so obravnavali še več hujših nezgod, v katerih so bili udeleženci hudo ranjeni, da izredno velikega števila nesreč zgolj z materialno škodo sploh ne omenjamo posebej. Mnogim botruje tudi prekratka varnostna razdalja, izsiljevanje prednosti, marsikdaj pa so krive tudi neplužene ceste ali kupi snega ob cestah, zaradi katerih je križišče nepregledno. Zato velja še enkrat opozoriti, da je potrebno zimskim razmeram prilagoditi ne le hitrost vožnje, ampak tudi opremo vozil. In čeprav se zjutraj mudi v službo, avto pa je popolnoma zasnežen in celo poledenel, si je dobro vzeti čas in očistiti vsaj šipe, preden sedemo za volan. K. R., foto: T. T. računalništvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Trgovina in storitve Talne obloge EC, Šlandrov trg 41 a, tei/faks: 063/ 715-931 - prek 200 vrst talnih oblog za dom in poslovne prostore, - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren - material za polaganje talnih oblog '' ^ - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov ■ - - zavese standardnih mer in zavese po / % posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki. Ščipalke, žabice PVC Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo. ’ NASLEDNJA ŠTEVILKA Savinjčana bo izšla 12. II. 1997 caff& Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna In kavni butik! Nagradna igra ža nakup nad 1000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg In 1 kg kave Troplc. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci osmega kroga žrebanja: t nagrada: Stane Jakše, Ul. Nade Cilenšek, Žalec 2. nagrada: Jože Brežnik, Arja vas 55, Petrovče 3. nagrada- Dane Klinc, Ul. Ivanke Uranjek, Žalec Najmlajši Žalčani ob igri in radosti na snegu. (T. T.) O troci in zim jko veselje Zimo in sneg imamo vsi bolj ali manj radi. Toda odrasli navadno rečemo: naj zapade, kolikor ga misli, potem pa naj se očistijo ceste in naj bo tako vse tja do februarja. V resnici je seveda drugače. Komaj z vozišč dobro postržejo sneg, so tu že druge padavine: nov sneg, ledeni dež ali dež. In tako se jezimo, posebno tisti, ki velik del svojega delovnega časa prebijejo na cesti. Drugače je seveda z mladino. Ta ima zimo najraje. Izmišlja si neštete igre in razloge za zabavo, vesela je vsakih novih padavin. In prav je tako. Vse prehitro bosta mimo otroštvo in mladost in bodo kot mi godrnjali ob slabem vremenu, skrivaj ocenjevali zalogo kurjave, če bo mraz dolgost__________________________________________ trajen, za veselje in radost pa bo vedno manj prostora. V časopisu Savinjčan smo tudi v prvem mesecu novega leta zbrali nekaj veselih in bolj resnih dogodkov, s katerimi vas seznanjamo. Tako si lahko na 2. strani preberete, kaj vse so odločili občinski svetniki na svoji zadnji seji v lanskem letu, pogovarjali pa smo se tudi z nekdanjim in novim žalskim poslancem. V aktualni temi smo se lotili preimenovanja šol, kljub manjšemu obsegu januarske številke pa smo vam pripravili kar nekaj reportaž in drugih zanimivosti. Prijetno branje na toplem in čim manj zimskih težav vam želimo! OBČINA ŽALEC in ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC Vse, ki dobro v srcu mislijo, vabimo NA 0S1EDMJO PROSLAVO SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA S PODELITVIJO SAVINOV® ODLIČU, ki bo v ponedeljek, 10. svečana, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Slavnostni govornik bo rojak, karikaturist in pisatelj Borut Pečar. V umetniškem programu bodo sodelovali člani baletnega ansambla Opere in baleta Ljubljana z drugim dejanjem baleta Hrestač in z odlomki nekaterih drugih baletov. Albert Repnik najstarejši občan V prednovoletnem času, ko drug drugemu radi posvetimo več pozornosti, sta ga obiskala Janko Cvikl, predsednik Občinskega odbora NOV, in Avgust Palir, predsednik KO NOV Polzela. Srečanje je bilo prijateljsko, Albert Repnik pa je ponovno dokazal, da je kljub visokim letom še dobrega zdravja in bistrega duha. Nekoliko ga pri pogovoru moti opešan sluh. Sicer pa je povedal, da je samo še eden izmed Maistrovih borcev starejši od njega, vseh živečih v Sloveniji pa je še enajst. Živahno je pripovedoval o posameznih dogodkih v boju za Koroško, ni- zal spomine na svojo mladost, fantovska leta in takratne na- vade. Vsekakor pri njem recept za dolgo življenje nikakor ni lagodno življenje, saj je okusil trdo delo in mnoge stiske. Ob koncu obiska se je obema obiskovalcema zahvalil za pozornost in darilo, onadva pa sta mu zaželela obilo zdravja. T. TAVČAR Albert Repnik s Polzele je najstarejši v naši občini, 2. februarja bo dopolnil 98 let. Obenem pa je tudi edini še živeči Maistrov borec v naši občini. Jesen svojega življenja preživlja v Podvinu pri Polzeli, kjer živi pri snahi Ivici, vdovi po njegovem sinu Jožetu, in z dvema vnukinjama. 19. seja občinskega sveta Razveljavili odlok o okoljevarstveni taksi Nova imena šol in vrtcev - Višje cene programov v vrtcih Drugo leto svojega mandata je občinski svet 19. decembra zaključil z 19. redno sejo. Na njej je bilo kar 20 točk dnevnega reda. Najprej so svetniki brez pripomb sprejeli odstop svetnika Marjana Mešiča, ki ga je v pisni izjavi utemeljil s preveliko obremenitvijo z delom doma na kmetiji in v kmetijski zadrugi. Zamenjal ga bo kandidat z liste SLS in bo na dnevnem redu naslednje seje. Takrat naj bi obravnavali tudi odstop Jožeta Plevčka. Ukinjene takse, rebalans Sledila je precej burna razprava o razveljavitvi odredbe o taksah za obremenjevanje okolja z odpadki, kar je bilo na predlog župana dodatno uvrščeno na dnevni red. Nekateri svetniki (Ramšak, Fale, Ribič) so obsodili dodatno obremenjevanje občanov in menili, da je v proračunu dovolj denarja tudi za takšne projekte, kot je ravnanje z odpadki. Drugi pa so menili (Zupanec, Kos, Sporin, Pur, Ajdič), da vsebinsko taksa ni sporna, je pa nesprejemljiv način izterjave, saj so položnice dobili tudi nekateri že mrtvi občani in pa dojenčki, ki v času sprejetja takse sploh še niso bili rojeni. Register prebivalstva, podatke so po bese- dah Slavka Šketa dobili od upravne enote, je očitno zelo nepopoln, registra gospodinjstev pa sploh ni. Svetniki so tako odredbo razveljavili, občani, ki so takso že plačali, pa bodo dobili denar vrnjen. Zaradi izpada sredstev od taks pa na področju vodovoda in kanalizacije v tem letu ostaja za približno 300 milijonovtolarjev nerealiziranih vlaganj. Občina Žalec je namreč kljub temu, da denarja od takse še ni bilo, poravnala svoje obveznosti do celjske občine, tako da do prekinitve pogodbe o odvažanju odpadkov s celjsko občino ne more priti. Koliko denarja je v občinskem proračunu in kako je bil porabljen, so se svetniki seznanili v eni od naslednjih točk dnevnega reda, ko so razpravljali o rebalansu proračuna za leto 1996. Strokovne službe so že imele pripravljen tudi drugi predlog uskladitve proračuna, saj so previdevale, da bodo takse ukinjene. Po njem se je iz vseh virov lanskega proračuna namesto 2,2 milijardi tolarjev načrpalo le. 1,846 milijarde tolarjev. Največja zmanjšanja glede na sprejet proračun so bila na področju otroškega varstva in vlaganj na komunalnem področju in v kmetijstvu. Novosti v šolstvu Svetniki so na zadnji lanski seji sprejeli tudi nove odloke o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnih zavodov za 9 osnovnih šol, vrtce, glasbeno šolo in UPI - ljudsko univerzo. Odloki so bili usklajeni z novo šolsko zakonodajo, med novostmi pa je ta, da osnovne šole in vrtci ne nosijo več imen zaslužnih občanov, zlasti iz obdobja NOB. Strokovne službe so ta predlog utemeljevale s krajšim in enostavnejšim navajanjem imen šol, svetnik Desusa Janko Cvikl pa je v imenu borcev vložil amandma, po katerem bi bila sedanja imena ohranjenja. Čeprav je bila v precej dolgi razpravi večina svetnikov vendarle za ohranitev imen, pa amandma s tajnim glasovanjem ni bil sprejet (14 za in 14 proti). Staro ime tako nosi le še glasbena šola Rista Savina Žalec, v kar je pisno privolila vdova skladatelja. Osnovna šola v Žalcu se poslej imenuje I. osnovna šola Žalec, šola s prilagojenim programom pa II. osnovna šola Žalec. Prav tako so svetniki sprejeli sklep o preoblikovanju Zavoda za izvajanje spremljevalnih dejavnosti. Tako ustanovitelj zavoda ni več občina, pač pa tiste osnovne Šole v občini, ki se bodo tako od- ločile same. Izdelana bo premoženjska in kadrovska delitvena bilanca, delež premoženja vsake šole bo postal ustanovna vloga v zavodu. V zavodu je ta čas 107 zaposlenih, 14 od njih opravlja dejavnost za trg. Delitvena bilanca mora biti izdelana do 31. januarja letos, do danes pa naj bi vršilec dolžnosti direktorja zavoda Slavko Ambruž podpisal pogodbe z ravnatelji šol o obsegu storitev, ki jih bo v imenu šole opravljal zavod. Materialne stroške, ki niso povezani s pedagoškim procesom, bo občina odslej nakazovala neposredno osnovnim šolam. Dražji vrtci Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se prične postopek za dopolnitev prostorskega načrta občine za območje bencinskega servisa v Veliki Pirešici, ki ga namerava zgraditi Štefan Frece. Prav tako so sprejeli dopolnjen zazidalni načrt za območje Ferralita Žalec. V javno razpravo so dali predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in predlog odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave. Sprejeli so tudi nov pravilnik o oddaji službenih stanovanj in nove cene programov predšolske vzgoje v žalskih vrtcih, ki bodo osnova za nov izračun prispevka staršev. V povprečju gre za 4,74-odstotno povišanje cene. K. R. Anton Delak V parlamentu za zdaj le o kadrih Novoizvoljeni poslanci po prvi redni in izredni seji državnega zbora pravzaprav še niso začeli vsebinsko delati, kljub temu pa smo edinega poslanca iz žalske občine, Antona Delaka, tik pred novim letom že povprašati po prvih poslanskih vtisih. Je bil izid volitev za vas oziroma upokojensko stranko presenečenje? Anton Delak: »Izid volitev za nas ni bil presenečenje. Naša stranka je na državni ravni dosegla določen rezultat, volilne komisije pa so ugotavljale tudi, kolikšen odstotek glasov je posamezni kandidat dobil v svojem volilnem okraju. Glede na to, da smo na območju žalske občine kar primerno organizirani, smo pričakovali, da lahko v našem volilnem okraju dosežemo boljši volilni rezultat kot v katerem drugem okraju. Čeprav bi lahko bilo tudi drugače, ker je v nekaterih volilnih okrajih tudi večje število volivcev.« Ne le, da ste bili izvoljeni za poslanca, izbrani ste bili tudi Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.765 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij-d.d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje’št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. za vodjo poslanskega kluba Desus. Anton Delak: »Naša poslanska skupina ima pet poslancev in kolegi in kolegica so me izbrali za vodjo poslanske skupine. Na ta način sem dobil cel kup dodatnega dela, ki ga sicer - zlasti ob začetku delovanja državnega zbora - ne bi imel.« Kot vodja poslanske skupine ste se sestali tudi s predsednikom Kučanom. Anton Delak: »S predsednikom Kučanom sem se sestal dvakrat, in to v zvezi z imenovanjem mandatarja, saj že predpisi predvidevajo, da se mora predsednik države o tem posvetovati s političnimi strankami. Tako se je Kučan posvetoval s predsedniki strank in vodji poslanskih skupin.« Vaša stranka je za mandatarja podprla Janeza Drnovška. Zakaj? Anton Delak: »Naše stališče je ves čas jasno. V prvem krogu podpiramo predstavnika tiste politične stranke, ki je na volitvah dobila največje število gla- sov oziroma poslancev, in to je Drnovšek. Pri tem pa smo imeli rahle zadržke, kar sem povedal tudi predsedniku Kučanu. Ti zadržki izhajajo iz preteklega odnosa do upokojencev, vendar smo zdaj te zadržke odpravili. Imeli smo pogajalsko skupino, ki se je z mandatarjem sporazumela, kaj lahko pričakujemo, če bo Drnovšek uspel sestaviti vlado.« Kaj pričakujete od naslednjih štirih let vašega poslanskega mandata? Anton Delak: »To je na začetku težko reči, ker državni zbor vsebinsko sploh še ni začel delati. Glavna naloga državnega zbora je namreč izvajanje zakono-• dajne oblasti. Še vedno smo v fazi oblikovanja, ko niso imenovani še niti parlamentarni odbori in komisije. Na prvi seji smo sicer izvolili predsednika in podpredsednike državnega zbora, drugače pa še vedno prevladujejo kadrovske priprave in pogajanja v vse smeri. Vsaka politična stranka bi rada imela čim več mest v vladi in odborih, kar pa je seveda nemogoče, zato je usklajevanje zelo težko. Sicer pa se bo v štirih letih verjetno zelo veliko zgodilo, vsaj na področju upokojenske zakonodaje, saj pripravljamo nove predpise. Treba je poudariti, da se te novosti nanašajo predvsem na današnje zaposlene, ne pa na nas, upokojence, za katere bo morala veljati prehodna določba. V naši stranki si zamišljamo, da bo v teh štirih letih prišlo tudi do preobrazbe v razvoju gospodarstva, da se bo položaj izboljšal in da se bo končalo stalno naraščanje brezposelnosti in odpuščanja delavcev. Po drugi strani bo v tem obdobju Slovenija pristopila tudi k različnim mednarodnim organizacijam, kot je Evropska skupnost, kar pa bo spet povzročilo spremembe v sistemu življenja nasploh. Ne glede na to, katera politična stranka bo sestavila vlado, ocenjujem, da bo država v naslednjih štirih letih doživela velik razvoj.« Razmerje političnih strank v parlamentu je do sedaj povzročalo precejšnje težave pri sprejemanju odločitev. Anton Delak: »Naša stranka ni tako zelo podrobno seznanjena z razmerjem sil v parlamentu in z vsemi dogovori in pogajanji med velikimi strankami- Ker tudi v javnost pride le delček teh informacij. Prepričan pa sem, da se bodo zapleti v zvezi z imenovanjem vlade, parlamentarnih odborov in vseh delovnih teles kmalu razrešili, saj si nekatere politične stranke nikakor ne želijo nadomestnih volitev.« So torej prvi poslanski dnevi minili zelo drugače, kot ste pričakovali? Anton Delak: »Precej drugače. Najbolj me moti počasnost dogovarjanja. V parlamentu nekateri poslanci samo filozofirajo in imajo pravzaprav nastope za javnost. Za reševanje konkretnih vprašanj pa ni pripravljenosti.« Kje boste imeli poslansko pisarno? Anton Delak: »Moja poslanska pisarna bo v prostorih društva upokojencev Žalec na Efenko- vi 1, v kateri bomo zaposlili uslužbenko ali uslužbenca za polovični delovni čas. Ta bo sprejemal občane in tudi poizvedel o kakšnem problemu. Šo me pa že zdaj ljudje ustavljali na cesti in mi razložili kakšen svoj, večinoma osebni problem.« Boste kot poslanec imeli tudi stanovanje v Ljubljani? Anton Delak: »Vsem poslancem, ki so od Ljubljane oddaljeni več kot 60 kilometrov, pripada stanovanje oziroma garsonjera. Vendar pa do konca leta te še niso bile na razpolago, saj jih morajo nekdanji poslanci po pogodbi izprazniti v enem mesecu po volitvah. Zaradi izredno dolgih sej parlamenta je nemogoče, da bi se vsak dan vozil v Ljubljano, ki sicer ni tako daleč, zaradi prometnih zastojev pa traja vožnja tja in nazaj kar štiri ure.« K. R. Dr. lanez Zupanec Po štirih [>oslanskih etih Med tistimi, ki na zadnjih državnozborskih volitvah niso ponovno kandidirali, je dr. Janez Zupanec, ki je tako vsaj zaenkrat zaključil svojo poslansko kariero. Kako so minila njegova štiri poslanska leta, v naslednjem pogovoru. Kako ocenjujete minula štiri leta in ali so minila zelo drugače, kot ste si predstavljali ob izvolitvi? Dr. Zupanec: »Ta štiri leta so minila zelo drugače, kot sem si predstavljal na začetku mandata. Upam si trditi, da vsi novi poslanci doživljajo podobno. Na žalost je predstava ljudi o delu v parlamentu precej izkrivljena, za kar so po mojem mnenju odgovorni mediji. Začetek je bil težak že zato, ker gre za čisto drugačen bioritem, tako da sem zdaj, po končanem mandatu, spet v. nekem povsem osebnem prehodu, ko se moram navaditi na nekdanji ritem življenja.« Rekli ste — izkrivljena podoba dela v parlamentu. Kaj je po vašem mnenju najbolj v neskladju s to podobo? Dr. Zupanec: »Predvsem je delo poslanca intelektualno veliko bolj naporno, kot si predstavljajo ljudje. Po drugi strani gre v glavnem za celodnevno delo, in to ne le ob delavnikih, pač pa imajo poslanci obveznosti tudi ob sobotah in nedeljah — v parlamentu ali v stranki. Ni tako enostavno, kot si mnogi predstavljajo.« Očitno se vedenje in razprave poslancev precej spremenijo, ko v parlamentarni dvorani ugasnejo televizijske kamere? Dr. Zupanec: »K sreči kamere niso bile vključene ves čas zasedanj. Lahko pa bi rekel tudi ravno nasprotno — morda bi bilo dobro, če bi bile vključene ves čas. Tako pa se je zgodilo, da je bilo samo nekaj televizijskih prenosov ob najbolj atraktivnih dogodkih, kot so bile bučne zamenjave ministrov. In te priložnosti so mnogi poslanci izkoristili za povsem lastno predstavitev. Temu sem se sam namenoma izogibal, saj nisem želel tekmovati s takšno neumnostjo.« Kot poslanec ste bili član več parlamentarnih odborov. Katerih? Dr. Zupanec: »Bil sem v odboru za znanost in tehnologijo, v odboru za kmetijstvo in gozdarstvo, v odboru za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter v odboru za finance in kreditno-monetarno politiko.« Domnevam, da je bilo zlasti v odboru za nadzor proračuna delo precej pestro? Dr. Zupanec: »Delo je bilo prej mukotrpno kot pestro. Po eni strani je odbor obravnaval ogromno nepravilnosti v zvezi s porabo javnih financ, po drugi pa ta odbor nima pravih pristojnosti, da bi neposredno ukrepal. S svojimi sklepi lahko le napelje na kakšno zamenjavo v vladi. V zadnjem obdobju je bilo sicer laže, ko je začelo delati računsko sodišče.« Kakšna pa je drugače moč posameznega poslanca v parlamentu? Dr. Zupanec: »Moč posameznega poslanca je zelo majhna. Če hočeš kaj doseči, moraš dobiti soglasje in pomoč mnogih kolegov, ne le iz lastne stranke. Potrebno je uspešno lobiranje tudi v drugih strankah. Zadnji primer uspešnega lobiranja je bilo reševanje Salonita Anhovo, pri čemer so sodelovali vsi poslanci iz primorske regije, celo predsednik državnega zbora. Če bi sam pri določenih zadevah imel več takšne pomoči, bi morda lahko v teh štirih letih dosegel več.« V Žalcu ste imeli poslansko pisarno. S kakšnimi težavami in zahtevami so se ljudje obračali na vas? Dr. Zupanec: »Tudi to je dokaz, kako pravzaprav razumemo zakonodajno vejo oblasti, kar je državni zbor. Ljudje so k meni prihajali z lokalnimi in zelo osebnimi težavami. Zelo malo je bilo idej, kako spremeniti neko področje zakonodaje.« Imate vi na osnovi svojih poslanskih izkušenj kakšno idejo, kako izboljšati učinkovitost dela parlamenta? Dr. Zupanec: »Enostavno — v parlament izvoliti čim več modrih, široko razgledanih in sposobnih ljudi.« Torej sam sistem in organizacija dela parlamenta nista pomanjkljiva? Dr. Zupanec: »Organizacija in sistem nista slaba. Delo državnega zbora je podprto z informacijskim sistemom, ki je eden najboljših v Evropi. Problem so politične strasti. Spomnite se, koliko časa smo porabili na primer za preoblikovanje lokalne samouprave, kjer ni bil prvenstven cilj izboljšati, lokalno samoupravo, ampak jo spremeniti iz političnih razlogov, da izbrišemo ostanke starega sistema. Rezultati te reforme po moji oceni niso nič kaj spodbudni. Osebno sem vedno želel, da bi sprejel čim več kakovostnih zakonov. Tudi nekaj zelo kričečih zakonov je ostalo nesprejetih, na primer zakon o varnosti v cestnem prometu.« Koliko zakonov ste obravnavali v štirih letih in kateri so tisti zakoni, ki bi jih morali nujno sprejeti? Dr. Zupanec: »Za število zakonov ta hip ne vem, smo pa v štirih letih obravnavali 1700 dokumentov in verjetno ni parlamenta na svetu, ki bi jih obravnaval toliko.. Če bi se kljub temu vsak poslanec zavedal svoje osnovne naloge, torej sprejemanja zakonodaje, bi z manj truda in časa naredili celo nekaj zakonov ■ več. Morali bi sprejeti celotno davčno zakonodajo, zakone s področja kmetijstva, nismo uspeli sprejeti zakona o organizaciji in financiranju znanosti in tehnologije.«' Zdi se, da so bili sprejeti vsi »politično najbolj zanimivi« zakoni, bolj strokovni pa so ostajali. Dr. Zupanec: »Imate prav, res se je dogajalo prav to.« Zakaj niste ponovno kandidirali? Dr. Zupanec: »Lahko bi naštel tisoč razlogov. Kot sem napisal v izjavi lani spomladi, da ne bom več kandidiral, pa je najkrajši razlog ta, da poslansko plačo zamenjam za osebno dostojanstvo in svobodo. Verjetno je prevladalo tudi to, da so moja strokovna spoznanja bolj sladka kot pa politična kariera, četudi ta spoznanja ne bodo imela nikoli prave priložnosti.« So štiri leta odsotnosti delovanja na strokovnem področju zelo velika težava za vas in kaj boste počeli zdaj? Dr. Zupanec: »Ne, to ni problem, prav nasprotno. Edino, kar sem pred vstopom v parlament pričakoval in se je res zgodilo, je bilo rahlo pogrešanje stroke. In iz tega se je razvil moj čisto drugačen pristop do nje. Predvsem sem imel v teh štirih letih čas, da sem uredil svoje dosedanje delo v stroki in raziskave. Prepričal serri se, da imam slednje mnogo raje kot politiko, pa čeprav se tehnični inteligenci pri nas v bodoče ne piše najbolje. V tem času se intenzivno pogovarjam o zaposlitvi, ker nisem človek, ki bi bil sposoben dolgo mirovati. Nekaj ponudb že imam, pa vendar se bom odločil za tisto, ki bo glede na moje izkušnje najbolj primerna. Zelo rad bi delal pri razvoju katere od regij izven Ljubljane.« Kakšna se vam danes zdi Ljubljana? Dr. Zupanec: »V Ljubljani se nikoli nisem preveč dobro počutil, zame je bioenergetsko nekoliko nezdravo mesto. Ampak ker sem bil v parlamentu skoraj vedno od jutra do večera, se na to niti nisem spomnil.« K. R. Gomilsko Razvoj podeželja -projekt CRPOV in šola Vodstvo krajevne skupnosti Gomilsko je ob zaključku leta v sejni sobi doma krajanov pripravilo novinarsko konferenco. Na njej sta predsednik sveta KS Vinko Drča in član sveta Anton Laznik predstavila opravljeno delo in načrte razvoja krajevne skupnosti. Novinarske konference so se udeležili tudi župan Milan Dobnik, predsednik uprave Darsa Jože Brodnik in državni sekretar ministrstva za kmetijstvo Ivan Obal. Kot je povedal Vinko Drča, so v krajevni skupnosti Gomilsko, ki ima 870 prebivalcev, v minulem letu največ pozornosti namenili varnosti otrok, ki iz smeri Grajske vasi prihajajo prek magistralne ceste v podružnično šolo na Gomilskem. Na tem odseku so zgradili pločnik, razširili cesto, položili napeljavo za javno razsvetljavo in kabelsko televizijo ter obnovili del krajevnega vodovoda. Delno jim je pri tem pomagal Dars oziroma graditelji avtoceste, saj so cesto precej uničili tudi njihovi tovornjaki. Na novinarski konferenci je Jože Brodnik predstavil uresničevanje programa gradnje avtocest v državi in menil, da večjih problemov pri gradnji avtoceste skozi Savinjsko dolino ni. Lani so na Gomilskem začeli celovito obnavljati dom krajanov, največji problem pa predstavlja stara podružnična šola, ki ima med drugim neustrezne sanitarije in kuhinjo. Zato bo izdelan idejni projekt obnove, ki bo pokazal, ali je bolj smiselno obnoviti staro šolo ali dograditi prizidek k domu krajanov in v njej urediti šolo za približno 60 otrok. Prednost te rešitve bi bila tudi v tem, da je v domu že ustrezna telovadnica. Na Gomilskem pa deluje tudi projektni svet za izvedbo celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Občina Žalec se je namreč na njihovo pobudo prijavila na razpis kmetijskega mini- njem bodo strokovnjaki z ministrstva skupaj z domačini ugotovili razvojne možnosti za dodatne dejavnosti v teh krajih, predvsem v povezavi s kmetijstvom in turizmom. Projekt financira ministrstvo za kmetijstvo, pogodba pa je že bila podpisana. V zvezi s tem bo potrebno izdelati ureditveni načrt za to območje, za kar je občinski svet na svoji zadnji seji že sprejel sklep o začetku postopka. Ureditveni načrt naj bi tudi predvidel možnost gradnje manjše čistilne naprave za ta del doline. Z novinarske konference strstva za izdelavo in izvedbo tega projekta. Državna komisija za izvedbo CRPOV je lani vlogo obravnavala in jo ugodno rešila. Projekt bo izdelan za območje naselij Grajska vas, Rezana in del Šmiklavža in je po besedah Ivana Obala eden od petdesetih, ki trenutno potekajo v Sloveniji. V Listino o financiranju pripravljalne in izvedbene faze projekta so konec decembra v dvorani doma krajanov predsedniku Vinku Drči izročili Milan Dobnik, )ože Brodnik in Ivan Obal. Nato je zapel dekliški pevski zbor Gomilsko, za njim pa še New Swing kvartet. K. R., foto T. T. Osnovna šola Vransko Otvoritev novih učnih prostorov Na osnovni šoli Vransko so nekaj dni pred novim letom slovesno odprli novi učilnici za nemški jezik in likovno vzgojo s kabinetom ter prenovljeno knjižnico z mediate-ko. Pripravili so prireditev z bogatim kulturnim programom, trak pa je prerezala najstarejša učiteljica in pomočnica ravnateljice Milica Pečovnik. Kdaj varstveno-delovm center? ..............-"T"-. Duševno prizadete obiskal dedek Mraz Rože ne morejo cveteti brez sončne toplote. Ljudje ne morejo biti res ljudje brez topline in prijateljstva. To še posebno velja za prizadete, ki morda manj razumejo, zato pa veliko bolj čutijo in nam znajo biti za vse storjeno hvaležni veliko bolj kot mi, ki smo zdravi. Ne zahtevajo veliko. Ne želijo pomilovanja, potrebujejo pa veliko ljubezni. Starši prizadetih otrok to dobro vedo, vprašanje pa je, ali to vedo tudi tisti, ki ne poznajo drugačnosti, bolečine staršev, s katero morajo le-ti živeti. Prav zatb je vsakršno srečanje otrok in staršev doživetje zase. Učna ura ljubezni in spoštovanja, ki notranjo bolečino vsaj za trenutek omili in v igri in plesu osreči sebe in svojega otroka. S to investicijo so na Vranskem le delno rešili prostorsko stisko, saj imajo še vedno dva oddelka prvega razreda v prostorih krajevne skupnosti Vransko. Uspelo pa jim je izprazniti eno učilnico v korist vrtca, saj oddelku male šole ne bo potrebno več imeti program v sejni sobi KS. To je ena plat medalje, pravijo, druga pa je ta, da so obenem obnovili khjižnico in povsem dotrajano ostrešje, ki sta že nevarno ogrožala učence (ostrešje se je namreč posedalo, strop in oboki pa so pod težo knjižnice pokali). Na Vranskem menijo, da je bil s tem rešen najbolj nujen, neodložljiv problem, čakata pa jih še gradnja sanitarij v starem delu šole in ureditev ne le neugledne, ampak tudi nevarne fasade. Investitorji so bili Občina Žalec, KS Vransko in KS Tabor. Izvajalca Savinjaprojekt in Žalca in Remont Celje sta svoje delo opravila zelo kvalitetno, pri obnovi pa je zelo sodelovala tudi šola, na čelu z ravnateljico Valerijo Pukl, saj je z lastnimi in sredstvi sponzorjev opravila vrsto drobnih vzdrževalnih del, na novo uredila in opremila učilnico za fiziko in kemijo, dopolnila opremo v novih učilnicah in knjižnico. Ob tej priložnosti so izdali brošuro z naslovom Iz vodnjaka spominov, v kateri predstavljajo kroniko šolstva na Vranskem vse. do današnjih dni. Uredili so jo učenci likovnega krožka z mentorico Marijo Završnik. T. T. Preživeti čas med njimi je zato resnično nepozabno dejanje, ki sicer povzroča občutek nelagodnosti, a hkrati tudi bogati človeka in izostruje njegov čut za razumevanje drugačnosti. Dvorana doma upokojencev Griže je bila v soboto, 28. decembra, za nas in morda še za koga velika učilnica ljubezni in nevsakdanje sreče, ki jo je podeseteril prihod dedka Mraza. Že pred tem pa so v dno srca segle besede predsednika društva SOŽITJE Riharda Kopušarja, ki je zbranim zaželel prijetno srečanje in ob tem tudi nanizal nekatere društvene aktivnosti, ki so zaznamovale delo društva v iztekajočem se letu. Ob tem je dejal, da je v Sloveniji kar 20.000 staršev, ki jim srce bije z enako bolečino, a prav tako kot oni ponosno stopajo naprej in poskušajo štoriji vse za lepše življenje svojih otrok. Otrok, ki jim je narava namenila življenje v svetu, ki ga zdravi težko razumemo. V svojem nagovoru pa je Rihard Kopušar omenil tudi željo po zgraditvi novega občinskega var-stveno-delovnega centra. V zvezi s tem je povedal, da naj bi VDC sedaj in v prihodnje delno nadomeščal vlogo družine, kar naj bi pomenilo, da ne pristajajo na to, da bi ostareli, bolni in nemočni pristali v domu za ostarele. Rihard Kopušar je nato dejal, da želijo izboljšati vsebinski pristop do dela in bivanja v VDC. Ob tem je obžaloval, da kljub vsestranskim prizadevanjem še ne more povedati, kdaj - in če sploh - naj bi začeli graditi dom. Po končanem govo- ru je veselo razpoloženje ustvaril ansambel Rožmarin iz Tuhinjske doline, čigar vodja je Žalčan Miran Strnad. Prisotnim sta se vmes predstavila še mlada plesalca Ana Zidanšek in Sebastjan Reš iz plesne šole Devžej iz Slovenj Gradca ali Slovenskih Konjic, kjer ima ta plesna šola svojo podružnico. Žaplesala sta tri latinskoameriške plese in z njimi navdušila starše in otroke. Kmalu zatem je napočil težko pričakovani trenutek. Skozi vrata je namreč vstopil dedek Mraz. Mnogokatere oči so se močneje zasvetile. Še posebno pa je bilo veselo, ko jim je dedek Mraz izročil darila. Posebno darilo so prejeli tudi vozači, ki se vozijo v VDC s kombijem. Prejeli so namreč avtoradio in poslej bo njihova vožnja prijetnejša. Veselo prednovoletno ozračje je doseglo vrhunec po končani večerji, ko so vsi skupaj zaplesali in se prepustili ritmu glasbe. Ob tem smo še bolj utrdili svoje prepričanje, da se imajo pravico iskreno veseliti tudi drugačni. Naša naloga je, da jim pri tem pomagamo, kolikor zmoremo. Bilo bi lepo in prav, če bi se tega zavedali tudi tisti, ki so zdravi. Razširimo roke, pomagajmo jim živeti. D. Naraglav Pred občino protest zaradi taks Na dan, ko je imel občinski svet zadnjo sejo v lanskem letu, se je na pobudo Srečka Čatra in območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Žalec pred občinsko stavbo zbralo približno 300 občanov. Z mirnim protestom so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi uvedbe občinske takse za obremenjevanje okolja z odpadki. Že pred začetkom protestnega zbora so občinski svetniki odlok o taksah razveljavili. Srečko Čater, ki je bil prav tako na seji, je pojasnil razloge za sklic protestnega zbora in zbrane seznanil z odločitvijo svetnikov. Menil je, da je bila županova pobuda za razveljavitev odloka modra politična poteza. Kdor je takse že plačal, bo dobil denar vrnjen. Po trditvah Srečka Čatra je v občini tretjina občanov, ki jim pomeni taksa preveliko breme, čeprav so med njimi tudi zaposleni. Protest se je kmalu končal, čeprav so nekateri zahtevali, naj pride k njim župan. K. R., foto: T. T. ___________ Šole in v vrtci brez imen borcev Zaradi uskladitve odlokov o ustanovitvi vzgojnoizo-braževalnih zavodov oziroma vseh osnovnih šol in vrtcev z novim zakonom o organizaciji in financiranju šolstva in predšolske vzgoje, so občinske strokovne službe lani pripravile nove predloge odlokov. Novi odloki so poleg drugih sprememb iz imen šol črtali imena zaslužnih občanov, to pa so bili večinoma padli borci med NOB. Pobudo za črtanje teh imen so že leta 1995 v občinskem svetu vložili svetniki strank pomladi, ki so poleg tega predlagali celo umik spomenikov izpred šol. Pri pripravi novih predlogov odlokov so občinske strokovne službe to pobudo upoštevale, po besedah župana Milana Dobnika predvsem iz dveh razlogov. Prvi je ta, da je v približno 1300-letni zgodovini Slovencev veliko zaslužnih imen, šole in drugi zavodi pa so bili po letu 1970 poimenovani samo po zaslužnih občanih iz 4-letnega obdobja druge svetovne vojne. Drugi razlog pa je po županovem mnenju ta, da je bilo to poimenovanje le nekakšna posebnost določenega obdobja oziroma nekdanje Jugoslavije. Odloki so bili v javni razpravi in s to spremembo so bile seznanjene tudi šole in vodstva krajevnih skupnosti, vendar so pripom- be v zvezi s tem dali le zveza borcev, območni odbor ZLSD in en občan. Borci so v svojem mnenju zapisali: »Skupščina občine Žalec je pred več kot dvema desetletjema v sodelovanju z našo organizacijo, krajevnimi skupnostmi in kolektivi šol in vrtcev poimenovala te zavode po najzaslužnejših padlih borcih in talcih iz obdobja NOB in priznanih umetnikih. Vsa poimenovanja so bila izvedena po široki predhodni razpravi, soglasno in brez ideoloških interesov. Upoštevana je bila tudi krajevna in občinska pripadnost. Zato tudi nismo nasprotovali spremembi, ki je bila pred leti že izvedena za OŠ Braslovče. V sedanjem primeru pa odločno nasprotujemo odpravi dosedanjih imen osnovnih šol. Ali se v vodstvu občine ne zavedate, da je pri naših ljudeh - starejših in mlajših - še ve- dno živ ponos, da so nekoč živeli tako pogumni ljudje, ki so za domovino žrtvovali svoja življenja. Naša dolžnost je, da jih ohranimo v spominu tudi na ta način. Ne spreminjajmo zgodovine in ohranimo svetel spomin na zmagovito NOV - tudi z imeni.« Ker po besedah vodje oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanje Razboršek Rehar v javni razpravi razen omenjenih večjega nasprotovanja krajšim imenom šol ni bilo, so predlogi odlokov tudi v drugem branju obdržali to spremembo. Svetnik Desusa in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Žalec Janko Cvikl je vložil amandma, po katerem bi šole ohranile stara imena, vendar je bil izid tajnega glasovanja neodločen, s tem pa dopolnilo ni bilo sprejeto. In kaj pravijo šole? Nekateri ravnatelji trdijo, da jih nihče ni vprašal, ali se strinjajo s tem, bili pa so seznanjeni o krajših imenih. Vodja aktiva ravnateljev šol žalske občine Marinka Marovt meni, da gre izključno za politično, ne pa strokovno odločitev, ta pa ni v pristojnosti šol. Bistvena za vsako šolo je kakovost dela in ne njeno ime. Povsod pa šole z borci dobro sodelujejo. Spremenjena imena so obravnavali tudi sveti zavodov in svet šole v Šempetru je nasprotoval spremembi imena. Seveda pa je res tudi to, da je zelo težko na žig napisati: Osnovna šola bratov Juhartov Šempeter v Spodnji Savinjski dolini. A res je tudi, da ima večina šol registrirani dve imeni - daljše in krajše. Zdaj bo potrebna nova registracija imen, ki seveda ne bo poceni. Najbolj pa preimenovanju nasprotujejo v žalski osnovni šol. Strinjali bi se z imenom Osnovna šola Žalec, na pe z imenom I. osnovna šola Žalec, kakor je zapisano v novem odloku, ker šola že zdaj deluje na več lokacijah - v Gotovljah naj bi čim prej zgradili novo šolo s popolno osemletko. Osnovna šola s prilagojenim programom pa se imenuje II. osnovna šola. Edina šola, ki je obdržala staro ime, je Glasbena šola Rista Savina Žalec. Njegova vdova je to imenovanje dovolila, o čemer obstaja tudi pisni dokument. Vendar pa so tudi nekatere vdove padlih v to privolile. Kakorkoli že, odloki z novimi imeni so bili sprejeti, že glasovanje v občinskem svetu pa kaže, da so mnenja o tem zelo deljena. K. R. ANKETA Kako gledajo na to odločitev tokratni anketiranci, ki smo jih s tem vprašanjem zmotili na žalskih ulicah. Tanja Pavlovič: »O tem ne vem nič, vendar, če so svetniki sprejeli takšen odlok, so s tem predvsem naredili še večji razdor med ljudmi in škodo zgodovini. Nekdo je nekoč dejal, da narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, ni narod. Ne vem, zakaj je to potrebno. Čeprav sem mlada in je zame NOB že res oddaljena zgodovina, menim, da si ljudje, ki so dali svoje življenje v najtežjih časih slovenske zgodovine, tega niso zaslužili.« Bernarda Padežnik: »Priznati moram, da o tem nisem še nič slišala. Menim pa, da bi, četudi so šole postale javni zavodi, lahko obdržali dosedanja imena. Ne vem, koga motijo, saj je z imeni, po katerih so bile šole poimenovane, povezan del naše zgodovine. Zgodovine pa se ne da izbrisati in tudi takšni ukrepi je ne bodo. Upam le, da jih ne bodo poimenovali po kakšnem zdajšnjem politiku. V naši družbi pa tudi to ne bi bilo nemogoče. Žal!« Milan Vižentin: »Mislim, da naj tisto kar je enkrat bilo in če je poimenovano po borcih, tako tudi ostane. Preteklost je preteklost, nekaj je bilo dobrega, nekaj je bilo slabega in ne vem zakaj bi ob vsaki spremembi sistema, režima morali preimenovati vse ulice, trge, ustanove... Vsi ti, po katerih so poimenovane ulice ali druge stvari, imajo zasluge, zato je spreminjati imena pravi nesmisel. Sem odtočno proti temu, svetniki pa naj raje gledajo na sedanjost in prihodnost.« Stanko Prislan: »Mislim, da bi ime- na lahko ostala, saj so del naše zgodovine. Mene niso motila, očitno pa so tiste, ki so tak odlok izglasovali. Kaj jih je k temu vodilo, vedo najbolje sami. Menim pa, da mnogim ta njihova odločitev ni povše-či, saj obravnava občutljivi čas druge svetovne vojne, ko so ljudje, po katerih so šole poimenovane, dali svoja življenja za svobodo, jih pa ne smemo mešati s povojnimi dogodki.« Nina Dolinšek: »Hodim v Z razred osnovne šole Petra Šprajca-Jura Žalec. O tem, da se naša šola ne bo več tako imenovala kot doslej, slišim prvič. Meni se to ne zdi prav, saj je to ime ljudem in nam učencem že dolgo v ušesih, nanj smo navajeni in ne vem, zakaj ga je potrebno ukiniti. Kako se bo naša šola imenovala po tej odločitvi, lahko le ugibam. laz bi raie. da Klavdija Vrhov-šek: »Prvič slišim za to. Sem Srednješolka, hodila pa sem v OŠ Nade Cilenšek v Grižah. Ne vem, zakaj bi koga motilo to ime, še posebno, ker smo nanj vsi navajeni. Če bi jaz lahko odločala o tem, kakšno ime naj ima šola, bi ostalo tako, kot je bilo doslej. Ne vidim razloga, zakaj vse to. Ali ni lepo, če lahko rečeš, da hodiš v šolo, ki se imenuje po narodnemu heroju. Poleg tega je to tudi del naše preteklosti.« Damjan Korez: »Zdi se mi, da se danes vse preveč ubadamo s preteklostjo namesto s sedanjost- jo in prihodnostjo. Ne zdi se mi prav spreminjati imen, ki so del naše zgodovine in časa, na katerega bi morali biti ponosni, saj pomeni začetek udejanjanja naše samostojnosti. Ne vem, zakaj ne bi imeli zavodi teh imen, če so že bila tako dolgo med nami. Njihovo brisanje v ničemer ne izboljšuje našega življenja.« Ivica Podkrajšek: »Moje mišljenje je, da je to stvar zgodovine in ker so imena, o katerih je govora, tudi del tega, se mi zdi zelo neprimerno, ukinjati jih. Kaj se s tem pridobi in kaj izgubi, ne vem. Mislim, pa, da gre tudi v tem primeru za poskuse razvrednotenja NOB, saj šole^ nosijo imena ljudi, ki so dali svoja življenja za svobodo in lepše življenje. Zaradi spoštovanja do njih in nas samih tega ne bi smeli narediti.« Matjaž Krašek: »Iskreno rečeno, o tem, da se šole ne bodo več imenovale kot sedaj, slišim prvič. Verjetno to pomeni dodatno zapravljanje denar- ja davkoplačevalcev, saj bo potrebno veliko administrativnih in drugih opravil. Po drugi plati pa je to tudi težak udarec zgodovini NOB in ljudem, ki so v tem času živeli in v boju za svobodo tudi izgubili svoja življenja.« Milica Goubar: »O tem nisem še slišala ničesar, vendar ker smo v času, ko se vrstijo spremembe kot po tekočem traku, se mi to ne zdi nič nenavadnega. Mislim pa, da je tako še bolje, saj bo vse bolj poenostavljeno, ker bodo odpadla imena. Je pa čas, v katerem so ti ljudje živeli, že daleč za nami, tako da otrokom ne pomenijo kaj dosti. Zato me ta odločitev občinskega sveta ne prizadene.« Darko Naraglav Mare Cestnik V spomin Čopovi 2 In tako je prišel trenutek, ko polagam v arhiv dve leti in pol svojega življenja. Preprosteje rečeno: preselili smo se. Če bi hotel biti neoseben, potem bi lahko rekel, da živeti v bloku ni tako hudo slabo. Razmerja so prejkone čista: različne službe poskrbijo, da ti iz pip teče zaklorirana, a še vedno oporečna voda, da te ne zebe (in da se ti v izsušeni toploti radiatorjev hitreje stara koža!), da ti odpeljejo smeti in da ti ni treba vzdrževati ničesar, kar je na zunanji strani zidov. Nobenega, kurjenja, skrbi za streho, žlebove in živo mejo, nobenega pre-mazovanja okenskih okvirjev in čiščenja stopnic. Iz nadstropja v nadstropje se lahko celo voziš z dvigalom. Za te ugodnosti ni potrebno nič drugega kot plačevati ustrezno previsoke položnice. Nedvomno je na svetu veliko grših blokov in slabših okolij, kot je tako imenovani žalski bangladeš, v katerega je umeščena tudi Čopova 2 - toda vsak poštenjak bo prisiljen priznati, da ne v tem mestecu. Ta soseska je najhujša zloraba bivanja in najhujši požiralec humanih dobrin. Glede na življenjske pogoje v njih se neizmerno čudim, kako sorazmerno nepokvarjeni so blokovski stanovalci. Žival v kletki otopi in pobesni, le človek ustvari seznam prilagojenih pravil in si dopove, da je takšno življenje normalno. Najbolj me je zaskrbelo, ker tudi sam nisem začutil nobene potrebe, da bi z ljudmi, ki so živeli tako blizu nas, navezal kakršenkoli stik. Čemu? Tako oni kot mi smo hoteli imeti samo svoj mir, ki je v resnici težka živčnost in niz občutkov manjvrednosti inoštevilčenosti. Zaradi te dogovorjene osamitve pa sem imel ves čas slabo vest in me je bilo takšnega sobivanja strah. Ko sem sedel na straniščni školjki, na primer, in se spraševal, kdo na enakem sedišču počiva in se lajša dva metra nad mano in dva metra pod mano. Ali ko sem nespečen s postelje buljil v strop in ugibal, kako se ljubijo ali ne razumejo oni zgoraj in oni spodaj. Grozljiva je bila intimnost zvokov, za katere nisi vedel, komu naj jih pripišeš. Da ne govorim o okolici. Razgled, ki se je ustavil v pročelju naslednjega bloka. Eno samo veliko parkirišče pod okni, najbolj zlovešče v jutranjih in večernih urah in prav posebej pozimi - kajti nesramnost voznikov se po navadi ne stopnjuje samo s prostornino motorja in bleščavostjo priznanih znamk in tipov, ampak predvsem tudi s poslabšanimi voznimi in vremenskimi pogoji, z gostoto pločevine. Posebno poglavje so otroci in mladostniki, ki jim družba zaradi profitov bolnih odraslih odreka življenjski prostor za igro in ustvarjalno uživanje. In bližina nikoli umirjene obvoznice, po kateri se na vzhod in zahod seji pol evropskih tovornjakov. Žal se pri vsakem naštevanju posledic krivda spet in spet ustavi pri vzroku, torej pri ljudeh, ki so edini krivci za to, da je človek nesrečen. Vseeno pa je sreča zelo vprašljiva kategorija, človek pa, kot rečeno, izjemno prilagodljivo bitje. Tudi sam sem bil na Čopovi 2 velikokrat zadovoljen in sem nemalokrat sprejemal njeno notranjost kot dobrodošlo zatočišče. In sem se potrudil vsaj malo razumeti in spoštovati sostanovalce. Toda nikoli ne bi hotel postati sprijaznjen s takšnim kokošjim bivanjem, s poniževalnim betonskim oštevilčenjem. Spoznal sem, na primer: da se da mnogo bolje shajati s tako imenovanimi južnjaki in prišleki kot z od napuha okuženimi domačini; da sta fanta iz nasprotnega stanovanja, ki so ju obtoževali za vse lopovščine, res glasna, a v resnici dobrosrčna, prijazna in ustrežljiva; da ima spodnja soseda strogo in ustrahovalno držo, a se zna, če si odkrit z njo, nasmejati in biti neskončno potrpežljiva; in da ima zgornji sosed (morda neprijavljeno?) popoldansko obrt, ko v nedogled brez vsake obzirnosti žaga, vrta in zabija in s svojimi strojčki, ki spadajo v delavnice in garaže, terorizira tišine željne sosede. Takšno tesno nagneteno sobivanje se kar naprej ubada z vprašanji ogroženosti in v takšni soodvisnosti bi bilo potrebno neprimerno več spoštljivosti, dobronamernosti in uvidevnosti kot kje na podeželju. Žal, se bojim, je v mestu ravno nasprotno. Torej zbogom, Čopova 2. Prav nič žal mi ni - še več, veliko olajšanje, razbremenitev čutim. Zbogom, glasno dvigalo, ki se mi je zažrlo globoko v možgane, pa kartoni in zaboji, ki jih primitivci polagajo na parkirišča, s katerih so si skidali sneg. Izpraznjeno stanovanje je očiščeno in zbeljeno in letošnji novoletni prazniki so bili najlepši zato, ker smo opravili takšno veliko delo. Čopovi 2 in njenim prebivalcem iz srca želim vse, kar si zaslužijo; vsakomur, ki bi rad odšel, zagotav-ljan\ da ni to niti najmanj težko. Če si res želi. Posebna komisija o pritožbi Nadzorni svet Družbe za avtoceste Slovenije je na svoji seji konec decembra obravnaval pritožbe oziroma zahtevke za revizijo izbora najboljših ponudnikov za gradnjo oskrbnih centrov ob avtocestah. Na odločitev licitacijske komisije Darsa se je pritožilo 15 ponudnikov. Nadzorni svet je štirinajst pritožb zavrnil, zahtevek, ki se nanaša na gradnjo oskrbnega centra na Lopati, pa bo obravnavala posebna strokovna komisija. Odločitev te komisije in seveda nadzornega sveta bo predvidoma znana konec tega meseca, februarja pa naj bi vsi izbrani ponudniki z Darsom podpisali pogodbo o gradnji objektov na 24-ih mestih. Gradnjo morajo pričeti še v tem letu. K. R. Za »Polzelo« jubilejno leto Polzela, tovarna nogavic bo septembra letos praznovala 70-letnico ustanovitve. Ta čas pa ocenujejo preteklo leto in smelo načrtujejo delo za prihodnje. Zadovoljni so, da so leto zaključili brez izgub, da so dosegli 80-odstotni izvoz v države zahodne Evrope, kar pomeni 29 milijonov parov nogavic od skupaj 37 milijonov proizvedenih, predvsem ženskih. Sledijo moške, povečujejo pa tudi proizvodnjo otroških nogavic. Ljudska univerza v Žalcu Preurejeno podstrešje, novi programi Izobraževanje odraslih je v naši družbi zaradi mnogih sprememb na področju gospodarstva vedno pomembnejše. Tega se seveda zavedajo zlasti ljudske univerze, ki morajo s svojimi izobraževalnimi programi ustreči potrebam ljudi. Med njimi je tudi UPI-Ljudska univerza Žalec, ki je v novo leto vstopila nekoliko prenovljena, s štirimi novimi učilnicami in dodatnimi licencami za izvajanje izobraževalnih programov. Direktor delniške družbe Polzela, dipl ing. Alojz Došler pa nam je med drugim povedal: »Spolšne smeri v gospodarstvu se odražajo tudi v poslovanju naše družbe. V letu 1996 smo ob znižanem številu zaposlenih za 11 odstotkov, to je 120 delavcev, povečali prodajo za 5 odstotkov. Glavni cilj poslovanja v letu, ki je pred nami, je povečati konkurenčno sposobnost naših izdelkov. S pripojitvijo Banke Noricum so v Ljubljani odprli 32. enoto - Glavno podružnico Ljubljana. Kljub vedno večji konkurenci so uspeli tržni delež povečati na 5 odstotkov. Med tridesetimi poslovnimi bankami se Banka Celje z bilančno vsoto eno milijardo DEM uvršča na 5. mesto. Z dokapitalizacijo Hmezad banke so pristopili k formiranju bančne skupine. Svet Banke Slovenije je namreč na svoji zadnji seji izdal sklep, da Banka Celje lahko kupi 40 odstotkov rednih imenskih delnic Hmezad banke, ki je izdala za 938 milijonov tolarjev novih delnic. To pa pomeni, da moramo povečati prilagodljivost zaposlenih na spreminjajoče se pogoje okolja ter na konkurenco v panogi. Za leto 1997 uprava družbe »Polzela« ne pričakuje prijaznejšega in bolj naklonjenega okolja. Tudi napovedi gospodarskih gibanj v Evropi so dokaj umirjene. V Nemčiji, Holandiji in Švici, kamor največ prodamo, v zadnjih treh letih prodaja nogavic upada. Kljub temu si prizadevamo Z nakupom delnic je Banka Celje tako postala 40 odstotna lastnica Hmezad banke. Hmezad banka bo po dokapitalizaciji povsem samostojna pravna oseba, ki bo odslej lahko poslovala po vsej Sloveniji. Še naprej bo ostala samostojna pri ponudbi, obrestni politiki, pri plasmajih in zagotavljanju virov. Vodilna banka bančne skupine bo Banka Celje, ki mora usklajevati strokovno, tehnično in kadrovsko podporo za delo bančne skupine. Banka Celje je s 1.1.1997 znižala izhodiščne obrestne mere za kratkoročna posojila obrtnikom, samostojnim podjetnikom in prav- z visoko ustvarjalnostjo, kakovostjo, optimalnim servisom in dobro blagovno znamko dokazati se na trgu, zato predvidevamo letos realno povečanje prihodka od prodaje za 7 odstotkov in ob nadaljnjem zmanjševanju števila zaposlenih povečanje prodaje na zaposlenega. Da bi dosegli ta cilj brez naložb v opremo, seveda ne gre. V decembru lani smo zato uvozili opremo v vrednosti 3 milijone DEM. Oprema daje najmodernejše tehnološ-ko-kvalitetne učinke in z njo bomo dosegli predvsem boljšo kakovost ter skrajšali tehnološke postopke. Trenutno opremo montiramo in bo gotova predvidoma v začetku marca.« Tone Tavčar nim osebam za 0,5 odstotka. Nova izhodišča obrestna mera je T + 9%. Znižala pa je tudi stroške za dajanje dolgoročnih posojil pravnim osebam. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi nekatere novosti poslovanja na bankomatih. Na ekranih bankomata bomo odslej lahko dobili informacije o stanju na tekočem računu. Dnevni limit 15.000,00 SIT ostaja še vedno, vendar bo dana možnost limita tudi do 30.000,00 SIT. ' Tudi za letošnje leto je Banka Celje zastavila smele načrte. To pa pomeni širitev poslovanja v širši slovenski prostor, povečanje tržnega deleža, učinkovitejše nastopanje na bančniškem trgu in kvalitetnejše serviranje komitentov. Kot je povedal direktor Andrej Sotošek, so v lanskem letu od junija do oktobra obnavljali streho na zahodni strani stavbe. Obnovili so ostrešje, kritino, žlebove, strelovode in snegobrane. Pri tem so na podstrešju dobili približno 200 m dodatnih prostorov oziroma štiri učilnice za seminarje. Dve učilnici sta namenjeni učenju tujih jezikov, ena je računalniška, vse tri pa sprejmejo do 15 ljudi. V četrti je lahko naenkrat do 25 ljudi in je namenjena različnim oblikam andragoških delavnic. Celotna investicija je bila vredna 30 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovila univerza sama, uradno pa so jih odprli 20. decembra. Ker v stavbi ljudske univerze gostuje 11 razredov žalske osnovne šole, so pred tem ob popoldnevih nekatere od teh učilnic uporabljali tudi odrasli. Zdaj to ni več potrebno. In tiko ima žalska ljudska univerza v novem letu skupaj 21 učilnic. V 40 različnih programih je vpisanih približno 1800 slušateljev, pri njihovem izobraževanju pa pomaga okoli 80 zunanjih sodelavcev. Med šolskimi programi ima največ slušateljev srednja ekonomska šola, pri splošnih programih pa je za 20 do 25 odstotkov povečan vpis v tečaje tujih jezikov in računalništva, veliko zanimanja je tudi za plesno šolo. Med novostmi pa sodi program motivacija za izobraževanje brezposelnih, za katero so dobili licenco. Prijavili so se tudi na jfizpis za izvajanje delavnic za pripravo in dosego poklicnega cilja brezposelnih. Dogovarjajo se tudi, da bi svoje središče za učenje odraslih vključili v dejavnost regijskega centra za podjetništvo v Celju. Med najbolj obsežnimi nalogami pa bo izvedba izobraževanja za poklicne voznike in last- nike prevozniških podjetij. Vsi bodo namreč morali do decembra letos pridobiti nove licence in eden od pogojev za pridobitev le-te bo končana 3-letna poklicna šola za šoferje in opravljen poseben izpit. Večina poklicnih voznikov ima zdaj samo opravljen vozniški izpit ¿-kategorije in če drži ocena, da je v občini približno 300 prevozniških podjetij, potem bo po tem programu na ljudski univerzi precej povpraševanja. Vozniki bodo morali obiskovati 50-urni program (lastniki podjetij oziroma pooblaščeni vodje le 20 ur -samo splošni del), predelati učbenik z vprašanji in uspešno rešiti pisno nalogo, ki je sestavljena iz splošnega in posebnega dela. Licenco za izvedbo izpita ima v Sloveniji samo eno zasebno podjetje, vendar Andrej Sotošek pravi, da bodo skušali organizirati tudi izpite, tako da bi člani izpitne komisije prišli v Žalec. K. R. Povečan tržni delež Banke Celje Na novinarski konferenci so predstavniki Banke Celje govorili o rezultatih poslovanja v preteklem letu, načrtih za leto 199^ predstavili pa so tudi novosti v ponudbi in storitvah. J. K. Krmila so naravna hrana Pogovor z direktorico Tovarne krmil Alenko Novak V Hmezadovi Tovarni krmil letno proizvedejo 35 tisoč ton krmil za domače živali. Njihova skladiščna prostornina pa jim omogoča dopolnilne dejavnosti, in sicer skladiščenje žitaric in tropin ter vrečenje surovin. O poslovanju v preteklem letu, prizadevanjih za ekološko čistejšo proizvodnjo in načrtih smo se pogovarjali z direktorico Alenko Novak. »Marsikdo sl napačno razlaga, kaj so industrijska krmila. Večina namreč misli, da so krmila umetna hrana. Poudarjam, da so krmila naravna hrana, saj gre za mešanico naravnih krmnih surovin koruze, ječmena, sojinih in sončničnih tropin. To so surovine visoke energetske vrednosti. Dodajamo jim vitamine in mikroelemente. Recepture za krmne mešanice sestavlja tehnolog, ki mu pravimo nutricionist. Je strokovnjak za prehrano živali, ki mora dobro poznati prehranjevalne navade posamezne živali, surovine in tehnologijo proizvodnje. Proizvodnja krmil je pod strogim nadzorstvom inšpekcijske službe in tudi nas. ' Zavedamo se, da je naša proizvodnja moteča za okolje, ni pa škodljiva za zdravje ljudi. Že več let si prizadevamo, da našo proizvodnjo ekološko izboljšamo, predvsem odstranimo neprijeten vonj. Imamo namreč najsodobnejšo tehnologijo in opremo, ki je vsa uvožena. Pred dvema letoma smo začeli krmila peletira-ti (briketi). Pri 120 stopinjah se surovine obdelajo s paro in pri tem oddajajo značilen vonj, ki je za krajane moteč. Zavedamo se, da lokacija tovarne ni primerna, zato imamo že izdelane projekte za prestavitev proizvodnje na prostor pri silosih. Vrednost te naložbe je več kot šest milijonov DEM. Da bi krajani dobili pravo predstavo o naši proizvodnji, pripravljamo dan odprtih vrat. Ocenjujemo, da smo preteklo leto zaključili pozitivno. Na poslovne rezultate največ vplivajo stroški surovin, ki predstavljajo kar 80 odstotkov stroškov. Le manjši del predstavljajo stroški proizvodnje, zato mora biti organizirana kar najbolj varčno. Tudi položaj v kmetijstvu vpliva na plačilno sposobnost naših kupcev. Lani smo zaključili program lastninskega preoblikovanja. Tovarna krmil je sedaj delniška družba, ki ima 542 delničarjev. Poleg zaposlenih in državnih" skladov so delničarji tudi kupci delnic iz javne prodaje. Tako kot v preteklosti bomo tudi v letošnjem letu namenjali največjo pozornost kakovosti izdelkov. Z novostmi bomo kupce seznanili na predavanju, ki bo konec januarja. Takrat bomo povabili lastnike konj in jim predstavili krmljenje in nego konj. V naši trgovini v Žalcu namreč poleg lastnih izdelkov ponujamo tudi opremo za konje,« je povedala direktorica Tovarne krmil Alenka Novak. SERVIS IN PRODAJA TV IN VIDEO-AVDIO NAPRAVE VSEH ZNAMK DUŠAN SLUGA s.p. - ' POOBLAŠČENI SERVIS ZA: SONY, SELEČO, GOLDSTAR, ICeS, LENCO, NOVA SEDAJ TUDI v ŽALCU * popravilo videokamer * Kidričeva 4, Žalec Mariborska 60, Celje tel.: 063/713-301 tel.: 063/31-508 50 let Lovske družine Žalec Lovci se zavedajo svoje odgovornosti Tako so poudarili na slavnostni seji, ki so jo imeli v lovskem domu na Rinki nad Gotovljami ob petdesetletnici lovske družine Žalec. Galicija Najstarejši so se zbrali V množici prednovoletnih srečanj, namenjenih tem in onim, gotovo zaslužijo posebno pohvalo tista, ki jih sokrajani pripravljajo za svoje najstarejše krajane. Tako srečanje je bilo tik pred novim letom v gasilskem domu na Pernovem za krajane krajevne skupnosti Galicija, ki so dopolnili sedemdeset in več let. Zbralo se jih je okrog osemdeset od sto dvajset povabljenih. Judi tukaj so jih prisrčno sprejeli. V imenu KS Galicija je govoril njen predsednik Andrej Križan, ki se jim je zahvalil za prispevek k razvoju domačega kraja, kulturni program pa so pripravili kulturno društvo Galicija, dekliški pevski zbor in učenci OŠ Galicija. Najstarejša na srečanju je bila Marija Cvikl, stara 93 let, ki ji je predsednik sveta KS Galicija Andrej Križan izročil šopek in manjše darilo (na sliki). Srečanje sta pripravila KS in KO RK Galicija. T. TAVČAR Kot se spodobi, so praznovanje pričeli z nastopom Savinjskih rogistov. Seje so se poleg domala vseh od skupaj 72 članov udeležili tudi številni gostje, med drugim predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Auberšek, predsednik KS Gotovlje Henrik Kranjc in predstavniki sosednjih lovskih družin. V pozdravnem govoru je predsednik žalske lovske družine Janko Stebernak povedal, da je bilo prvo vodilo družine vedno odgovorno gospodarjenje z naravnim bogastvom, 5390'ha lovišč, ki jim je bilo zaupano v upravljanje. To pa ne pomeni le lov, temveč predvsem vzdrževanje naravnega ravnovesja divjadi, čuvanje vedno bolj ogrožene narave, obenem pa tudi dobro gospodarjenje z društvenim imetjem. Še posebej so ponosni na svoj lovski dom na Rinki, ki je bil zgrajen leta 1960 in ima zares lepo podobo. Lovišča so v KS Žalec, Gotovlje, Šempeter, Ponikva, Galicija, Petrovče in Vrbje. Celotno lovišče obsega, kot smo že omenili, 5390 ha in je eno večjih v Sloveniji in največje v žalski občini, vendar se krči zaradi pozidav. Divjadi nenaklonjena je tudi kmetijska pridelava, predvsem veliki plantažni nasadi hmelja. Veliko škodo povzroča pri divjadi vedno večji avtomobilski promet, še huje pa bo v lovišče posegla avtocesta, saj ga bo presekala na dvoje. Najpogostejša divjad, čeprav že zelo razredčena, so zajci, srnjad in fazan ter raca mlakarica, med roparicamrpa je najbolj številna lisica. Seveda se občasno pojavijo tudi druge živali, vendar v manjšem številu. V loviščih imajo 81 visokih prež, 21 krmišč za fazane in zajce, 23 krmišč za srnjad, 2 avtomatska krmilnika za divje svinje, 181 solnic in skladišče za koruzo. Člani opravijo vsako leto okrog 1900 delovnih prostovoljnih ur za vzdrževanje in izdelavo teh objektov. Na omenjenih krmiščih pokrmijo vsako leto 6 ton koruze v storžih in 500 kg v zrnju. Po njihovih ocenah pa nabiralci ko- ‘ stanja poberejo vsako leto okrog 6 ton kostanja, kar pomeni veliko osiromašenje prehrane divjadi. Janko Stebernak je na slovesni seji med drugim dejal: »Poudariti moram, da je divjad v naravi materialna vrednost ter da smo lovci LD Žalec v preteklih 50 letih v narodno gospodarstvo prispevali znaten delež, tako s prodajo divjačine kakor tudi z lovskim turizmom. Kadar pa smo svoje domače ali prijatelje hoteli razveseliti s kakšno uplenjeno divjačino, smo morali to pošteno plačati v družinsko blagajno...« Slavnostni zbor sta pozdravila tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Auberšek in predsednik KS Gotovlje Henrik Kranjc. Podelili so tudi več priznanj Savinjsko-kozjanske lovske zveze Celje ter znakov za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije. Ob 50-letnici delovanja LD •Žalec so izdali lično brošuro, v kateri so kronika LD, številni statistični podatki pa tudi nekatere zgode in prigode lovske bratovščine. Na sliki: med govorom predsednika LD Žalec na slavnostni seji ob 50-letnici. T. TAVČAR m Uspešen lov braslovških lovcev Lovsko sezono v leto 1996 so člani braslovške lovske družine zaključili s skupnim lovom na jelena v svojem revirju Vrtače na Dobrovljah, V mrzlem zimskem dnevu, med zasneženim drevjem, so sledili divjadi in lov zaključili z lepim ulovom. Tako so Mitja Rak, Vinko Rudi in Marko Stegner uplenili jelena, košuto in tele (na sliki od leve proti desni, v ozadju pa lovci, ki so se udeležili skupnega lova). Seveda so po stari navadi ob zaključku uplenjenim živalim izkazali spoštovanje. Poleg drugega so braslovški lovci v tem letu uplenili tudi devet divjih prašičev, ki dobroveljskim kmetom delajo znatno škodo. T. TAVČAR Blagoslovili konje Na Gomilskem poskušajo ponovno oživiti nekdanjo tradicijo reje konj na tem območju, kar je nekoč zelo uspešno počel Karl plemeniti Haupt, lastnik graščine v Šma-tevžu. S to dejavnostjo pa je povezana navada, da vsako leto, na dan sv. Štefana, farnega zavetnika Gomilskega, blagoslovijo konje in žito kot zob za konje. Po dolgem času so to slovesnost obnovili. Opravili so jo po sveti maši in želijo, da ostane tradicionalna. Povabili so vse rejce konj iz Savinjske doline in kljub hladnemu vremenu se jih je zbralo več kot trideset. Blagoslovila sta domači župnik Martin Cirej in pater Manes iz Petrovč (na sliki med blagoslovitvijo konj). Ob koncu se je vsem zahvalil Andrej Urankar, pobudnik oživitve te tradicije. T. Tavčar Silvestrovo v Šempetru V večini večjih mest je postal že običaj, da v zadnji noči leta pripravijo silvestrovanje na ulicah. V Žalcu silvestrovanja na prostem konec pravkar minulega leta ni bilo, zato pa so ga na pobudo predsednika sveta KS Franca Laubiča in s pomočjo glavnega pokrovitelja organizirali v Šempetru. Silvestrovanje je bilo pred Hmeljarskim domom, kjer je igral ansambel Comet. Sprva je bilo ljudi bolj malo, vendar se jih je do polnoči zbralo kar veliko, prihajali pa so še po polnoči. Rajanje so nekoliko motile le petarde, sicer pa je dobra volja premagala tudi mraz in goste snežinke. Nekaj po polnoči je rajajočim srečno novo leto voščil tudi Franc Laubič in zaželel, da bi Šempetrani sodelovali tudi pri trdem delu med letom in da bi silvestrovanje na prostem postalo v Šempetru tradicionalno. K. R. Pogled na del udeležencev na prvem srečanju starejših krajanov na Ponikvi. Ponikva: Bilo je lepo_______________________________________________________________ V krajevni skupnosti Ponikva so pred iztekom leta 1996 prvič pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Zbrali so se v prostorih gasilskega doma Ponikva, zbrane pa je najprej pozdravil predsednik krajevne organizacije RK Ponikva Adolf Ajnik, nato pa predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen. V nadaljevanju srečanja je zbrane pozdravil še podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Vili Ulaga, v pestrem kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Rista Savina, ki ga vodi Mira Kodrun, domača dramska skupina in učenci OŠ Ponikva. Ob koncu so sklenili, da bodo ta srečanja odslej vsako leto pred novim letom, tako da bodo, kot letos, združena z obiskom dedka Mraza. T. Tavčar Večne lučke Mestna skupnost Žalec se je odločila za posodobitev žalskega pokopališča. V sodelovanju s podjetjem Azeleja iz Dol. Boštanja nameravajo napeljati elektriko z napetostjo 24 voltov po pokopališču in na grobovih montirati večne lučke. Možna bo tudi napeljava in priklop na elektriko že sedaj nameščenih večnih lučk. Tako so pred časom poslali ponudbo vsem najemnikom grobov, ki lahko podpišejo izjavo, da bodo sodelovali pri elektrifikaciji pokopališča. Električna napeljava do nagrobne luči bo stala 100 nemških mark v tolarski protivrednosti, nagrobna luč z montažo po dodatnih 100 mark. Na izbiro bo več vrst luči, plačilo pa bo mogoče tudi v dveh ali treh obrokih. Elektrifikacija grobov se bo pričela, ko se bo za to odločilo zadostno število ljudi. Po zaključku dela bo cena priključitve višja predvidoma za polovico. K. R. Referendum o samoprispevku Krajevna skupnost Gotovlje spada v naši občini med srednje velike, se pa kot večina drugih ukvarja z gradnjo in obnovo krajevnih cest, kanalizacije, javne razsvetljave in drugega, s pomanjkanjem denarja in še marsičem. V lanskem letu so tudi v tej krajevni skupnosti imeli lokalne volitve in nova vodstvena skupina, ki ji predseduje Henrik Kranjc, je prevzela načrt dela prejšnjega vodstva. O delu, težavah in načrtih za letošnje leto nam je predsednik sveta KS Henrik Kranjc povedal tole: »Lani smo opravili precej vzdrževalnih in drugih del, ki so bila načrtovana že od prej. Novo vodstvo se je moralo najprej seznaniti s problematiko kraja. Seznanili smo se s pristojnostmi občine predvsem tudi DARS-a. Povedati moram, da bo avtocesta sekala našo krajevno skupnost na dvoje po najdaljši možni diagonali. V lanskem letu smo gradili in obnavljali krajevne ceste, v Zalogu in do graščine Plevno. Dobili smo soglasja za graditev kanalizacije in vzdrževali smo celotno infrastrukturo.« O delu društev pa je dejal: »V KS imamo vrsto društev, ki pri- dno delajo, želimo pa ustanoviti še urejevalno, olepševalno društvo, saj menim, da bi imelo veliko dela. Vsekakor so društva tista, ki krajevni .skupnosti dajejo utrip in ljudi povezujejo.« V program dela za letošnje leto želijo vključiti naslednje: do konca marca sprejeti statut KS, sprejeti načrt ureditve infrastrukture, pri čemer imajo v mislih ureditev kanalizacije, cestne povezave, javne razsvetljave, kabliranje električnih vodov, označiti želijo kraj in urediti športna igrišča, obnoviti šolsko poslopje, oživiti delo društev. Dokončno pa bodo te stvari opredelili do konca aprila. Denar za izvajanje načrtovanih nalog bodo pridobili iz različnih virov: iz proračuna, od odškodnin, iz natečajev, za manjkajoči del pa bodo poskušali pripraviti referendum za samoprispevek, ki naj bi trajal do leta 2000. T. Tavčar Obujanje koledovanja v župniji Sv. lurij ob Taboru Si ti tretji kralj? Misijonska poiribč otrokom v Bocvani in Burundiju Za nami je božično-novoletni čas, ko si zaželimo sreče in zdravja, miru in ljubezni in izpolnitve vsakovrstnih želja. Te so za ene velike, za druge povsem majhne. Kdo bi rad nov avtomobil, drugi vsaj vsakodnevno pest riža. Svet je lep, a žal tudi krut, nečloveški. Takšno je tudi življenje ljudi marsikje po Zemlji. Brez vere in upanja bi mnogim bilo še težje, brez vere v Boga bi bilo življenje mnogih še siromašnejše. Prav zato je hvalevredno, da so na tem svetu tudi ljudje, ki svoje življenje posvetijo skrbi za druge. Med te ljudi z največjim spoštovanjem uvrščamo misijonarje, ki na vseh koncih sveta, še največ pa v Afriki, pomagajo izboljševati življenje ljudi, med katerimi živijo. Pomembno poslanstvo pri tem ima Slovensko misijonsko središče v Ljubljani in župnije po Sloveniji, s pomočjo katerih je bila že tretje leto zapored pripravljena trikraljevska akcija, ki hkrati obuja lep star običaj - KOLEDOVANJE. Sveti trije kralji Praznik Gospodovega razglašanja, ali kot ga raje imenujemo, praznik svetih treh kraljev je velik cerkveni praznik, saj z njim cerkev poudarja sporočilo, da je rojeno božje dete, Odrešenik vseh ljudi. S tem praznikom je povezan lep, star cerkveni običaj -koledovanje, ki ima korenine v stoletni tradiciji in ga pozna večina evropskih dežel. Pri nas je bil zelo priljubljen, o čemer priča bogastvo koledniških pesmi. Po drugi svetovni vojni se je pri nas koledovanje izgubilo. Pred dvema letoma pa je s pomočjo misijonskega središča Slovenije ponovno zaživelo. Imenuje se Otroci za otroke. In kaj o tem pravi Vida Slakan, voditeljica trikraljevske akcije v župniji Sv. Jurij ob Taboru. »Ta obnovljena in prenovljena oblika koledovanja ima trojni pomen. Prvi, bistveni, je veselo oznanilo, ki ga sveti trije kralji prinašajo v hiše. To oznanilo se glasi: »Nam rojen je Odrešenik sveta.« To veselo oznanilo odrešuje razočarane, obupane in osamljene, saj smo rešeni in se ne bojimo življenja. Drugi pomen koledovanja je njegova osmislitev pri katehezi. Otroci se pripravljajo na akcijo, obenem pa spoznavajo ljudi in dežele, kjer njihovi vrstniki trpijo zaradi vojne, lakote ali bolezni. Otroke tako vzgajamo za solidarnost in strpnost, k čemur smo sicer poklicani vsi. Otroci nam tako postajajo vzor mi-, sijonarjev. Najprej so misijonarji v svojih župnijah, v domovini, nekateri celo v svoji družini, hkrati pa so misijonarji sveta, saj s prispevki, ki jih zberejo, pomagajo graditi lepši in pravičnejši svet. Otroci namreč poleg tega, da oznanjajo veselo vest o rojstvu Od- Kralj, ki je pobarvan črno, simbolično oznanja, da je odrešenik rojen za vse ljudi ne glede na raso in narodnosti. rešenika, prosijo tudi za darove, ki jih namenijo že prej omenjenim vrstnikom po svetu. Zato je praznik svetih treh kraljev tudi misijonski dan otrok, kar je tretji pomen te trikraljevske akcije.« Si ti tretji kralj? Misijonska akcija ima vsako leto svoje geslo. Prvo leto je potekala pod imenom »Gradimo lepši svet.« Z zbranimi darovi so pomagali otrokom v Zairu in Zambiji. Lanska akcija se je imenovala »Kaplja napoji, grižljaj nahrani, beseda nagovori«. Zbrani denar je bil namenjen otrokom na Madagaskarju in Slonokoščeni obali. Okrog dvesto koledniških skupin v 63 slovenskih župnijah je lani obiskalo prek deset tisoč slovenskih družin. S svojo zavzetostjo in požrtvovalnostjo so omogočili, da se je v skladu trikraljevske akcije nabralo 4.920,422,00 tolarjev. Med najuspešnejšimi koledniškimi skupinami pa so bile skupine pod vodstvom Vide Slakan v župniji Sv. Jurij ob Taboru, ki so s pomočjo obiskanih družin trikraljevski akciji prinesle lepo vsoto denarja. »Geslo letošnje akcije je vprašanje: »Si ti tretji kralj?« Torej si ti tisti tretji kralj, ki je pripravljen pomagati otrokom v Burundijutki še vedno jočejo zaradi posledic vojne. Ali si ti tisti tretji kralj, ki je pripravljen nekaj darovati za otroke v Bocvani, kjer živi nizkora-slo ljudstvo, imenovano Grmičar-ji, ki jih imajo za manjvredne,« nazorno razčleni to geslo Vida Slakan, ki ima največ zaslug za akcijo v svoji župniji Sv. Jurij, ki jo vodi dekan Leopold Selčan. Gradnja hiš v Bocvani Grmičarji ali Bušmani so nizko-raslo ljudstvo na jugu Afrike. Sami sebe imenujejo San, kar pomeni ljudje iz grmovja - grmičarji. Dolgo so živeli brez stikov z drugimi kulturami. Zanje sta bila značilna nomadsko nabiralništvo in lov. Kljub romantični podobi o Grmičarjih kot tradicionalnih lovcih in nabiralcih, ki žive kot naši predniki iz kamene dobe, danes tako ne živi skoraj nihče več. V večini njihovih nekdanjih lovišč so danes kmetije, farme in zabaviščni parki. Grmičarji za majhno plačo delajo na kmetijah ali pa so odvisni od vladne podpore. Ta prijazni narod na žalost izumira. V Bocvani je to prvotno ljudstvo manjvredna manjšina. Nepismenih jih je okoli 85 odstotkov. Živijo v težkih in nemogočih razmerah, ki si jih mi težko predstav-iamo. Misijonska sestra Zora Škerlj poskuša temu ljudstvu pomagati, predvsem pa jim vrniti dostojanstvo. Številnejše in močnejše etnične skupine so si Grmi-čarje popolnoma podredile. Poleg tega so otroci Grmičarjev zelo zapostavljeni. V šole jih neradi sprejemajo, saj jim manjka predhodnega znanja, ki jih v primerjavi z drugimi otroki dela neenakopravne. Prav tako ni nič romantično hoditi v šolo brez možnosti za učenje, slabo oblečen in bolan, kar je zlasti posledica neugodnih stanovanjskih razmer v kolibah iz listja in trave. Z različnimi programi želi misijonska sestra Zora to stanje spremeniti. Ukvarja se s šolstvom, karitativno dejavnostjo, izobražuje jih v pravnih poslih, uči jih praktičnih del in mnogo drugega. Njen zadnji projekt pa je gradnja hiš iz opek. Trdnejše hiše bodo tako ponudile zavetje pred mrazom in vetrom. Boljše stanovanjske razmere bodo gotovo vplivale na kakovost življenja in povrnitev nekdanjega dostojanstva. K temu bodo svoj del prispevali tudi koledniki in varovanci Vide Slokan ter vsi, ki so z darovi podprli trikraljev-sko akcijo. Enako velja za otroke v Burundiju. Mladinski center v Burundiju V tej državi delujejo trije slovenski misijonarji, salezijanci: Avgust Horvat, Danilo Lisjak in Jože Mlinarič. Dežela je postala njihov dom, ki pa še vedno joče zaradi posledic vojne. Misijon Rukago ima majhno kmetijo s obdelovalnimi površinami in nekaj živine. V teh negotovih razmerah poskušajo narediti kar največ za mladino. Odločili so se, da začno graditi mladinski dom. V tem domu bodo imeli mladi možnost šolanja. Družin, ki svojim otrokom šolanja ne morejo omogočiti, je veliko. Vojna je pustila posledice povsod. Center bi tako skrbel za socialno ogroženo mladino, ki je resnično brez vsega. Za šolnino bi mladi zaslužili s svojim delom v misijonu. Salezijanci povsod po svetu skrbijo tudi za to, da je zdrav duh v zdravem telesu. Za- Morda veste, kje je to? Tudi tokrat smo prejeli veliko dopisnic, očitno pa je bila naloga zahtevnejša, saj je bilo precej nepravilnih odgovorov. Na posnetku je bila cerkvica sv. Janeza in Pavla na Dobrovljah. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli v tajništvu uredništva. 1. Ida Rojnik, Podvrh 16 b, Braslovče 2. Jože Kodre, Letuš 22, Šmartno ob Paki 3. Nataša Kragl, Gotovlje 85, Žalec. V Savinjski dolini je več naravnih in umetnih jezer. Sprašujemo vas, katero jezero je na posnetku. Odgovore pošljite na uredništvo do 3. februarja 1997. ŽALEC, Mestni trg 5/b Tel.: 063/715-715, 715-716, 715-730, 715-877 NAJPESTREJŠA PONUDBA SMUČARSKIH ARANŽMAJEV V SLOVENIJI! KENIJA - oddih v hotelu z možnostjo safarija - vsak ponedeljek z Dunaja; KARNEVAL V NICI - oglejte si edinstveni dogodek na Ažurni obali, ki vsako leto pritegne na tisoče obiskovalcev, od 13.-16. 2. 1997; BAVARSKI GRADOVI - združite obisk pravljičnih gradov, ki imajo v zimskih mesecih poseben šarm s smučanjem v Garmisch-Partenkirchnu od 19.-23. 2„ 27. 2.-2. 3. in od 20.-23. 3. 1997; DOLGA POTOVANJA - pobegnite zimi v daljne kraje in se odpočijte v Dominikanski republiki, na Sejšelih, Baliu, Mauritiusu, v Mehiki - tedenski odhodi; ISTANBUL - preživite weekend v skrivnostni deželi od 20.-23. 2. in 27. 2.-2. 3. 1997; TAJSKA - Bangkok, budizem, tempelj, deževni gozd, orhideje in protislovna raznolikost, vse to je dežela, v katero vas vabimo od 20. 2.-2. 3. 1997; IZRAEL - obljubljena, sveta dežela in Palestina so besede, s katerimi največkrat opisujemo deželo, ki jo lahko odkrivate skupaj z nami od 16.-23. 2. 1997; SEJMI - vsakršen napredek in novosti pomenijo prednost pred konkurenco, ki je čedalje večja; za poslovneže organiziramo obiske sejmov po celem svetu, uredimo rezervacije hotelov, letalskih vozovnic... Ena izmed trikraljevskih skupin to so zgradili že deset igrišč. Potrebe so še večje, saj na območju misijona živi okrog 20.000 mladih. V dejavnosti mladinskega centra pa bi se vključilo okrog 800 fantov in deklet. Misijonarji sporočajo, da mladi pri obnovi in gradnji porušenih hiš radi pomagajo. Mizarska šola že vzgaja šestdeset fantov. Potrebe pa so še večje. Poleg drugega naj bi v mladinskem centru učili tudi o poljedelstvu in živinoreji. S tem bo sčasoma po zaslugi prizadevnih misijonarjev življenje mladih tudi v tej oddaljeni državi, ki se počasi izvija iz grozot vojne, lepše in srečnejše. V akciji že od začetka »V župniji Sv. Jurij ob Taboru smo trikraljevsko akcijo izvedli že takoj prvo leto. Moram reči, da otroci zelo radi sodelujejo in s svojo zagnanostjo vedno znova presenečajo. Organizirali smo štiri koledniške skupine. Vsako skupino sestavljajo: vodja skupine, trije kralji, torej Gašper, Miha in Boltežar, nosilec zvezde in nosilec darilne skrinje. Ljudje navdušeno sprejemajo mlade kolednike, jih obdarujejo z najrazličnejšimi darovi in velikodušno darujejo denar za otroke v misijonih. Koledniška skupina pri vsaki hiši zapoje pesem iz boga- te zakladnice koledniških pesmi, oznani veselo vest o Od-rešenikovem rojstvu, poprosi za darove za misijonske dežele in se ob koncu zanje tudi zahvali. Koledniške skupine poskušajo obiskati vsako hišo v župniji, saj je Jezus rojen za vse ljudi. Upoštevati je treba, da akcija poteka v zimskih razmerah, da je potrebno obiskati veliko hiš, kar je za otroke precej naporno. Toda ob zaključku se vsi strinjajo: Bilo je lepo! Na svidenje prihodnje leto. Tudi sama ob vsaki akciji čutim neizmerno zadovoljstvo, ki poplača vse napore, ki jih jaz in vsi, ki sodelujemo, vlagamo v to akcijo,« z veseljem pove Vida Slakan. In prestavi, da je pri vsem tem v ospredju verska podlaga, saj pred vsakim začetkom priprav na akcijo zmolijo kratko molitev, ki je tudi prošnja za uspešno končano opravilo. Letošnja trikraljevska akcija je za otroke v župniji Sveti Jurij ob Taboru končana. Tako kot prejšnja je tudi ta dosegla svoj namen. Mnogi so postali tretji kralj in njim se v imenu tistih, katerim je denar namenjen, Vida Slakan in koledniki najlepše zahvaljujejo. Darko Naraglav * * * * * * * * * Vse, M ste radi dobre volje, * vabimo na pustovanje - v soboto, 8. februarja, * - v torek, 11. februarja, * obakrat ob 20. uri. Maske bodo nagrajene. Poskrbeli bomo za glasbo! * ^ Priporočamo rezervacije! * Gostišče Savinja ., * Pievčak *************** Turistična vrtnica Tudi tokrat je mesto Žalec žarelo v siju številnih luči in različnih okrasnih teles. Lepo pa so bile urejene tudi izložbe trgovin, zato odločitev, katera je najlepša, ni bila lahka. Odločili smo se, da tokrat podelimo turistično vrtnico podjetju Zlati D za urejenost izložb njihovih trgovin. 1 kg 115 SIT VELEBLAGOVNICA ZANA ŽALEC PRODAJNI CENTER LENA LEVEC KRAČE VRATOVINA V.P. od 499,90 SIT dalje 1099,00 SIT V vrečah do 30 kg po 29.00 SIT ZLATO in SLASTNO o ailP . 3 zlati prstani Zlatarstva KRAGL Fužinska klobasa suha V. P. 1099,00 SIT *slastnih kr°m NE CENE V VSEH ENOTAH - »udi na ** 'l 1HWHB v. ■ ZA DOMAČE KROFE OLJE rum 859,90 SIT 159,60 SIT breskov sok 536,70 SIT MOKA 87,20 SIT margarina SMANTA, 500 g 149,90 SIT s . -vsesl «?. PRAVA MARELIČNA MARMELADA, 870 g 399 SIT : PRIVOŠČITE Sl DOMAČI KRUH V LENI LEVEC ■H» . 69,90 SIT NOVI CENTER - VEČ KOT 2000 IZDELKOV za male živali PESEK ZA MUCE, 5 kg 269,60 SIT SUPER CENA BRIKETI ZA MUCE, 400 g 143,80 SIT Ali že veste, da ta sprej odganja ženine vaše samičke. BRIKETI ZA PSA S PROTEINI, 5 kg 799,90 SIT Nekdo odhaja... KOTO M v Leno prihaja... NOVI Se se enkrat prepustiti duhovni globini božičnega časa in postali bogatejši za nekaj lepega Domači župnik lože K< »vačec je med koncertom blagoslov il tri-kraljevsko vodo, ki so jo mnogi odnesli tudi domov. Obenem se je vsem nastopajočim zahvali! za prelep večer in trud. ki ga vlagajo v petje, saj je sad dolgotrajnega in vestnega dela. Koncert naj bo, kot je dejal, koledniško voščilo vsem župljanom in krajanom Polzele. Radio Polzela ga je v celoti posnel. T, Tavčar Romantične citre Cite Galič Pred kratkim je pri založbi Zlati zvoki izšla kaseta in zgoc ščenka z naslovom Romantične citre Cite Galič — Najlepše melodije sveta. »Moj najnovejši projekt predstavlja znane klasične in zabavne skladbe, prirejene za citre in mali orkester. Poglavitna značilnost posnetkov je, da so bili skoraj v celoti narejeni s pomočjo akustičnih inštrumentov oziroma z živimi glasbeniki, elektronskih glasbil je kvečjemu za vzorec. Tudi citre so posnete akustično in brez nepotrebnih, odvečnih na-snemavanj, kar je pri nas in v svetu nasploh zadnje čase že prava redkost. Projekt sem pripravila s pomočjo priznanih slovenskih glasbenikov: aranžerja vseh skladb in kitarista Milana Ferleža, producenta, tonskega moj- stra, harmonikarja In baskitarista Igorja Podpečana, sodelovali pa so še klarinetist Branko Jahn, trobentar Matej Borkan, orgličar Jože Galič in bobnar Mišo Gregorin. V kratkem bo izšla tudi notna zbirka, v kateri bodo priredbe vseh desetih skadb za citre. Ker tovrstnega notnega materiala pri nas ni (razen moje Začetne šole za citre, izdane leta 1990), sem se odločila, da bom odslej izdajo vsake svoje kasete in zgoščenke dopolnila še z notno izdajo,« nam je ob izidu kasete in zgoščenke povedala Ci-ta Galič. Fritzeva desetnica med otroke Nekaj dni pred koncem leta je v občinski matični knjižnici v Žalcu Evrin Fritz predstavil svojo novo knjigo z naslovom Devet zgodb in deseta desetnica. Ervin Fritz je zaposlen na Radiu Slovenija kot redaktor radijskih iger za otroke. Tudi sam je napisal precej radijskih iger za otroke, v svoji.zadnji knjigi pa jih je preoblikoval v zgodbe. Kot pove že naslov knjige, je zgodb deset, nekatere so napisane na bolj ali manj znane motive, z deseto zbodbo pa je želel poudariti tragedijo desetnic, ki je po Fritzevem mnenju predvsem tragedija matere, ki verjame -ljudskemu izročilu in pošlje otroka od doma. Zgodbe je ilustriral in knjigo zares všečno opremil Marjan Manček, izšla pa je lani pri Založbi Obzorja Maribor. K. R., foto: J. K. Popravek V decembrski številki Savinjčana je bil objavljen članek Damjane Lukman o obisku pevskega društva Tabor v Nemčiji. Na obisku pri moškem pevskem zboru je bil mešani pevski zbor pevskega društva Tabor in ne moški pevski zbor, kot je bilo pomotoma zapisano. V spomin Anici Brišnik Tisoč skrivnosti je odšlo s tabo v grob, draga prijateljica in spoštovana kulturniška sodelavka. Hodila si svojo pot in jo sklenila v Tvoji Savinjski dolini, v Tvojih Braslovčah. Na gledališkem področju si izpisala posebno obdobje. Izpisovala si ga s predstavami Herman Celjski, Miklova Zala, Samorastniki in vrsto drugih; v ogrlico prelepih umetniških večerov si s posebnim žarom, ljubeznijo do slovenske besede, pesmi in z značilnim žametnim altom povezala številne izvajalce in poslušalce; spletla si venec prijateljstva tu in onstran meje. Ob tebi je živela mlada gledališka skupina, ostalim si bila vzor, nehote si med nami netila ustvarjalni in tekmovalni duh. Kosali smo se s prijazno gospo iz Braslovč - teto Anico. Lepota mladosti te je prezgodaj spremenila v prekaljeno osebnost. Pod plaščem resnosti si pritajeno skrivala otroško nagajivost in želja po nenehnem dogajanju je v tvoji skromni sobici zbirala žlahtno mladost; od jutra do večera si ji odpirala vrata in delila svojo prijaznost. Iskali smo zatočišče, Ji zaupali svoje težave in pričakovali nasvetov, kovali načrte in občudovali tvojo izjemno razgledanost na vseh področjih umetnosti. Osebno ali skozi tvoje pripovedi smo spoznali imenitne ljudi. Vedno si imela razprte roke in dušo, danes so nam na mnogih življenjskih križ-potjih v poduk tvoje grenke izkušnje. Morda smo bili za razumevanje njih takrat premladi. Danes vemo: iz nič si pekla bel kruh, usode nisi preklinjala, ničesar nisi obžalovala - vsa naložena bremena si nosila pokončno in ponosno, najmanj sebi v prid. In končno se ti je izpolnila želja: na razburkanih valovih življenja se je tvoj čolnič dokončno ustavil v Braslovčah in spala boš ob Njej, ki je še v svoji pomladi morala kloniti pred veličino knežjega prestola - Tebe pa je izpilo življenje na zimo. Med nami boš živela kot simbol ljubezni do sina Karla, njegove družine, do lepega - in do majhnih preprostosti. In sij odrskih luči bo vnovič zagorel - tebi v večni spomin. Jožica Ocvirk Mož moje žene v Petrovčah Na povabilo kulturnega društva Petrovče sta pred dnevi v Petrovčah gostovala Ivo Ban in Iztok Valič. V dvorani hmeljarskega doma sta predstavila priljubljeno komedijo Mira Gavrana Mož moje žene, ki jo je režiral Marjan Bevk. K. R. Pričakovanja poln december_____________________ Mesec december je prav gotovo nekaj posebnega, resnično nas s svojim bliščem napolnjuje z različnimi pričakovanji, tako da se tudi ml nekoliko spremenimo. Da bi to posebnost decembra.kar najbolj prijetno doživeli tudi otroci, so se učiteljice na OŠ Polzela, ki vodijo podaljšano bivanje, Nataša Štor, Mate; ja Avbreht In Lucija Florjane odločile bivanje v šoli narediti bolj skrivnostno in ga napolniti s pričakovanji. V ta namen so si skupine nadele nova imena, bile so sončki, pikapolonice in bambi-ji. Otroci so v tem času peli, ustvarjali različne okraske za božič in novo leto, plesali, skratka, se dobro zabavali. Te prijetne trenutke so delili tudi s starši, ki so sodelovali pri nekaterih dejavnostih. Učiteljice so ob koncu vsem skupaj povedale še pravljico, ob kateri si je vsak lahko ustvaril svojo podobo in jo odnesel domov. Na sliki: Otroci In starši izdelujejo okraske. T. T. N Foto Ton ica Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252 j Za vse ujete trenutke... % • velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov ^ i • vse fotografske storitve p ^ • fotokopiranje & ^ • ekspres izdelava fotografij za dokumente il FILMSKI SPORED KINA ŽALEC: 16. do 19.1.1997: OSMI DAN - drama NORI BOŽIČ - božična komedija 23. do 26.1.1997: KRETENČKOVI - odštekana komedija PRAVI POGUM - vojna drama TRAINSPOTTING - socialna drama 30.1. do 2. 2.1997: ODKUPNINA - drama NENEVARNA SRČECA - odtrgana komedija 6. 2. do 9.2.1997: NE ZALJUBI SE, KO.SI ŽE MRTEV - drama NA VSE ALI NIČ - romantična komedija 3. 2. do 16. 2.1997: ŽENSKI KLUB - komedija LOM VALOV - drama Pred nami je norčavi PUST, nimate ideje... OB VELIKI IZBIRI MASK, KI VAM JIH PONUJAMO, bo vaša odločitev lažja Spomeniško zaščitena tudi drevesa ga meseca je v favni < loka o razglasitvi dendrologih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v občini Žalec. Z njim naj bi najprej zavarovali sekvojo in smrekov drevored pri graščini Plevno ter bukev in kostanjev drevored pri graščini Žov-nek; Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje je v začetku leta 1991 pripravil predlog za razglasitev naravnih znamenitosti v žalski občini. Omenjeni predlog zajema razglasitev krajinskega parka Mrzlica ter naravne spomenike in spomenike oblikovane narave. Teh pa razen graščinskega parka Šenek do danes občina še ni zaščitila in mnogi zaradi neustreznega ravnanja propadajo. Ker bi bil predlog za razglasitev vseh naravnih znamenitosti v občini po mnenju občinskih strokovnih služb zelo obsežen in ker zahteva še veliko dodatnega strokovnega dela ter denarja za izvajanje odloka, so v omenjenem predlogu odloka zaščitene le najbolj ogrožene znamenitosti. To pa so smrekov drevored in sekvoja na območju parka ob graščini Plevno ter kostanjev drevored in bukev v parku ob graščini Žovnek. Omenjena parka sta v dolgoročnem prostorskem načrtu občine opredeljena kot območji dediščine oblikovane narave, kar pa v praksi ne preprečuje neustreznih posegov vanje. Če bo predlog odloka sprejet tudi v drugi obravnavi, se bodo za kršitve določb odloka uporabljale kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini. Za obnovo parkov Plevno in Žovnek bo v naslednjem letu potrebno iz občinskega proračuna zagotoviti 1,2 milijona tolarjev, v letu 1998 650.000, medtem ko bo vzdrževanje leta 1999 predvidoma znašalo 420.000 tolarjev. Predlog odloka je pripravljen tako, da bo mogoče odlok dopolnjevati z ostalimi dendrološkimi spomeniki in spomeniki oblikovane narave v občini. - K. R. Ekologija - upanje naših otrok Moj stari oče, cesarski gardist, je umrl zaradi obolenja prostate. Takrat so temu rekli, da se mu je zaprla voda. Odvečne strupene snovi se niso mogle več izločiti iz telesa. V telesu se jih je nabiralo vedno več, umiral je počasi in v hudih mukah. Vsa živa bitja so ustvarjena tako, da izločajo iz sebe odvečne in strupene snovi. Če se jim ta sistem pokvari, propadejo, umrejo. Naš planet Zemlja nima organov za izločanje, s katerimi bi odvečne in strupene snovi izločil v vesolje. Dokler je ravnotežje v naravi, je poskrbljeno zato, da se snovi, ki jih različni deli zemeljske sfere proizvajajo, predelajo in postanejo zopet uporabne za njene člane. V tem sistemu je milijone let živel in deloval tudi človek. Spominjam se mladosti na kmetiji. Dejansko nismo ustvarili nobenih odpadkov, ki bi obremenjevali okolje. Stare čevlje in lonce smo hranili na podstrešju, ostanke hrane smo dali živalim. V vsem času nismo zavrgli nobenega voza, pluga ali brane. Lahko sem hodil ure in ure po poljih in gozdovih, nikjer ni bilo ničesar, kar ne bi sodilo tja. Sedaj imam navado, da ob veliki noči, ko pojemo žegen, prehodim naše posestvo, njive, travnike in gozdove. V grmovju na obronkih polj ležijo polivinilaste vreče od umetnega gnoja, v gozdovih najdem plastične kante, v katerih so prinesli gorivo za motorno žago, pa se jim ni ljubilo praznih odnesti domov. V tistem delu gozda, ki leži ob cesti, so v globači štedilniki, pralni stroji, hladilniki in vrag vedi, kaj še Slaba bera medu, upadanje števila čebeljih družin Tudi pri zvezi čebelarskih družin občine Žalec so potegnili črto pod leto 1996. Niso zadovoljni. V zvezi je združenih 9 čebelarskih družin z okrog 130 čebelarji, ki imajo skupaj 1800 čebeljih družin. Ugotavljajo, da je tako po številu čebelarjev kot po številu čebeljih družin to za polovico manj kot v dobrih časih, ko je imelo kakih 300 čebelarjev 3600 družin. O tem osipu nam je predse- ve, namesto da bi to nedonosno, dnik zveze čebelarskih družin občine Žalec Anton Rozman povedal takole: »Glavni razlog za takšen upad števila čebeljih družin je izbruh varoze v letu 1980. Ta čebelji zajedalec je nekatera območja v naši občini tako napadel, da so ostala brez čebel. Vedeti je treba, da je zajedalec ze- vendar zelo pomembno panogo podpiralo.« V naši občini so lani natočili bori dve in pol toni medu, medtem ko so ga ob dobrih letinah tudi po osemnajst ton. Lansko leto je bilo čebelam izredno nenaklonjeno, saj so pogosta deževja spirala cvetni prah s travnikov, drevja in po gozdovih. Bera je bila tako skromna, da so čebelarji morali čebele celo hraniti, saj niti zase niso mogle nabrati dovolj. Tudi drugih čebeljih proizvodov je bilo izredno malo. Po novem zakonu o društvih se bodo čebelarske družine preimenovale v čebelarska društva. Glede na napovedano drobljenje naše občine na več manjših pri zvezi razmišljajo, da bi imeli v Savinjski dolini eno čebelarsko zvezo, saj samo združeni in enotni lahko uspešno nastopajo v raznih akcijah, kot so zdravljenje, nabava sladkorja, zdravil, strokovna usposabljanja itd. Čebelarji v Savinjski dolini točijo zelo kakovosten med, zato upravičeno zahtevajo in pričakujejo splošno podporo. Prepričani so, da bi ga lahko natočili dovolj za domače potrebe, pa še za izvoz bi ga ostalo - ne pa da po nizkih cenah kupujemo nekakovosten med in ga drago prodajamo. T. Tavčar vse. Minila je samo dobra polovica mojega življenja, pa takšna sprememba. Prej čista narava je sedaj že precej onesnažena. Kaj čaka moje otroke? Ko se sprehajam po njivah, travnikih in gozdovih v Savinjski dolini, ugotavljam še veliko bolj zaskrbljujoče stanje. Ljudje so tukaj naseljeni bolj na gosto, tudi bolj bogati so, zato najdem v gozdovih in grmovju mnogo več štedilnikov, pralnih strojev, sedežnih garnitur, postelj, avtomobilov, akumulatorjev, zdravil, na pol prazne ovojnine škropiv itd.. Čeprav se narava zelo trudi in iz leta v leto z listjem pokriva rane, ji ne uspeva. Dvono-žec nekje med Bogom in živaljo, ki mu pravimo človek, vedno hitreje odlaga odvečne in strupene snovi. Če ne bomo nič ukrenili, nas gotovo čaka usoda, kakršna je doletela mojega starega očeta. Seveda obstaja upanje. Razvitejši prebivalci planeta so razrešili že marsikateri problem v zvezi z okoljem, ki ga prinaša razvitost. Poskrbeli so za to, da odvečne in strupene snovi zbirajo in jih razgrajujejo, tako pomagajo naravi vzdrževati ravnotežje. To seveda precej stane in zahteva od ljudi veliko odgovornosti in samodiscipline. Skoraj povsod se za razreševanje teh težav trudi politika in z njo oblast, od občine do države. Politične stranke se delijo na tiste, ki o problemih okolja veliko govorijo, storijo pa malo konkretnega. Druge postavljajo, tudi v tem primeru, v ospredju odgovornost posameznika in skupnosti, da s svojim denarjem in obnašanjem prispevajo k reševanju problemov. Imamo pa tudi take, ki jih skrbi samo njihov trebuh, ki jih zanima samo" danes, za jutri naj poskrbijo drugi, ker oni za to pač nimajo denarja. Na žalost imajo slednji pri nas še vedno precej vpliva, predvsem pa nobenega sramu. Danes je v svetu samo en resnični problem. To je onesnaževanje okolja. Če bomo rešili tega, potem obstaja upanje za naše otroke in njihove potomce. Spoštovani ljudje, kadar delamo in plačujemo za urejanje okolja, delamo za naše otroke. Ne poznam starša, ki si ne bi odtrgal od ust, da bi dal svojim otrokom. Milan Dobnik lo nevaren in ga je mogoče uspešno uničiti v začetku pojava. Želimo si, da bi zopet postopoma povečali število družin. Pogoj za to pa je vzgojiti v čebelarjih zavest vestnega zdravljenja čebel zoper varozo. Še danes se namreč dogaja, da nekateri ne posvečajo svojim družinam dovolj pozornosti in spregledajo začetek razvoja zajedalca, tako da je, ko začnejo ukrepati, že prepozno. V lanskem letu nam je občina Žalec dodelila 200.000 SIT za nabavo zdravila za zdravljenje varoze in čebelarji so ga lahko dobili po nižji ceni. Z intenzivnim zdravljenjem smo zajeli celotno območje občine. Povedati moram, da se tako drastično znižanje čebeljih družin pozna tudi v sadjarstvu, saj so prav čebele nepogrešljive opraševal-ke. Eden od pomembnih razlogov za vedno manjše zanimanje čebelarjev pa je tudi politika ministrstva za kmetijstvo, ki je čebelarjenju nenaklonjeno. Napovedujejo celo nekakšne obdavčit- ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 äüanSä TEHNIČNA TRGOVINA Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 BELA TEHNIKA: ** AKCIJA ** SUSILEC PERILA WT 900 39.900.00 SIT - na 5 čekov 37.440.00 SIT ■ za gotovino PRALNI STROJ PS 906 57.900,00 SIT HLADILNIK HTI 14.26, 54x90 cm 23.900,00 SIT HLADILNIK HTI 21.21, 54x123 cm 31.800,00 SIT KUHINJSKA NAPA ELICA, 60 cm 9.950,00 SIT REZERVNI DEU ZA: PRALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, HLADILNIKE, BOJLERJE, SUŠILCE PERILA AKUSTIKA VIDEOREKORDER SAMSUNG SV 30X VPS VIDEOREKORDER SAMSUNG SV 80x4 glave GLASBENI STOLP SAMSUNG MAX 380 (radio, 2 kasetnika, 3 CD, dalj., 2x80W) GLASBENI STOLP SCM 8250 TELEVIZOR VOYAGER 51 TTX MAU GOSPODINJSKI APARATI 39.990.00 SIT 53.800.00 SIT 49.900.00 SIT 49.900.00 SIT 48.296.00 SIT ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI, KARTICE, DEKODERJI MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV, BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km. Komentar Ko si ljudje upajo na ulico »Ne bomo plačal'!« je čez televizijski ekran - bil je osrednji televizijski dnevnik - vsej Slove-niji pogumno zavpila gospa srednjih let; dobro nabrušeni šmiglovec pa je v razkošnem agitatorskem slogu v najbolj gledani oddaji istemu občinstvu razložil, da se je v zlati Dolini zgodil nezaslišan zločin proti demokraciji. Pobrskal sem med svojimi položnicami in malo razmislil, zdaj pa dajem na ogled svoje drobno mnenje. Kako odločajo upravni stroji in strojčki naše zlate Doline, kakšne vloge igrajo župan in svetniki in vsi ostali pametni možje s pomembno resnimi in blagohotno nasmejanimi obrazi, ne vem. In me preveč tudi ne zanima, saj sem le mali človek iz množice, ki se ne razume preveč na obračanje denarnih številk. Ampak da so skuhali okoljevarstveni davek, tu jim iskreno dajem roko - in da so se mu zaradi junakov svobodne ulice odrekli, jim iz dna duše zamerim. Vsak, ki ni neumen, ve, da so narodov strah pred položnicami za ozke politične namene izkoristili združeni pogoreli-či - ampak tudi njim bi vse oprostil, če bi si upali priznati, komu in čemu odtegujejo denar in zakaj je skrb za okolje tako hud zločin, da ga je potrebno zatreti s takšno pobalinsko revolucijo. Nič. Oni so najbrž z drugega sveta. Retorično spretni šmiglovci in jezne stare gospe očitno ne vejo, da smo civilizacija, ki se čedalje bolj utaplja v svojem lastnem govnu. In da veliko čiščenje veliko stane. Se iz izpušnih cevi njihovih avtomobilov vrtinči najbogatejši kisik? Imajo skrivno formulo za spreminjanje vseh vrst plastike v plodni kompost? Se v njihove greznične odtoke zliva sama po vijolicah dišeča ambrozija? Ampak s prozornimi mitingi in megatonskimi trobentanji je skrb za posvinjano zemljo res najlaže prevaliti na tiste, od katerih smo jo dobili naposodo - od naših otrok in vnukov seveda. Kako širokopotezno, in vendar ozko so glasni mitingaši pred gledalskimi in poslušalskimi očmi in ušesi cele Slovenije ponižali sami sebe in to zlato Dolino! Se tega zavedajo? Kakšni dokazi, o sveta preproščina. Krivica, ker so položnice dobili vsi člani družin, celo dojenčki in starci. Poulična logika ni doumela, da večja družina naredi več smeti, da so z novimi, plastificiranimi plenicami dojenčki eni največjih proizvajalcev odpadkov, in da bi morali upokojencem poleg nagrad za minulo delo pritakniti še dolg minulega onesnaževanja. Nihče, res nihče ne more biti izvzet -a z agitatorstvom je pač tako, da ne prenese najbolj logičnega pretresa in kritičnega vpogleda. Šmiglovsko še prav posebej, saj najbolj poznamo njegove zlorabe. Škoda, hotel sem plačati, zdaj pa ne morem. Sem zelo nehvaležen porabnik in vseh kalibrov trgovci (razen oni s knjigami) bi se ob mojem odpiranju denarnice mizerno posušili. In vendar vem, koliko svojega znoja in truda zmečem v stvari, ki škodijo okolici in najbolj meni samemu. Že to, koliko bencina sem brez potrebe uplinil in koliko tobaka sežgal, koliko plastike nagrmadil in koliko grdega betona zamešal. In vendar sem - upam si trditi in tudi dokazati - eden najmanjših grešnikov ter me ni strah za tiste drobne fičnike, ki naj bi kaj dobrega (vem vem, da denar skozi občinske blagajne ne potuje neogrožen! - tako naiven spet nisem) storil naravi. Kako ozko pa razmišljajo glasni zborovalci, tega me je strah in tega ne razumem. Me res zanima, kako si bodo uspeli mahati s pouličnimi pro-staštvi, ko jim bodo za vratovi sedeli strogi in pedantni evropski gospodarji, ki si jih tako goreče želijo. Me zanima, kaj bodo kričali, ko bodo v deželi blagostanja in najboljših uvoženih avtomobilov grozljiva državna in naddržavna nadzorstva bedela nad njihovimi premiki. Radoveden sem, koliko se jih bo upalo iti na ulico, ko bodo k nam selili vojaška oporišča in se bodo slovenski fantje šli nastavljat v svetovna krizna žarišča. In kaj bo trobil šmiglovec, ko se bo za preživetje treba učiti tujih jezikov, predvsem angleščine. Če bi bil tudi samo po naključju zraven, bi me bilo sram. Zato v isti sapi predlagam občinskemu vodstvu, naj še enkrat razmisli o okoljevarstvenem davku, ga ponovno uvede in se obenem bolje zaščiti pred egoizmom kratkovidnih poulični-kov. Naj ve, da jih podpira več ljudi, kot si mislijo, in da vsem še zdaleč ni tako vseeno za čisto preživetje kot preklinjajočim junakom televizijskih dnevnikov. In kar se mene tiče: moje mnenje je moja odgovorpost, vedno sem pripravljen na dobronameren pogovor. Ne na klevetanja in izraze množičnega uličnega poguma. Sploh če ga spodbuja žolčna, popadljiva politika. Mare CESTNIK Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel: 725-104, slaščičarna Žalec, tel: 712-105, pekama Velenje, teL 854-181 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI Stopili smo v novo leto in tako kot vsa leta prej bomo tudi letos poskrbeli, da bodo vaši nakupi v naših trgovinah Vam In nam v zadovoljstvo. Pred nami je pustni čas, na katerega se tudi mi z veseljem pripravljamo. Krofov in drugih dobrot na naših policah ne bo manjkalo. Ne pozabite! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in trgovino v Grižah! Kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne in bistroja BRGLEZ Izjava za javnost |« ■ Skupina svetnikov desno usmerjenih strank v občini Žalec je konec maja 1995. leta predlagala vrsto pobud s sklepi, ki naj bi jih sprejel svet občine Žalec. Župan Milan Dobnik je eno izmed teh pobud uvrstil na zasedanje sveta občine, ki je bilo 19.12.1996. V tem predlogu so svetniki med drugim sklepali tudi o preimenovanju javnih zavodov oziroma šol. Sprejeli so sklep, po katerem se iz nazivov osnovnih šol oziroma javnih zavodov umaknejo imena padlih borcev za svobodo v letih 1941—1945. V javni razpravi smo proti tak-. šnemu preimenovanju protestirali borci, posamezniki in združena lista. Ne glede na proteste še živečih borcev so svetniki izbrisali iz imen šol imena tistih naših sokra-janov, ki so v času najhujše narodove preizkušnje darovali domovini največ, kar človek lahko daruje — svoje življenje. S tem so svetniki sveta občine Žalec borbo za domovino in umiranje za svobodo označili kot dejanje, ki se ga je treba sramovati in ga je potrebno izbrisati iz zavesti mladih. V omenjeni pobudi svetnikov slovenskih krščanskih demokratov, slovenske ljudske stranke, socialdemokratske stranke iz leta 1995 pa je zapisano še več, kot so občinski svetniki na svoji seji sprejeli — v njej piše, da je poleg preimenovanja šol in javnih zavodov potrebno tudi »umakniti kiparske skulpture umrlih, v preteklosti po-mebnih osebnosti. Umakniti se morajo tudi vse spominske plošče iz preteklosti, ki so še vedno pritrjene na fasadah nekaterih šol in drugih javnih objektih. Izbrišejo pa se tudi imena zgodovinskih osebnosti v spominskih parkih ter umaknejo plošče.« Ali to pomeni, da bodo nadaljevali s sežiganjem knjig, preganjanjem še živih prič najhujših časov naše zgodovine in pričeli postavljati spomenike novim »junakom«? In da bomo te spomenike čez čas ponovno rušili? Kako naj starši vzgajamo svoje otroke v ljubezni do domovine, jih pripravljamo na velika dejanja, če pa vidijo, da se vse to čez čas sprevrže v nenormalna dejanja, ki so vredna vsakršnega obsojanja? Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, nima prihodnosti. Pozivamo občane občine Žalec, da s pisnimi protesti izrazijo svoje ogorčenje županu občine Žalec, ki naj zadrži izvajanje odloka in ponovno prouči smiselnost sprejemanja tovrstnih odlokov. Franci Tratar predsednik OO ZLSD Žalec Svetniki strank slovenske pomladi so se izprsili_______________ Kot je bila javnost že obveščena, je župan žalske občine dal v javno obravnavo ostnutek odloka o javnih zvodih s področja vzgoje in izobraževanja, v katerem je izpustil imena oseb, po katerih se imenujejo nekatere šole. Izvršni odbor občinskega združenja ZZB NOV Žalec je o tem obvestila javnost in svojo pisno nezadovoljstvo poslal tudi vsem svetnikom in vodstvu občine Žalec. Proteste so na svet občine Žalec v predpisanem roku poslale tudi krajevne organizacije ZB NOV. Vsa naša prizadevanja, da bi šole tudi vnaprej ostale poimenovane po zaslužnih osebah iz časa NOB, so bile zaman. Župan in svetniki strank slovenske pomladi so na seji sveta 19. decembra 19% izglasovali takšen odlok, kot ga je predlagal župan. S tem so svetniki strank »slovenske pomladi« dosegli tisto, kar so že dalj ča- sa načrtovali, to je zabrisati dejstva, ki spominjajo na najslavnejše dni v zgodovini slovenskega naroda in s tem rehabilitirati kolaborante. Poskusov razvrednotenja vloge NOB za svobodo slovenskega naroda v drugi svetovni vojni je vedno več. Za ilustracijo navajam dvoje stališč skupine svetnikov navedenih strank, ki so ju svetu občine Žalec predložili 30. maja 1995. Točen prepis njihovih predlaganih sklepov: 1. »Vse ravnatelje(ice) in direk-torje(ice) javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Žalec, se zadoži, da najkasneje v roku 3 mesecev v svojih statutih črtajo iz »imena« zavoda vsa imena umrlih, v preteklosti pomembnih osebnosti, in se tudi ne smejo po tem roku uporabljati v uradni in poslovni dokumentaciji ter pečatih. Vsa ta imena se morajo izbrisati tudi v sodnem registru, če so vpisana v njem. 2. Iz prostora pred nekaterimi šolskimi poslopji se morajo v roku 3 mesecev umakniti kiparske skulpture umrlih, v preteklosti pomembnih osebnosti. Umakniti se morajo tudi vse spominske plošče.iz preteklosti, ki so še vedno pritrjene na fasadah nekaterih šol in drugih javnih objektih. Izbrišejo pa se tudi imena zgodovinskih osebnosti v spominskih parkih ter umaknejo plošče.« To so zahteve nekaterih svetnikov tistih strank, ki imajo vedno polna usta besed o spravi in sožitju, njihova dejanja pa so vse kaj drugega, saj povzročajo nezadovoljstvo med ljudmi posebno med udeleženci NOB. Predsednik občinskega sveta žalske občine je navedene predlagane sklepe nekaterih svetnikov strank »slovenske pomladi« umaknil iz dnevnega reda, ker je ugotovil, da so to delikatne in občutljive zadeve za občane Žalske občine. Drugi poskus župana in svetnikov strank »slovenske pomladi« je uspel. Njihove namere pa so v predvolilni kampanji spretno zamolčali. Vsekakor vsaj udeleženci NOB tega pri naslednjih volitvah ne bomo prezrli. Borci in udeleženci NOB ne glede na strankarsko pripadnost najodločneje nasprotujemo in obsojamo takšen odnos do zgodovine slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in po njej. Še posebno pa nasprotujemo odstranjevanju simbolov, napisov in spomenikov, ki spominjajo na slavno preteklost večine slovenskega naroda. Rado Cilenšek, Griže Občinski svetniki so se ponovno izkazali Devetnajsta seja občinskega sveta ne bo šla kmalu v pozabo. Za to so na predlog župana, gospoda Milana Dobnika, poskrbeli svetniki tako imenovanih strank slovenske pomladi z odpravo poimenovanj osnovnih šol po zaslužnih borcih, žrtvah NOV. Za poimenovanje šol po teh ljudeh so se občani odločali na lastno pobudo že pred več kot dvajsetimi leti. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da lahko danes v tako opevani demokratični družbi kljub raznim protestom o takih zadevah odloča le 15 svetnikov. Kot običajno pa je bilo v razpravi slišati tudi revanšistične pripombe, ki nimajo nič skupnega s časom NOV, še manj pa s temi zaslužnimi občani, po katerih se šole imenujejo. Sicer pa to ni prvo politično presenečenje. Začelo se je že pri kadrovanju ravnateljev šol: njihov kriterij je bil, da kdor ni čistokrvni član strank slovenske pomladi, ni zaželen. Ne vem, ali ima g. Dobnik moralno opravičilo za odpravljanje nečesa, kar je proti volji večine občanov. Sicer pa si človek z dvoj- no moralo in tremi obrazi lahko vse privošči. Upajmo, da to ne bo trajalo večno. Presenečenje te seje je tudi razveljavitev odredbe o taksi za obremenjevanje okolja z odpadki. S tem je svet popravil svojo napako izpred osmih mesecev. Za to odločitevie zaslužen predvsem g. Srečko Cater, ki je zaradi pomanjkljivosti pri odmerjanju taks v času zasedanja sveta pred občino organiziral protestno zborovanje nezadovoljnih občanov. Dejstvo je, da je z zaprtjem odlagališča na Ložnici in s preusmeritvijo odvoza odpadkov na celjsko odlagališče Bukovžlak nastal velik strošek, ki ga je treba poravnati, vendar ne s preobremenje-vanjem občanov. Najbolj enostavno ga je pobrati pri občanih. To prakso bo treba nehatj in najti sredstva v proračunu. Čeprav se ve, da gre veliko denarja iz proračuna nekontrolirano za razne namene, od katerih občani nimajo nobenih koristi. Se bo včasih pač treba tudi odpovedati nekaterim izsiljenim apetitom in proračun uskladiti z realno možnostjo. Občinski svetnik Alojz Kotar Kaj še pomnite, tovariši? Bilo je še v časih prejšnje države in genialno prilagodljivega političnega enoumja. Kot predsednik občinske veje takratne Književne mladine Slovenije sem bolj ali manj po naključju sedel na mladinskem sestanku in poslušal, kako stari partijec Janez M. uči mladince nekritičnega strinjanja. Govoril je o imenovanju takrat dokončevanega žalskega kulturnega doma. S samozavestno stojo, nevajeno ugovarjanja, je pripovedoval, da so se z Edvardom Kardeljem o posoji njegovega svetega imena dogovorili še za časa njegovega življenja, in to nikjer drugje kot na Smiglovi zidanici - da se sme kulturni dom imenovati po starem komunističnem šolniku, je pozneje potrdila tudi njegova vdova Pepca. Toliko. Ne vem, od kod sem potegnil pogum, da sem tovarišu Janezu M. ugovarjal; menil sem namreč, da so imenovanja, ki zagovarjajo kult uspešnih komunističnih povzpetnikov, preživeta in svobodomiselnosti krivična. Nemudoma sem dobil zastrašujoč ukor in utihnil. A samo za takrat. Doma sem napisal nekakšno protestno pismo in ga poslal vsem znanim slovenskim časopisom in revijam. Objavili so ga takratni »Teleks«, celjski »Novi tednik« in »Mladina«. Po menda temeljitem pretresu ga uredniški odbor takratnega »Savinjskega občana« ni pokazal bralcem. Danes mi je vseeno. Osrednji žalski kulturni hram se ne imenuje »Kulturni dom (doktorja?) Edvarda Kardelja«, marveč nosi veliko bolj kulturno ime, ne da bi mu bilo treba čakati na čase, ko so preimenovanja bolj moderna in malokalibrskim vetrolovcem primerna. Danes videvam, kako se nista duh in dojemanje komunističnih nostalgikov (kako se že po novem imenuje njihova stranka?) in dosmrtno poklicnih partizanov spremenila niti za kanček. Še vedno iste fraze, še vedno isto neokusno samopoveličevanje. Ker sem letnik dvainšestdeset - in ravno zato -, niti približno ne verjamem njihovim verzijam odvijanja tosto-letne zgodovine na naših tleh. Kot sem pred kratkim v tem časopisu že zapisal: kdor je imel ljubezen do domovine in narodovega obstoja res tudi v duši in ne samo na jeziku, v njej ni iskal dobička in osebnih privilegijev - in tisti zagotovo ni razvrednotil svojih idej v nekakšni »Zvezi borcev«. Tisti bi - če omenim samo mimogrede - povzdignil glas tudi danes, ko je slovenstvo ogroženo veliko bolj prefinjeno in zahrbtno. Po drugi strani razumem grenkobo, ki jo žolčijo z neizbranimi in kulturno ničvrednimi oglašanji - seveda, čas jih je povozil in jih postavil na laž, ogrozil njihove privilegije, razkril njihovo prilagajanje, razgalil njihovo malomeščansko dobičko-Ijubnost. Kaj res nimajo bolj pametnega dela? Berem torej starčevske in politikantske žaljivosti, ki jadikujejo zaradi črtanja »revolucionarnih« imen iz naslovov šol in vrtcev. To so šole in vrtci, ej, v njih rastejo novi ljudje, ki nimajo popolnoma nič s kvazi domoljubnimi igricami svojih dedkov in babic. Otrokom se fučka za partizane in druge zvezdaše in bodo morda nekoč vprašali edinole to, kdo jim je tako umazal svet, na katerem živijo. In kdo so navsezadnje vsi ti »heroji«, ki jih bo tako zelo škoda izbrisati z ničkrivih šolskih arkad? Kdor je doživel in preživel tiste težke čase, ki si jih že od začetka lastijo samo tisti, ki so se po naključju znašli na strani zmagovalcev, in ni obmrenenjen s po-smehujočimi se številkami borčevskih pokojnin (veliko jih poznam), bodo radi rekli, da je bilo v resnici pravzaprav čisto drugače, kot govorijo razni uradni pismeni in ustni zgodovinarji. S tem potrjujejo, da je vse tisto obdobje potrebno objektivno kritičnega pretresa in ne le trmastega vztrajanja pri puhlicah. Da se razčisti vsaj to, kaj je prava kolaboracija in pravi revanšizem. Seveda, tudi tovariši se zavedajo, da je napad najboljša obramba, četudi niti približno ne izbira sredstev. Šole naj bodo šole in ne poligoni političnih in slepih ideoloških strasti. In kar se'vsega drugega mrtvega spominjanja v kamnu in bronu tiče - ponavljam svoje že izrečeno prepričanje: stran z njim! Spomeniki in druga cenena kiparska šara so spotika, ki so jo vedno postavljali in podirali in ki nikoli ni prinesla trajnih vrednot. Ne bi raje zasadili kakšnega drevesa, postavili otrokom igrišča, parade nadomestili s kulturnimi prireditvami, uredili parke rož in zatočišč za ptice in druge živali. Po tem bi vas bilo vredno imeti v spominu, ne po dosmrtnem razpihovanju sovraštva in vsiljevanju vam prikrojene resnice. Dajte nam že enkrat mir z njo! Mare Cestnik Sušnikov sindrom Mnogi svetniki v žalskem občinskem svetu smo utrujeni. Ne od dela, ne od nenehnega iskanja kompromisov, ker v politiki nikoli ne moreš istočasno zadovoljiti potreb vseh, te pa so vedno večje kot zmožnosti. Niti nismo utrujeni od nenehnih očitkov javnosti, ki si stvari pač predstavlja po svoje. Celo od najhujših očitkov, da smo krivi za nesrečni ekološki davek, dasiravno smo hoteli najboljše za vse ljudi v Savinjski dolini, nismo utrujeni. Utrujeni smo od Sušnikovega sindroma. Sušnikov sindrom je takšen način dela, da kdo, bodisi sam bodisi skupaj s somišljeniki, narekuje zelo svojstvene metode političnega delovanja. Nosilci Sušnikovega sindroma se v občinskem svetu obnašajo nekako takole: ko jim gre pri zadovoljevanju konkretnega cilja vse po načrtu, poskušajo na vse načine: s smejočimi obrazi, diplomacijo, prepričevanjem, lobiranjem in še s čim poiskati skupno rešitev s celotno občinsko oblastjo, vključno s svetniki vseh strank. Ko pa tem istim ljudem finančni, pravni, moralni in še kateri razlogi onemogočajo zadovoljitev določenih interesov, nemudoma začnejo zlivati gnojnico po vseh ljudeh, ki se na občini profesionalno ali neprofesionalno ukvarjajo s politiko. Naenkrat smo vsi centralisti, egoisti, nesposobneži, kradljivci, komunisti itd. Poglejmo nekaj praktičnih primerov Sušnikovega sindroma. Prvič. Več kot 500 milijonov tolarjev, ki jih je žalska občina do sedaj dobila od DARS-a, kot odškodnino za gradnjo avtocest po Savinjski dolini, je bilo del inter-gralnega občinskega proračuna in tako porabljenih za celotno občino. Zadnjih nekaj kilometrov avtoceste gre le po zemljišču ene krajevne skupnosti. Zato si je glavni nosilec Sušnikovega sindroma omislil, da bi odškodnino za teh nekaj zadnjih kilometrov, nekaj čez 50 milijonov tolarjev, smeli uporabiti le v tej krajevni skupnosti. Drugič. Leta in leta se je vedelo, da je šola v neki krajevni skupnosti premajhna in nujno potrebna prenove. Tega dejstva se je zavedala tudi občina, ki je izdelala finančni načrt, kjer naj bi nekaj prispevala občina, toda iz dejarja, ki je bil predhodno že namenjen tej isti krajevni skupnosti za urejanje komunalnih zadev. Nič hujšega za Sušnikov sindrom. Najprej glavni nosilec sindroma ni hotel o tem nič slišati. Bog ne daj, da bi zaradi premalo denarja žrtvovali en sam kvadratni meter cest za šolo. Ko se je izkazalo, da se lahko zgodi, da bo šola ostala v prvotnem stanju, se je razmišljanje hitro spremenilo v prid rešitve, ki jo je predlagala občina in potrdili svetniki. Jasno, da nosilec Sušnikovega sindroma sedaj ta, zanj izgubljeni denar, pričakuje iz kakršnega koli drugega vira. Tretjič: Sušnikov sindrom se pokaže tudi v primeru smeti. V velikem zabojniku pri pokopališču neke krajevne skupnosti je vedno polno smeti, vseh mogočih. Še največ velikih črnih vreč. Toda namesto da bi glavni nosilec Sušnikovega sindroma poskušal preprečiti nekontrolirano odlaganje smeti iz tistih gospodijstev, ki iz nerazumljivih razlogov niso vključena v javni odvoz odpadkov, raje prosi boga in nas svetnike, da bi bilo v kraju čim manj pogrebov, 'ker sicer nimajo niti časa izpraz-njevati prenatrpanega zabojnika. Četrtič: Glavni nosilec Sušnikovega sindroma se jezi, da nekdo v »njegovem« kraju opravlja potrebo na javnem mestu, ker ustre-zi organi zamujajo z dovoljenji za prenovo. Ni prav, da se pri tovrstnih zadevah postopki tako vlečejo. Najbrž pa je hkrati res, da bi se po tej logiki lahko svinjalo še marsikje drugje po dolini, pa se ne. Čudno. Še eno zanimivost ima Sušnikov sindrom, in sicer, da je nalezi ij iv. Ta lastnost pa je hkrati njegova smrt. Sušnikov sindrom namreč ne prenese družbe, ker hoče v prekratkem času na preveč posiljen način preveč zase. Rešitev je edino čudežno zdravilo, ki se mu reče samostojna občina. Toda kaj, ko je to zdravilo zaenkrat (in morda tudi za vse čase) le v laboratorijih državnih uradnikov in glavah potencialnih županov. Vojko Zupanc ŠOLA PRIJAZNIH LJUDI UNIVERZA ŽALEC TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle angleščina, nemščina, italijanščina francoščina, slovenščina kot tuj jezik. za mladino celoletna jezikovna šola, tečaji zgodnjega učenja, priprave na srednjo šolo. Začetne in nadaljevalne stopnje, majhne skupine, sodobni programi. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE za odrasle za mladino tečaj vodenja poslovnih knjig, tečaj za voditelja čolnov, tečaji šivanja in krojenja, kuharski tečaji, kreativne delavnice, plesni tečaji. celoletna plesna šola, plesni tečaji, valete, aerobika. TRGOVINSKI POSLOVODJA LICENCA ZA ŠOFERJE - priprava na izpite - izpiti na GZS (pogoj je končana V. stopnja) - priprava na izpite Informacije in vpis vsak delavnik med 8. in 16. uro na UPI-Ljudski univerzi Žalec ali po telefonu 715 -401 in 715 -402. Rok Robič okoli sveta II. Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu decembru, ste cenjeni bralci, za najbolj priljubljeno trgovino ponovno izbrali ŽANO Žalec, na drugem mestu je Savinjska trgovska družba - Pohištvo Žalec in na tretjem mestu trgovina in bistro RR Žalec. Za najbolj priljubljeno trgovko ste izbrali Marinko Voš-njak (Blagovnica Polzela), sledi ji Zvone Kos (Žana Žalec) in Dragica Štorman (trg. s svetili Prebold). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali naslednje tri nagrajence: 1. ANICA KOVAČ, Zabukovica 156, Griže 2. JOŽE HOČEVAR, Parižlje 23/a, Braslovče 3. JOŽICA ATELŠEK, Andraž 40/a, Polzela. Nagrade (kavo Caffe Tropic in komplet skodelic za pravo kavo z znakom Savinjčana) dobite v našem uredništvu. Glasovnice iz januarske številke Savinjčana nam pošljite do 31. januarja 1997. -%G------------------------------------------------ GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:------------- ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je:_________ Moj naslov: V prvih dneh sem porabil veliko energije in časa, da sem našel ustrezen motor. Zato sem se takoj po nakupu odpravil na tritedensko popotovanje po narodnih parkih Kalifornije, Nevade, Arizone in države Utah. Z majhno potovalko, šotorom, spalno vrečo in šolskim nahrbtnikom na rami sem se odpeljal proti Sequoia National Parku. Vročina je pripekala v vsej svoji moči, tako da sem ob postankih na bencinskih črpalkah hitro postal moker. V omenjeni park sem prispel okoli šeste ure popoldan, zato sem se utegnil le namestiti in si skuhati večerjo, nato pa me je premagal spanec. Način pobiranja plačil za kampiranje se razlikuje od našega, saj le-ta poteka prek kuverte, ki jo uporabnik izpolni, vanjo vloži ustrezno vsoto denarja in jo vrže v poseben trezor. Vsake toliko časa pride oskrbnik kampa, »ranger«, ki obhodi šotore. Višina plačila se navadno nanaša na prostor in ni odvisna od števila oseb v šotoru. Sekvoje - najmogočnejša drevesa na svetu, so naredila name velik vtis, kljub temu da sem videl že precej slik in slišal za njihove razsežnosti. Najvišja sekvoja je poimenovana po generalu Shermanu, visoka je 84 metrov, stara pa približno 2500 let. Poleg generalove je še veliko drugih sekvoj, ki ne zaostajajo po razsežnostih, še posebej zanimivo pa je njihovo poimenovanje: nosijo imena generalov, predsednikov kongresa ameriških zveznih držav... Naslednji narodni park, ki sem ga obiskal, je bil Yosemite. Tja sem prispel šele zvečer, ko šo bili že vsi kampi polni. V parku Yosemite sem preživel tri dni in spoznal veliko zanimivih ljudi; predvsem plezalcev, ki tukaj v velikem številu preizkušajo svoje zmogljivosti. Zelo zanimiv je bil Rob iz Los Angelesa, ki je podnevi plezal po okoliških stenah, zvečer pa ob pločevinki piva in »jointu« pripovedoval o svojih dogodivščinah. Nekega večera je govoril o plezanju po zamrznjenem slapu. Ko je prišel na vrh, mu je spodrsnilo in pričel je padati v globino. Drvel je s hitrostjo 150 km na uro, dokler se mu ni posrečilo na koncu slapa zapičiti cepin v sneg. Pri padcu mu je odtrgalo vso obleko, večino kože na rokah in nogah... Prek 3000 metrov visokega prelaza Tuolomi sem nadaljeval pot proti Death Valleyu - Dolini smrti. Temperatura je počasi naraščala, dokler ni postala že prav neznosna. V nekaj urah sem se spustil z nadmorske višine 3000 metrov na raven morske gladine. Ko sem prišel do prvega in edinega prostora za kampiranje v Death Valleyu, je bila že skoraj tema. V kampu so bile le tri prikolice, šotorov pa sploh ni bilo. Po mnenju uslužbenke v informacijskem centru je bilo prevroče za spanje v šotoru. Mene to ni prestrašilo, saj so imeli tu celo tuše (brez mrzle vode, seveda), pa tudi cena je bila kar znosna - 8 dolarjev. Naslednje jutro sem se zbudil že ob sončnem vzhodu. Namenjen sem bil v Las Vegas, vmes pa se bom ustavil še na nekaj zanimivih točkah v Death Valleyu. Badwater je najnižja točka v ZDA: 70 metrov pod morsko gladino, temperatura zraka pa se čez dan povzpne tudi na 62 stopinj Celzija. V neposredni bližini se nahaja »Hudičevo igrišče za golf«, ki predstavlja polje soli. Kljub temu da Američani mnogokrat pretirajo z imeni, je vse, kar je povezano z Dolino smrti, resnično. Se posebej grozljiva je bila vožnja od predela Badwater do izhoda iz parka, ko 100 km ni bilo od cesti nobene bencinske črpalke, trgovine, vode ali hiše, med potjo pa sem srečal le 10 avtomobi-Jov. Las Vegas - mesto sredi puščave, znano po številnih casinojih, pravljičnih hotelih, nočnem življenju in najvišji zgradbi v ZDA - Stratosphere. Za popotnika je najbolj razveseljiv podatek poceni prenočišče in hrana v restavracijah »Ali you can eat«, kjer lahko za nekaj dolarjev poješ, kolikor ti srce poželi. Že drugi dan sem v mladinskem hotelu spoznal študenta iz Medvod, s katerim sva skupaj preživela popoldne in večer. Pa naj še kdo reče, da nismo Slovenci vsepovsod! Avtomati v igralnicah so narejeni za vsakogar, možno je igrati že za 5 centov, opazoval pa sem tudi ljudi, ki so izgubljali po 1000 dolarjev v minuti. Sprehod po glavni ulici »Strip« je prava paša za oči. Hoteli z igralnicami se kar vrstijo, vsak pa je nekaj posebnega: Julio Cezar, Sahara, Luxor, Mgm, Treasure Island so samo najbolj znani. Pred hotelom Treasure Island štirikrat dnevno uprizorijo pravi spopad med dvema gusarski- ma ladjama v naravni velikosti. Hotele so začeli graditi šele po letu 1960, sicer pa je Las Vegas z več kot enim milijonom prebivalcev največje mesto na svetu, ki je nastalo v 20. stoletju. Po treh dneh v Las Vegasu sem nadaljeval vožnjo prek narodnega parka Zion do Bryce Canyona. Prvič me je med vožnjo ujel dež, tako da sem ves moker in premražen prispel do mladinskega hotela. Bryce Canyon - veliko ljudi mi je dejalo, da je čudovit. Res je tako. Prav neverjetno, kaj vse je sposobna narediti mati narava. Kamniti stebri različnih oblik in velikosti se dvigajo navpično ter pod različnim kotom sončnih žarkov spreminjajo barve. Še najlepši razgled je z inspiracijske točke (Inspiration Point), kjer sem tudi čakal na sončni zahod. Medtem sem se zapletel v pogovor s študentom medicine iz Nemčije, ki bi se rad preselil v ZDA in tam delal kot zdravnik. Večina sogovornikov me je spraševala, ali bom v ZDA ostal za vedno. Jaz pa sem jim vedno ponosno odgovoril, da mi niti na kraj pameti ne pade, da bi zapustil tako prijetno državo, kot je Slovenija. Capitol Reef je gorsko sleme v dolžini nekaj kilometrov, posebnega pa ga naredi rdeče-rjavi odtenek. Med krajšim sprehodom sem srečal starejšega možaka - Chucka, ki živi v majhnem mestu v južni Arizoni. Povprečna starost prebivalcev tega mesta je 73 let. Takšnih mest, kamor se preselijo starejši ljudje po upokojitvi, je v ZDA kar nekaj in postajajo vedno bolj priljubljena. Popoldne sem nadaljeval vožnjo do mesta Moab, ki bo izhodiščna postaja za ogled okoliških parkov. Sonce je bilo skoraj že popolnoma skrito, ko sem se ustavil ob robu cestišča, da naredim še en posnetek. Bil sem nepazljiv, ko sem parkiral motor, in padel mi je na tla. Po daljšem mučenju mi ga je uspelo postaviti na stojalo, toda vžgati ni hotel. Šele po kakšnih petih minutah poskušanja mi je uspelo. V Moabu sem spoznal več popotnikov, najbolj zanimiva pa je zgodba o Arnouxu iz Francije. Po kakšni uri pogovarjanja sva ugotovila, da sva se srečala že v Los Angelesu, kje sva poskušala v objektiv fotografskega aparata ujeti Sharon Stone. Arnoux je ves čas vpil: »Sharon, Sharon!« njegov kolega pa ga je držal na ramenih. Enega najlepših sončnih zahodov sem doživel v Arches N. R, in sicer ob pogledu na najslavnejši obok v parku z imenom Delicate Arch. Veter in voda sta v tisočletjih odplavila vse kamenje, tako da je ostala samo 8 metrov visoka skala v obliki oboka. Tik pred sečnim zahodom je obok postal lepe rdeče-rjave barve in vsi smo bili pripravljeni na slikanje. Zmotila sta nas dva japonska turista, ki sta se postavila za poziranje tik pod obok. Pričeli smo žvižgati in vpiti, naj se vendar umakneta. Čez nekaj časa sta to tudi storila, za kar sta si prislužila glasen aplavz kakšnih 50 gledalcev sončnega zahoda. Zgodaj zjutraj sem pospravil svoje stvari in se odpeljal proti zadnjemu narodnemu parku, ki sem ga imel namen obiskati na tem kratkem izletu. Okoli dvanajstih sem že imel postavljen šotor v kampu Grand Ca-nyona, potem pa sem se zapeljal do ene izmed razglednih točk. Kakšen prizor! To pa je nekaj: kamorkoli se ozreš - globok prepad, šele kje daleč na drugi strani se dviga severna ploščad. Pripravljalo se je na dež, zato sem se rajši napotil v trgovino. Ko sem nabral polno košaro konzerv hrane, sem se spominil, da nimam posode za kuhanje. Vse sem vrnil na svoje mesto in si nabral nekaj zelenjave, sadja, sira in kruha. Pozno popoldne se je končno zjasnilo. Skupaj z nekaj romantiki sem si ogledal sončni zahod. Je že res, da ni bil tako čudovit kot v parku Arches, zato pa je bila vidljivost boljša. Vožnja do kampa ni bila nič kaj prijetna. Zaradi precejšnje nadmorske višine in popoldanskega dežja se je temperatura spustila pod 20 stopinj Celzija ter me ujela nepripravljenega, prezeblo me je do kosti. Naslednje jutro sem se zbudil že okoli sedmih, tako da sem prišel na osrednjo razgledno točko še pred množico turistov. Grand Canyon je najbolje obiskani naravni park v ZDA. Nahaja se 4 ure vožnje od Las Vegasa. Šele v muzeju sem ugotovil, kako velik je ta narodni park v resnici. Reka Colorado, ki se vali na dnu kanjona, je videti zvrha kot majhen potok, v resnici pa je potrebno veliko poguma in znanja za spust s splavom po njenih brzicah. Od vrha prepada do doline je dva kilometra višinske razlike, kar pomeni cel dan hoje (20 km). Zvečer sem bil popolnoma izčrpan, znova nameščen v Las Vegasu v mladinskem hotelu. Na noge me je spravila šele obilna večerja v eni od restavracij »Ali you can eat«. Večkrat sem razmišljal, kako lepo bi bilo, če bi imeli kaj takega tudi v Sloveniji. Ostalo je le še 450 km do Los Angelesa. V primerjavi s 5000 prevoženimi km v zadnjih nekaj tednih ni bilo to nič posebnega. Na pot sem se podal že zgodaj zjutraj, saj se je gibala temperatura čez dan še vedno okoli 40 stopinj Celzija. Ustavljal sem se samo na bencinskih črpalkah, ker je bilo potrebno vsake toliko časa naliti bencin in se razmigati. Prav vesel sem bil, ko sem v daljavi zagledal rumene obrise onesnaženega zraka nad Los Angelesom. Namenjen sem bil na popolnoma drugi konec. L. A.-ja, kar je pomenilo še dodatnih 70 km vožnje (kot iz Žalca do Ljubljane). Na srečo so tukaj ceste nekoliko drugačne; štiri- ali petpasovnice, zraven pa še pas za vozila z dvema ali več potniki, ki je navadno napol prazen. Okoli štirih popoldne sem prispel v Los Alamitos, kjer sta me v svoji hiši pričakala zakonca Bauer. Počutil sem se kot doma. Po treh tednih avanture spet udobna postelja, televizija, časopisi, bazen, večerja na mizi in nobenih skrbi pred morebitnimi nočnimi napadi.roparjev. Dva dni počitka pred nadaljevanjem poti v Mehiko sta mi zelo prav prišla. Vmes sem se pomudil na mehiški ambasadi, kjer me je prijetno razveselila novica, da za turistični obisk Mehike ni več potrebna viza. Turistično karto sem dobil brezplačno in tako prihranil 20 dolarjev. Zato pa niso imeli nobenega usmiljenja pri servisu motorja. Zamenjava verige in olja me je stala 100 dolarjev, saj je ena ura dela mehanika vredna 50 dolarjev. Konec avgusta sem odrinil proti Mehiki. Za dva dni sem se ustavil še v San Diegu, kjer sem si ogledal enega najbolj znanih živalskih vrtov na svetu. Odločil sem se, da bom v Mehiko vstopil na mejnem prehodu El Paso v Texasu, ker je bistveno bližje Mexico D. E kot Tijuana. Tako sem se izognil mehiškim avtocestam z zelo visoko cestnino. Vmes sem se ustavil še v Arizoni ter si ogledal nekaj ogromnih kaktusov in znanstveni laboratorij Biosphere II. V narodni park orgàn Pipe Cactus National Monument sem prispel točno opoldne. Temperatura je bila prav gotovo 45 stopinj Celzija, morda celo 50 stopinj, nikjer pa ni bilo nikogar. Še uslužbencu, ki pobira vstopnino, je bilo prevroče v njegovi kabini in se je prestavil v klimatizirano centralno stavbo. Do kamor je segalo oko, vsepovsod je bilo polno kaktusov - velikih, majhnih, debelih, tankih, pokončnih, posušenih... Nikoli si nisem predstavljal, da lahko kaktus doseže tako ogromne višine. Po mojih ocenah je bil največji orjak visok okoli 8 metrov. Končno je mimo prišel starejši par, tako da sta me slikala s temi velikani. Indijanci so znali uporabljati kaktuse predvsem v zdravilne namene, za razne napitke in mazila. Danes je njihov pomen v ZDA zanemarljivo majhen. Na srečo so na tem področju glavni Mehičani, ki kaktusov sok pridno predelujejo v znamenito pijačo tequilo, deli določene vrste kaktusov pa so pomembni za različne obrede, ki omogočajo pogled v onostranstvo. Tucson je poleg Phoenixa najhitrejše rastoče mesto v ZDA. Zame le še eno od sodobnih ameriških mest, kjer je vse zgrajeno po prehodnem načrtu in dovršeno do popolnosti. Gre za mesto sredi puščave, brez visokih nebotičnikov in brez ljudi na ulicah. Sodobnemu Američanu niti na kraj pameti ne pride, da bi se sprehodil po mestu, na primer do trgovine. Zakaj bi se mučil, če ima avto, ki ga lahko pripelje do 300 metrov oddaljene pošte! ? Ulice tako niso namenjene sprehajalcem, je pa za ta namen urejen park. To je praktično edina slaba stran Amerike: medčloveški odnosi so postali postranska stvar - sosed ne pozna soseda, črnec preklinja belca, belec ne prenaša priseljencev iz Mehike itd. Važno je, da ima oče velik avto, mati mikrovalovno pečico in avto, otroci televizijo, računalnik in avto, vsi skupaj pa vedno poln hladilnik in za vsak slučaj še en - avto. Namestil sem se v mladinskem hotelu v samem.centru Tucsona. Vča- sih je v mestu s 500.000 prebivalci težko najti iskani hotel, če nimaš zemljevida. Na srečo me je dober občutek za orientacijo še vedno doslej hitro pripeljal do cilja. V sobi je poleg mene prenočeval še popotnik iz Velike Britanije, Jim. Ob desetih zvečer sem ugotovil, zakaj je bil mladinski hotel tako poceni. V pritličju je bil namreč nočni klub in točno pod mojo posteljo je bil nameščen zvočnik. Cela soba se je pričela rahlo tresti in vedel sem, da s spanjem ne bo nič. Tako sem zaključil potovanje po ZDA in se z velikimi pričakovanji podal v Mehiko, novim dogodivščinam naproti. Več o tem pa vam povem naslednjič. Rok Robič-Rocky *' T™ m kninska cesta ¿6 « ‘ H n : ..... 8290 Sedite stil Tel./faksi 0608/ 8? 8Q0 4 POSL. ŽAUEC , Ul: talcev 8 'Tel./fakS: 063/ 714 175 '* 1713-188 4»..^* ...—it , ♦•*»« . .. .v? POSL. TREBNJA Baragov trgbl Tel.: 068/ 45 609 ; • „ .^2. M . Po konkurenčnih cenah vam ponujamo veliko izbiro tipskih projektov za stanovanjske hiše, zidanice in kmetijske objekte ter projektiranje vseh vrst objektov po naročilu. Obiščite nas in se prepričajte. MOTO CENTER Y0GI VINSKA GORA Preteka 21 b) Velenje Tel ./faks: 063/853-471 Kawasaki SPREJEMAMO NAROČILA ZA MOTORNA KOLESA I LETNIK 1997 C/1GI1//I YAMAHA Husqvarna - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA ZA MOTORISTE - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI GUME: MICHELIN METZELER -fr ČELADE: 0raï) FtAmi> MOTORNA OLJA: Castro! Hetnecs try Knez m»!!1!! Shell UGODNI KREDITNI POGOJI IN UZING. IVA AVTODELI Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Ponujamo vam tudi: - OLjE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA Na zalogi imamo tudi glave za YUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo j rp/jfotsi'l — /tfíw-c- S- ys>--zs/-'.já*. M*' ,'&44h. Zif'£t*¿ A- .. /r^s?¿¿H^£*r C*4>ts' ¿•^s* m1»» Vj&&'£'<■ £+¿C/L . (Z?£?'9Aas ¿¿J*, Jbc "*'**'*'í 9T(%*. M C*Y.<* ¿sír*7 st *■ ■.?-? /#1'! J' ¿o: o < .^C - <«v '•'£■*. ,'7í£-0¿t¿- yCr ts*6s**^~Ts sitTf-f ^ . Wia, /S-f-'/Jt- /^‘^7 **• (^■-u /?'/&> ''l'£y^ y Pf++ti~~SZ *'r'- tdbc&f&i/. .4 iSj£_^£-",9~á¿4~.¿í>isi,f.f' O ZVEZEK PESNIK VODNIK VLADAR. URADNI RAZGLAS ZANIKO- VALEC NAS SLIK. IHATEVZ) SANKE LIKOVNI UMETNIK PLUTONIJ Pu 94 (244) GL. MESTO JORDANIJE POLITIK KRAIGHER RAZTEGLJ. VZMETI ZA KREPITEV HIŠIC IZRAZ ŽALOSTI EVGEN CAR SLIKAR. TEHNIKA STARA ENOTA ZA POSPEŠEK AMERICIJ 9 95 (243) V ZDRAVILIŠČE V PREKMURJU MLINSKI žleb TRAV. METULJEMA ŽIVAL Z LOVKAMI KRILO RIMSKE KONJENICE AVGUST ŽIGON IVAN POTRČ SOPROG NAMERA VRSTA JADRNICE PRVI TON MILKO ? ZGOOOVINA SLOVENCEV GLASNO SHEJANJE POLJSKI OPERNI TENORIST (JAN) KUHINJ. POSODA NAS SLIKAR (ALBERT) ZIDARSKA ŽLICA MAMILO IZ MAKA VDOLBINA V TLEH NAS PISATELJ (FERDO) GL. MESTO SEVERNE BABILONIJE SVETLANA MAKAROVIČ LOJZE ROZMAN ORLOV MLADIC NENADEN DVIG ALI PADEC UMETNO USNJE risbo KIH K O B A R I O ? A 1642 H V GORA V SAVINJ. ALPAH SOD. IT. SKLAD. (ROMAN) ZIOARSKA ZMES VRSTA POKROVI- TELJEVEGA KRUHA D> REKA V FRANCIJI ANGEL V BOŽJI BLIŽINI VULKAN. IZMEČEK KOS POHIŠTVA HUDE SANJE BIVŠI POSLANEC (SASO) VLAGA DEDALOV SIN GERMAN PREDLOG GLAVNO MESTO ITALIJE NOVO MESTO POLJSKI SLIKAR (EUGEN- JUSZ) HOMERJEV EP VELIKA POSODA SPOD. DEL POSODE SÏARO- PERZIJ. KRALJ NOVINAR DOBERSEK DUKE ELLINGTON ZASTRUPITEV S KISLINAMI ZA- MENJAVA SAVINJČAN URADNI SPIS VRSTA POKROVI- TELJEVEGA KRUHA D> IGRALKA KRAVANJA EMIL NOLOE JOŽE UDOVIČ RUTENIJ SATURN » NEPTUN > MESTO V NORMANDIJI (ER) IZDELEK POKROVI- TELJA > KRATEK MOŠKI SUKNJIČ PESNICA MUSER GORSKI VZPON Izid žrebanja križanke, objavljene v decembrski številki Savinjčana: 1. VLADO ROJNIK, Čopova 6, Žalec 2. ERIKA MEH, Splitska 50, Velenje 3. MARIJA CERAR, Lukovica 44, Lukovica Nagrajence obveščamo, da se zglasite v uredništvu Savinjčana, kjer vam bomo izdali potrdilo za prevzem izdelkov PEKARNE IN TRGOVINE BRGLEZ VRANSKO. Pokrovitelj januarske križanke je PEKARNA UDUČ IZ PONGRACA, ki bo izžrebane nagradila z okusnimi in priznanimi dobrotami iz njihove lastne proizvodnje, v vrednosti 7000,00, 5.000,00 in 3.000,00 SIT. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, poslane na dopisnicah, ki bodo na naš naslov prispele do 31. januarja 1997. Reševalci izpišite na dopisnico le gesla, ki izhajajo iz označenih polj s puščico. SAVINJSKA ŠLANDROV TRG 35, Žalec tigoyska družba, <14 Žalec Rezultati žrebanja novoletne nagradne igre ŠTEV. NAGR. ŠTEV. KUPONA ŠTEV. NAGR. ŠTEV. KUPONA ŠTEV. NAGR. ŠTEV. KUPONA ŠTEV. NAGR. ŠTEV. KUPONA ŠTEV. NAGR. ŠTEV. KUPONA ŠTEV. NAGR. ŠTEV. KUPONA ŠTEV. NAGR. ŠTEV. KUPONA ŠTEV. NAGR. KUPONA 130 1110 101 12830 80 20391 1 33658 135 8990 111 16869 31 .27394 149 45645 133 1277 126 13097 117 20444 15 33698 110 9009 122 17063 154 28033 158 46561 56 1301 54 13106 128 20677 16 34277 66 9144 32 17119 146 28656 144 47156 124 1413 27 13494 107 20694 22 34612 127 9179 123 17196 43 29058 145 47511 11 1543 82 3865 74 22308 119 35210 121 9353 69 17376 105 29408 17 47572 47 1706 40 13952 106 22726 55 37028 91 9870 26 17446 7 30080 38 47610 36 1869 88 14023 41 22777 10 37095 9 10172 33 17570 46 30145 143 47650 63 1928 156 14123 85 22807 25 37657 118 10206 120 18703 93 30228 50 48005 62 1971 52 14154 23 22865 147 39787 49 10248 155 18734 20 30240 79 48518 35 3636 51 14280 157 24450 97 39925 3 10325 77 18804 116 30670 150 48684 132 3709 104 14289 81 24661 45 40031 6 10442 92 18944 96 30931 159 48733 134 7355 139 14491 78 24812 102 40112 109 10672 99 19075 4 31077 90 48760 129 7474 72 14529 42 25119 141 40312 29 10675 75 19109 86 31097 151 48859 39 8177 112 14546 70 25400 142 42080 65 11140 98 19134 94 31828 67 48985 58 8300 53 14866 5 25456 160 43050 103 11675 14 19137 13 32555 64 49021 108 8500 8 15541 24 25495 137 45031 95 11837 76 19397 18 32569 73 49535 60 8638 84 15697 125 25665 44 45095 153 12097 21 19603 114 32665 87 49560 71 8708 115 16017 48 25950 83 45445 100 12377 89 19793 131 33058 136 49789 37 8761 148 16277 2 27304 34 45482 61 12688 30 20055 113 33238 140 49800 68 8904 152 16651 28 27358 12 45631 138 12819 57 20087 19 33598 59 49966 Od 10. do 24. januarja 1997 POSEZONSKA RAZPRODAJA TEKSTILA IN TEKSTILNIH IZDELKOV DO 40% POPUSTA IZKORISTITE UGODNE POPUSTE! Varnost v prometu Ker hodi vsak dan v šolo in iz šole veliko otrok, moramo šolarji veliko vedeti o varnosti v prometu. Prvi so nas o varnosti v prometu učili starši. Sedaj pa se o tem učimo v šoli. Večkrat so nam o prometu predavali policisti, velikokrat o tem.govorijo po televiziji. Mislil sem, da o tem veliko vem. Nekega dne sem šel po pločniku in sem videl avto, ki se je z veliko hitrostjo zaletel v ulično svetilko pred menoj! Če ne bi bilo te svetilke, bi se lahko zaletel vame. Takrat sem spoznal, da ni dovolj, če sem previden samo jaz, ampak moramo za varnost skrbeti vsi udeleženci v prometu. Nejc Vodovnik, 2. a OŠ Vransko Veseli december Petega decembra se vse skupaj začne, v januarju pa spet vse zamre. Začnemo z Miklavžem, končano pa z dedkom, vmes še Božiček z belim medvedkom. To je priden možiček, prinese darila, če opraviš hišna opravila. Saša Žagar, OŠ Žalec Sneženi mož_____________ Sanjalo se mi je, da sem iskal izgubljeno kapo. Zunaj je bilo veliko snega, zato sem se odpravil smučat. Toda kmalu me je zazeblo v ušesa. Spomnil sem se na kapo, ki je bila v omari. Ko sem šel domov, sem se zagledal v sneženega moža, ki je stal ob vrtu z mojo kapo na glavi. Blaž Ribič, 3. r. POŠ Tabor Izdelala sem ptičjo hišico Bila je zima. Igrala sem se na snegu, ko sem zaslišala tih in nežen glas. Sledila sem zvoku in tik za cesto zagledala majhnega ubogega ptiča. Mislim, da je bil mladič. Odnesla sem ga na toplo v garažo. Dala sem mu malo hrane in malo vode. Ker ni imel matere, sem se odločila, da mu bom naredila ptičjo hišico. V delavnici sem imela vse potrebno: kose lesa, žeblje, kladivo in lepilo. Začela sem z napornim delom. Mladič se je tresel od strahu in od mraza. Smilil se mi je, zato sem pohitela z delom. Hodila sem okrog mize in bila sem ponosna na sebe. Velikokrat sem pogledala ptičjega mladiča. Hišica je bila skoraj napravljena, ko sem se udarila po prstu. Močno me je bolelo, pa kaj zato, samo da bo hišica napravljena. Uh, trdo delo je bilo za menoj, saj je hišica stala. Spomnila sem se, da mora ptiček imeti tudi ime. Za trenutek sem pomislila in se spomnila imena Torzo. Torzu sem dala v nov dom še hrano in ga odnesla na drevo. Čez čas si je opomogel in prišli so tudi njegovi prijatelji. Zvečer sva si oba odpočila in naslednji dan sem odhitela za hišo. Na drevesu je bila obešena samo hišica. Skrbelo me je za Tor?a. Bila sem žalostna in hkrati vesela, da si je Torzo opomogel in odletel v neznano. Še zdaj gledam na drevo in upam, V filipinskem podzemlju XII. Vrnitev v priobalni pas Za naftii je zanimivo nedeljsko popoldne in kar dobro prespana noč, pred nami pa raziskava dveh jam in vrnitev v Jagno. Obeta se nam torej pester in dokaj naporen dan. Pravzaprav pa smo tega že vajeni. Jure, Jorg in Gill se podajo raziskat jamo Agila, pri kateri so bili že dan prej. Jaz pa se s Petrom in obema Vedenikoma, očetom in sinom, odpravim raziskat in izmerit jamo Lagbas, ki je bila v času vojne dokaj varno skrivališče prebivalcem te gorske vasice. Kot tudi mnogim drugim, ki so v teh odmaknjenih predelih otoka našli zatočišče pred Japonci. da se bo moj Torzo mogoče kdaj vrnil. Maruša Verdev, 6 e OŠ Žalec Presenečenje____________ Bil je običajen šolski dan. Med odmorom po matematiki mi je Katja šepnila na uho: »Ali veš, da ima Sara danes rojstni dan?« Odvrnem ji: »Saj res,'čisto sem pozabila!« Odhitela sva po Majo in ji povedali novico. Skovale smo načrt: zbežale bomo na stranišče. Sara bo prišla za nami. Me jo bomo presnetile s pesmijo za rojstni dan. Ampak ni se obneslo, ker je, prvič, bilo na hodniku veliko otrok, drugič je Sara z vso silo zdirjala za nami in tretjič, ker je bilo, stranišče polno deklet. Ko smo vse štiri prihitele do stranišča, nas je Sara spraševala, zakaj smo bile tako hitre. Me pa smo planile v smeh. Reva je bila čisto zmedena, saj ni vedela, kaj nam roji po glavi. Povedale smo ji, da imamo skrivnost. Po zadnji uri smo šle kosit. Z Majo sva se zagnali v hrano kot pujski v hlevu. Sara pa je počasi srebala svojo juho in naju sumljivo gledala. Katja jo je med tem nekoliko zabavala, ker ne je kosila v šoli. Ko sva midve pojedli, sva vzeli vsaka svojo torbo, jaz pa sem Sari še naročila: »Na stranišču bomo!« Tam smo čakale približno pet minut, ko je Katja, ki je gledala skozi ključavnico, glasno vzkliknila: »Gre!« Od velike zmede smo se le opogumile in stopile ven. Objele smo se in ji zapele pesem. Nismo je odpele do konca, ker smo vse skupaj planile v smeh. Sara je bila vesela. Skupaj smo se odpravile do garderobe in bile srečne, ker nam je uspelo voščiti sošolki. Veronika Marovt, 6. a OŠ Braslovče Novoletne sanje Rada bi, da bi se mi sanjalo kaj lepega. Na primer: vsak dan naj bi prišli Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prinesli naj bi mi papigo aro, hrčka in želvo Sestri obilo petič in fanta. Mamici in očetu Audi A8, mami pa kuharsko knjigo. To bi naj se res zgodilo in ne samo med spanjem. Ana Leskovšek, 3. r. POŠ Tabor Sanje o Miklavžu V sobo je stopil Miklavž in na hrbtu je imel velik koš. Vse, kar je bilo v košu, je bilo namenjeno meni in bratu Nejcu. Iz koša so skočile motorne sani in začel sem se voziti po sobi. Ko sem želel peljati še Nejca, sem se zbudil. Tadej Drča, 3. r. POŠ Tabor Anketa FANTJE: 1. Zakaj se fantje zanimajo za dekleta? Zaradi privlačnosti, ker so jim dekleta všeč, ker jih dajejo hormoni, ker želijo imeti punco, ker so v dobi odraščanja, ker hočejo biti frajerji... 2. Se ti zdi prav, da se v OŠ poljubljajo? Ne, ker smo še premajhni; ja, da ji res dokažem, da sem zaljubljen vanjo; da, se spodobi; poljublljajo se lahko doma, v šoli je preveč nevarno; ja, do neke mere,... 3. Kam po navadi pelješ punco na zmenek oziroma kam bi jo peljal? V kino, na pico, na mrvo, razkazal bi ji naše krave, povabil bi jo na sok, kupil bi ji sladoled, rolat bi se šla... 4. Kaj ti je po navadi všeč na dekletu? Noge, prsi, modre oči, dolgi lasje, mora biti vsaj toliko pametna kot jaz, prstani, postava... 5. Kaj bi naredil, če bi se znašel na samotnem otoku z dekletom, ki ti je že od nekdaj všeč? Vprašal bi jo, kako se ima, šel bi domov, postavil bi nama hišo in jo vprašal, če bi se poročila z mano in potem bi imela otroke... DEKLETA: 1. Zakaj se dekleta zanimajo za fante? Ker ne morejo biti samo v družbi deklet, ker so fantje luškani, ker so fantje del življenja, ker so jim bolj všeč kot dekleta... 2. Kako fantu poveš, da ti je všeč? Napišem mu pismo, pokličem ga po telefonu, primeš ga za »kravateljc«, ga strastno poljubiš in mu poveš, da ga ljubiš, z očmi mu pomežiknem, povabiš ga na stranišče,... 3. Kaj ti je na fantu najbolj všeč? Postava, dolgi lasje, frizura, obraz, zadnjica, noge, ustnice, oči, vse od nog do glave, faca, mišice, njegova notranjost, smisel za humor... 4. Kaj bi naredila, če bi se znašla na samotnem otoku s fantom, ki ti je že od nekdaj všeč? Vzela bi ga za moža, skupaj bi se zabavala, otroke bi imela, odstopila bi mu šotor, kap bi me, začela bi se pogovarjati, začela bi ga osvajati, vprašala bi ga, kaj počne tukaj,... 5. Verjameš v ljubezen na prvi pogled? Ja, če imaš »fajn« dioptrijo, ne vidim dobro, na en kilometer gre, na dva pa že bolj težko,... Tadeja Urankar in Katja Rančigaj, Z b. OŠ Braslovče SONČNI ŽAREK Skozi okno zgodaj zjutraj sončni žarek me zbudi. Pregnal bo temo v moji sobi. V vseh kotih. Z vseh strani. Snop svetlobe v oči mi sili, a zaspano ga prezrem. On je ura. On mi pravi, naj pri priči v šolo grem. je dan za mano. Pride noč. Zaide sonce. A zjutraj... spet vzide. Z njim njegova moč. Simon Irmančnik, 6. a. OŠ Braslovče TEH OSEM ŠOLSKIH LET (Razmišljanje) In tako se je začelo! Iz četrtega razreda smo se še kot otroci, polni življenja in igre, odpravil čez dolg most odraščanja. Prišli smo v peti razred. GROZA! Vse je bilo novo. Nova učiteljica, novi predmeti in najhujše - novo sošolci. Zame se je začel najtežji razred. Sošolci niso bili samo iz Žalca, bili so tudi iz drugih podruž-niških šol. »Fuj, Ponikvani,« smo govorili, a se je izkazalo, da so bili v teh štirih letih najboljši prijatelji. Po tednu ali več smo se že veselo pogovarjali in si zaupali skrivnosti. Bili smo super razred. A kot bi trenil, smo že bili v šestem razredu, kjer pa se nismo razumeli najbolje. Deklice smo se držale zase in dečki zase. ZAKAJ? Ne vem, a smo se proti sedmemu razredu že bolje razumeli. Prišla je zima, poletje, jesen, pomlad in zopet smo se kot 2 b našli za šolskimi klopmi. Čez sedmi razred smo se vsi težko prebijali, saj je bil res težak. Kot prijatelji smo se zelo dobro razumeli. Bili smo enotni. Listi koledarja so se hitro obrnili in že smo postali 8. b Glavni na šoli. JUHUHU! Nekega dne je prišla k nam gospa Da-šakova in nam začela predavati o naših izbirah o poklicu in šele tedaj smo se zavedali, da je naših otroških let zares konec. Samo šola nam še gre po glavi in eksterna preverjanja, pa valeta. JOJ! Cel koš problemov se je zvrnil na nas. Najtežje pa bo poslavljanje od sošolcev. V srednji šoli bo v razredu vedno prevladovala tišina. Kako se bom privadila tišine? Zelo težko. Pogrešala bom Mirjano in njen, oprostite, dolg in nabru-šen jeziček. Pogrešala bom Saro, čeprav si nisva bili blizu. Pa Dejana, k je s svojim smejanjem spravljal razred v smeh. Renata, Renatica. Pogrešala bom njeno nikdar končano ljubezen. Vedno je bila V oblakih. Miha in njegovo modro glavo in njegovo filozofsko govorjenje. A Tilen? Njegovo ljubezen do športa. Sebastjana in njegovo malo manj modro glavo, a vseeno prijetno. Pogrešala bom tudi Brigito in njeno umirjenost. Hm, pa Anjo in njeno neverjetno uspešno opravičevanje učiteljem, pa Damjana, ki je bil vedno trmoglav glede nošenja očal. Tomaža in njegovo filozofsko razlago, pa Kajo in njeno odlično znanje slovenščine. Ne bom pozabila na Denisa in njegovo smešno govorjenje in razmišljanje. Pa na Metko, ki je bila vedno pridna in tiha, ojoj, na Matejo, ki je v času pubertete čisto ponorela. Pogrešala bom Katjo in njeno znanje pri vseh predmetih, pa Nino, ki se je vedno bala kontrolk, in seveda Moniko, ki je bila vedno dobre volje. Danija si bom zapomnila po domačih nalogah, saj jih nikoli ni opravljal. Alenke se bom spominjala po dobrem srcu, Mojca mi bo ostala v spominu, ker mi je vedno pomagala pri tehniki. Saša, največjega falota v našem razredu, ki je poleg Mirjane razred spravljal v smeh, Milovana ne bom pozabila po dobrem obveščanju o moji ljubezni. Nazadnje pa še Željko, ki se je vedno razjokala po dobljeni slabi oceni. Vsi učenci 8. b so mi v srcu pustili kanček sreče in veselja. Težko mi jih bo zapustiti in jih pozabiti, kar pa se meni ne bo zgodilo, saj jih imam na poseben način vse zelo rada. Ko bo prišel dan slovesa, bom vsakemu poklonila slovo s solzami, debelimi kot so krokodilje, in rekla: »ZBOGOM, MOJI PRIJATELJI!« Urša Bervar, 8. b OŠ Žalec Dobra stran današnjega dne, kar je vidno tudi v našem razpoloženju, je dejstvo, da je posijalo sonce. Odgnalo je neprijazno deževno vreme, ki nas spremlja, kar smo v teh hribih. Z odločnimi koraki se podamo na pot. Pred nami spretno hodi Estipan Codilla, mož, ki nas je vzel pod svojo streho. Je oče desetih odraslih otrok, ki so že vsi zdoma, tako da pri njih prostora ne manjka. Čez teden so pri njih na stanovanju in hrani tudi štiri vaške učiteljice. Spoznali smo jih prejšnji večer, ko so se vrnile v vas po vikendu, ki so ga verjetno preživele na svojih domovih. Hoja po razmočenem in blatnem terenu ni nič kaj prijetna. Po kakšnem polurnem' pešačenju se za kratek čas ustavimo pri manjši kolibi, ki je pravzaprav sestavni del Estipanovega, od vasi per-cej oddaljenega posestva. Na njem se pase in se kopa v blatu nekaj prašičev; veseli so ostankov hrane, ki jih naš vodič vsuje v posebno posodo, ki je pravzaprav kar stara avtomobilska guma. Zanimivega prizora je kmalu konec, konec pa je tudi poti. Podamo se v objem brezpotij. Hoja po tem terenu je morda še težavnejša od tiste v tropskem gozdu Sikatuna. Hodimo po močno zaraščeni podrasti, ki jo prepletajo številne lijane, ki nas pri hoji še dodatno ovirajo. Za nameček so tla, po katerih se prebijamo, močno razjedena in ostra, tako da grabijo naša obuvala. Vsepovsod je polno škrapelj in manjših, do 10 metrov globoki, ki jih zaradi pomanjkanja časa brezen ne pregledujemo - predstavljajo pa nevarne pasti, tako da smo pri hoji zelo pazljivi. Pravzaprav že naveličani te poti in prostovoljnega mučenja izgubljamo veselje do jame, ki naj bi jo raziskali. Za nameček je vodič ne najde takoj. Ko že skoraj obupamo le zaslišimo glas Estipa-na, ki nam javlja, da je pred vhodom v jamo. Kmalu smo ob njem tudi ostali. Oddahnemo si, hkrati pa nismo ob misli, da bo potrebno še priti nazaj do vasi, nič kaj optimistično razpoloženi. To razpoloženje postane drugačno, ko stopamo po jamskem hodniku precejšnjih razsežnosti. Po dobrih sto metrih se znajdemo na drugem koncu hriba, pred izhodom iz jame, ki se končuje v strmih, bujno poraščenih stenah. Pravzaprav je vse skupaj le en sam suh rob, ki je zaradi dveh vhodov ali izhodov ponujal upornikom primerno bivanje. Zaradi svoje lege je omogočal dobre pogoje za bivanje tudi ljudem iz pradavnine. Kar pomeni, da bi lahko bila jama tudi arheološko zanimiva. Badjang spring Po končani raziskavi in izmeri jame se odpravimo nazaj proti vasi Biabas. Po uri in pol težavne hoje smo tam. Na hitro pospravimo opremo in se poslovimo od naših gostiteljev. Ker ob dogovorjeni uri ni nihče prišel po nas, znova vzamemo pot pod noge in precej otovorjeni usmerimo korak v dolino. Po dobrih dveh urah in pol pešačenja končno pridemo do vasice, kjer naj bi po Gillovih besedah sedli v avtobus, kilti nas pripeljal v Suldilman in od tam v Jagno. Že močno dehidrirani naj- prej naskočimo obcestno kantino in kar nekaj steklenic piva in kokakole steče po naših izsušenih grlih. Še poseben užitek je, ker je pijača ohlajena, kar je bila na naših raziskovalnih pohodih po podeželju večinoma neizpolnjena želja. Pravzaprav človek šele ob tem vidi, kako malo je potrebno, da si lahko zadovoljen. Malo pred nočjo smo po vseh zapletih in lepem številu prehojenih kilometrov zopet v našem baznem taboru v Jagni, pri gostoljubni družini Silmaro. Dobra večerja in nato spanje, ki se vsaj nam, ki smo bili v Biabasu, še kako prileže. Prileglo pa se nam bo tudi jutrišnje kopanje v bližini izvira kraškega potoka Badjang springs pri Valenciji, ki se izliva v morje. Bazen napolnili samo za nas Kmalu po zajtrku se odpeljemo do Valencije. Ob izviru je že vse polno peric, ki gnetejo, tolčejo in spirajo perilo. Ob tem lepem in zanimivem prizoru oživijo spomini na čase, ko še ni bilo pralnih strojev. Tu kot da se je čas ustavil. Pa se ni, le malokatera družina si to pridobitev lahko privošči: še posebno na Boholu, ki je po dohodku na prebivalca najrevnejši filipinski otok. Poleg tega, da je potok, ki privre na dan tik ob morju, nadvse dobrodošel domačinom za pranje perila, je ta vodni vir nekdo tudi izrabil za turistične namene. Vodo so namreč speljali v precej velik betonski bazen in tako omogočili osvežujoče kopanje tako turistom kot domačinom. Pred dnevi smo se tu že ustavili in se osvežili, tokrat pa je bil na naše veliko razočaranje bazen brez vode. A kmalu se je začela stekati vanji. Za 200 pesov, torej za približno 1000 tolarjev, so nam napolnili bazen in nam omogočili res prijetno kopanje. Vmes smo zaplavali tudi v morju, a je bilo dosti bolj prijetno v bazenu in pod umetnim slapom. Boris, Tone in Srečo so si ta dan ogledali še nekaj drugih izvirov, potem pa so se nam pridružili pri kopanju. Vmes smo si privoščili kosilo v bližnji restavraciji. Naročili smo si piščance, ki ime neka-kno tudi zaslužijo, čeprav so veliki le za tretjino naših. Jedilnik popestrimo še z dvema ribama ter juho. Oboje je bilo zelo ku-sno. Po kosilu še nekajkrat skočimo v vodo, nato pa se odpeljemo nazaj v Jagno, v okolje, ki nam je postalo že povsem domače. Zvečer se odpravimo še malo pohajkovat po mestu. Ustavimo se v restavraciji, ki je za tamkajšnje razmere lepo urejena. Noč je jasna in zvezde na nebu delajo pokrajino še bolj eksotično. Njihov položaj je drugačen kot v Sloveniji. Nekaj časa zremo v nebo in proučujemo položaj posameznih zvezfl, potem pa se odpravimo do telefonske centrale. Kmalu zaslišim v slušalki glas vnukinje in nato še žene. Izmenjava nekaj informacij in pozdravov, ki za trenutek približajo domovino in ogrejejo dušo in srce. Domovina je domovina, tvoji ljudje so le tvoji ljudje in tega se ne da pozabiti. Bolj ko si stran, bolj to ceniš. D. Naraglav (dalje) Mas. Franio Velikanie. dr. med. Ste po novem letu stopili na tehtnico? Nekoč je Bernard Shaw zapisal: »Ljubezen do hrane je od vseh ljubezni najbolj iskana.« Ob tej misli se lahko po vsakih, tudi letošnjih praznikih marsikdo zamisli, stopi na tehtnico in zavzdihne: »Naslednji mesec dni bom moral(a) res manj jesti!« Nihanja v prehranjevanju niso organizmu prav nič pogodu. Pogosto se zgodi, da po prazničnih »požrtijah«, ko sklenemo, da bomo morali shujšati, to le govorimo, telesna teža pade le minimalno, v času naslednjega praznovanja pa se spet poveča. Ljubezen do hrane se kaže tudi vsak dan, če se prehranjujemo nepravilno - z enolično, mastno, preobilno hrano, po možnosti le enkrat do dvakrat dnevno. Pravilno je, če dnevno užijemo več, t. j. 3 - 5 obrokov, da redno zatrkujemo in minimalno večerjamo. Hrana pa naj bo pestra, mešana, z zadostno količino sadja in zelenjave. Tu kdo poreče, da je taka hrana draga. Kot primer, da ni tako, naj navedem, da skoraj vsako leto na določenem območju naše doline odlično obrodijo jabolka. V pozni jeseni še vedno ležijo na tleh. Tudi zastonj jih nihče noče pobrati. Tisti, ki jih poberejo, jih pogosto stisnejo v jabolčnik, ki kvari možganske celice, redki pa z ogrevanjem konzervirajo jabolčnik v jabolčni sok brez alkohola, ki je zdrava pijača za otroke. Neustrezna prehrana, pogosto tudi povezana s čezmernim pitjem alkohola, povečuje obolevnost in tudi povzroča zgodnjo smrt. Najpogostejše bolezni so predvsem bolezni srca, ožilja srca in možganov, rak, sladkorna bolezen, bolezni zob in obzobnih tkiv, ciroza jeter, debelost in povečan krvni pritisk. Če ste res stopili na tehtnico in sklenili, da je treba zmanjšati telesno težo - čas hitro beži, kmalu bo poletje in treba bo obleči lažjo obleko, kjer se bo vsak odvečni kilogram opazil - jo zmanjšajte predvsem zaradi boljšega zdravja. Svetujem, da zmanjšate velikost posameznega obroka; predvsem je treba jesti v malih obrokih do petkrat dnevno, iz prehrane pa izločite vse slaščice, sladke jedi in maščobe. Najmanjši naj bo večerni obrok. V znani piramidi, ki ponazarja živila v uravnoteženi prehrani, je zdravo uživati največ žit in žitnih izdelkov, zelenjavo in sadje, manj meso in mleko, najmanj pa že omenjene maščobe in sladkor. Danes želijo nekateri spremeniti način prehranjevanja. Obstaja več naravnih metod, ki so zanimive, imajo pa dobre, nekatere tudi slabe strani. Zato jih je vredno omeniti. Mlečna prehrana - pri njej je mleko osnovno živilo. Mleko je pomembna hrana otrok, pri odraslih pa je pri pretiranem pitju mleka treba opozoriti tudi na slabosti - mleko vsebuje veliko holesterola in maščobnih kislin, zato pospešuje arteriosklerozo. Opozarjam tudi, naj bo mleko, ki ga uživamo, prekuhano, ker s kuhanjem uničimo pogosto prisotne bakterije, ki bi predvsem pri občutljivih ljudeh povzročile infekcije v obliki driske in še česa hujšega. Zdravilno pa je uživati fermentirano mleko, kot npr. jogurt, acidofilno in mleko bifidus. Surova prehana - nekateri menijo, da morajo »nazaj k naravi« in želijo uživati samo surovo hrano. Od surove hrane strokovnjaki priporočajo samo dobro oprano in očiščeno zelenjavo, oprano surovo sadje, vse drugo pa je iz različnih razlogov potrebno toplotno obdelati, skuhati ali speči. Surovo meso, ribe, školjke, mleko in jajca so lahko prenašalci številnih škodljivih bakterij. Ribja prehrana - nekateri namesto mesa uživajo ribe. Ugotovljeno je bilo, da dolgotrajno uživanje predvsem morskih rib zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srčnega ožilja, da zmanjšuje določene maščobe v krvi, predvsem trgliceri-de. Ribje beljakovine imajo tudi varovalni učinek, ker zvišujejo raven posebnega zaščitnega (HDL) holesterola. Prof. Pokorn, znani slovenski strokovnjak za prehra- no, priporoča le zmerno uživanje mesa klavnih živali in perutnine, jajc in mlečnih izdelkov, bolj zdravo je namesto njih uživati ribje meso. Vegetarijanska prehrana -pri tem gre za način prehranjevanja, kjer se ne uživajo mesna hrana ali živila živalskega izvora. Študije so pokazale, da se pri takem načinu prehranjevanja normalizirajo koncentracije maščob v krvi - holesterola in trigliceridov. Taka prehrana je tudi zaščitna in vegetarijanci manj zbolevajo za rakom, za sladkorno boleznijo in celo osteoporozo. Obenem pa je tudi ugotovljeno, da taki ljudje tudi bolj zdravo živijo - ne kadijo in ne pijejo alkoholnih pijač, zato je verjetno tudi to vzrok za boljše zdravje te skupine. Bioprehrana - pomeni uživanje hrane rastlinskega izvora, ki je popolnoma čista - brez umetnih, dodanih snovi: pesticidov, rudninskih gnojil. Hrana živalskega izvora pa ne sme vsebovati kemičnih snovi iz umetnih krmil. Živali za zakol morajo biti krmljene z biokr-mo. Tu se seveda zastavlja vprašanje, ali je sploh možno, da pri tako onesnaženem okolju, tudi ozračju, lahko pridelamo neoporečno hrano. v Tako, Vi se morate odločiti. Če pa ste bolni, je najbolje, da tudi glede zdrave in zaščitne prehrane prisluhnete nasvetu vašega izbranega zdravnika in sestre v vaši domači ambulanti. • Dodal bi še odgovor na vprašanje pod šifro »Šport«, kjer zaskrbljena mamica sprašuje o potrebni dieti za hčerko - športnico, ki se je preveč zredila po trenerjevem nasvetu. Način prehranjevanja, ki ga je uvedel trener, so uporabljali Norvežani v 70. letih, ko so športnikom napolnili s testeninami »glikogenske rezerve«. Ker med treningom ni porabila te energije, ni mogla shujšati. Predlagam uživati le uravnoteženo prehrano v skladu z znano piramido, temu pa enkrat do dvakrat tedensko dodajte vitamine. Pogovarjamo se z Nado Mulej Skrivnosti sreče Novo leto se je pričelo. Gotovo smo zaželeli svojim družinskim članom, prijateljem, znancem in seveda sebi vso srečo v novem letu. Srečo navadno voščimo tudi ob takih prelomnicah v življenju, kot so poroka, matura, diploma itn. Najbrž le redko pomislimo, na kaj smo s tem mislili. Saj res, kaj pa sploh je sreča? je to uspeh, zdravje, denar? Morda smo ob začetku novega leta sprejeli kak dober sklep, zaobljubo o spremembi v svojem življenju. Saj poznate stavke kot na primer: »Po novem letu pa ne bom več kadil, pil alkoholnih pijač, jedel čokolade, zamenjal bom službo...« itd. Zakaj vse to? Da bi bili bolj zdravi, uspešnejši, da bi se bolje počutili med ljudmi? Da bi bili srečnejši? Toda beseda sreča vsakomur pomeni kaj drugega. Že antični misleci so se ukvarjali s tem in našli kar 288 definicij sreče. Opisi počutja pri srečnih ljudeh so bili zelo podobni, ne glede na to, kdo so bili in od kod: »Počutim se, kot bi me nosil val,« »Bilo je, kot bi lebdel nad zemljo«... Sama bi občutek sreče najlaže opisala z besedami: »Najraje bi objela ves svet.« Vsi poznamo take trenutke, kajne? Morda je bilo to takrat, ko smo dobili svoje prvo kolo, ko smo dobili prvi poljub, ko se nam je kakšen dojenček široko nasmehnil... Toda splošnega recepta za srečo ni. »Vsak je svoje sreče kovač,« pravi ljudski pregovor in moramo priznati, da kar drži. Vsak si namreč okoliščine za svojo srečo ustvarja (v glavnem) sam. Za srečo moramo namreč biti odprti. Pri tem so ovire pogosto v nas samih, ker se preveč ravnamo po pričakovanjih drugih ljudi in ker premalo poznamo sami sebe. Včasih imamo do sebe prevelika pričakovanja, zato smo ob neuspehih razočarani in imamo občutek, da smo nesrečni. Pa je dovolj, da malo znižamo pričakovanja in poiščemo srečo v majhnih stvareh: skodelica dišečega čaja po napornem dnevu, sprehod v dežju, poslušanje pozabljene stare melodije, ki prikliče prijetne spomine, ogledovanje starih fotografij... Sreča je podobna steklu - krhka je in lomljiva. Kot biseri na ogrlici so drobni trenutki veselja in lepote tisti, ki delajo življenje srečno. Samo z majhnimi koraki lahko dosežemo velike cilje in pravo srečo. Psihologi so ugovotili, da srečni ljudje upoštevajo naslednje: 1. Skušajo ostati zvesti sebi. Seveda je za to najprej potrebno občutljivo prisluhniti sebi, da bi ugotovili, kaj sploh hočemo in kaj pričakujemo od življenja. Le takrat si namreč lahko postavimo prave cilje in meje. Imamo eno samo življenje, zato ne moremo prepuščati odločanja o sebi drugim, čeprav jih moramo pri sprejemanju odločitev tudi upoštevati. 2. Skrbijo za svojo pozitivno samopodobo. Veliko preveč ljudi, tudi takih, ki navzven delujejo zelo samozavestno ali celo vzvišeno, se skrivaj »bori« s slabim mnenjem o samem sebi. Slaba samopodoba navadno nastane že v otroštvu, zato je dobro premisliti, kakšna prepričanja o sebi nas spremljajo že leta dolgo. 3. Ohranjajo in negujejo medosebne odnose in si vzamejo čas za ljubezen in prijateljstvo. Večina ljudi si včasih želi biti sama, toda samota nas prav gotovo ne osrečuje. Tudi prijateljstvo in ljubezen potrebujeta svoj čas in energijo in se ne ohranjata sama od sebe. Je pa še nekaj: ničesar nas ne osrečuje bolj, kot to, da osrečujemo druge. Albert Schweitzer je nekoč dejal: »Sreča je edina stvar, ki se podvoji, če jo delimo.« 4. Njihova pričakovanja do sebe in drugih so realna. Misli, kot so npr.: »Če bi bil Bogat, bi bil srečen« ali »Če bi bil poročen s Claudio Schiffer, bi bil srečen,« »Ko bi le bila lepša...«, ne prispevajo k sreči. Če se spomnimo svojih srečnih trenutkov, bomo ugotovili, da takrat nismo potrebovali posebne lepote ali bogastva. Psiholog in filozof Erich Fromm je de«, jal, da je človek srečen in svoboden šele takrat, ko se osvobodi pretirane potrebe po moči in bogast-vu.v Če ljudem misli nenehno krožijo okrog tega, kar si želijo imeti, a ne morejo dobiti, ne vidijo več mavrice in ne slišijo otroškega smeha. 5. Srečo jemljejo kot darilo, ki jim pripada. Nekateri ljudje so prepričani, da si sreče ne zaslužijo, zato morajo z njo biti previdni. Toda sreča ni nekaj, kar bi lahko odnesli na banko in shranili za zlato rezervo. Zato jo je treba uživati s polnimi pljuči, kadar jo imamo, in potrpežljivo čakati, kadar je nimamo. « 6. Ne predajajo se usodi in ne čakajo vdano, kaj se bo zgodilo. Za srečo ni dovolj, sedeti prekrižanih rok in čakati, kaj se bo zgodilo. Tudi ne zadošča, da si obesimo okrog vratu zajčjo tačko ali obesek, ki prinaša srečo. Tudi ni dovolj, če vsak teden kupimo loterijsko srečko in čakamo. Živeti moramo tukaj in zdaj. Zato. obstaja čisto poseben recept za srečo, samo za vas, ki berete te vrstice. Poiščite izpolnitev in zadovoljstvo v vsem, kar počnete, med delom in v prostem času. Poiščite v tem svoj osebni smisel. Morda ne boste nenehno srečni, boste pa v stalni pripravljeno-\ sti na srečo. Ta recept morate »izumiti« in napisati sami, kajti nihče vam ne more dati boljšega od vas. Morda lahko storite to takoj zdaj. Pisatelj Dostojevski je nekoč izjavil: »Človek je nesrečen samo zato, ker ne ve, da je srečen. Kdor to spozna, bo postal srečen, in to takoj, v tem trenutku...« Dragi bralci, kakšen je torej vaš recept za srečo zdajle, ko tole berete? Kakšni so vaši razlogi za srečo v temle trenutku? Tl KA Šempeter v S.d.13a tel. 063/701-547 (§omcma i.fi. Šentjur. 740-152 Drofenikova 16 V mesecu januarju znova okulistični pregledi v Optiki, v petek, 24. 1. 1997 vse informacije po tel. 701-547. Testirajte svoj vid in videli boste bolje. Ped iker svetuje Bradavice na stopalih Bradavice na stopalih niso samo estetski problem, temveč lahko povzročijo tudi hude bolečine pri hoji ali če stojimo. O zdravljenju bradavic pogosto slišimo prav čudne reči, pomagala naj bi neka »čudodelna voda«, mnogi pa se za ukrepanje odločijo kar sami in uporabljajo sredstva, ki imajo lastnosti razjedanja. Vendar specialisti odsvetujejo vsakršno ukrepanje na lastno pest, kajti v tem primeru je nuj- no potrebna profesionalna pomoč, sicer lahko pride do resnih komplikacij. Terapijo bradavice moramo torej vedno prepustiti strokovnjaku, saj samo on pozna ustrezne metode zdravljenja. Kaj sploh so bradavice? Pri bradavicah gre za nalezljivo bolezen oziroma za infekcijo kože s t. i. virusom papillom. Navadne bradavice, ki se pojavljajo na prstih in nohtih na nogah, so največkrat temnorjave in imajo hrapavo, drobljeno površino. Če uščipnemo v bradavico, včasih za- VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR Tel.: 063/714-144 063/716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. čutimo zbadajočo bolečino. Druga oblika »navadne bradavice« je polkroglasta bradavica kožne barve, ki se pogosto pojavi na rokah in praviloma ne boli. Bradavice, ki se pojavijo na podplatih ih se največkrat razširijo na širšo površino, imenujemo trnaste oz. mozaične bradavice. Ta oblika bradavice je še posebej neprijetna, saj se kot trn zarine v stopalo in zaradi tega pri hoji povzroča hude bolečine. Bradavice nastanejo, če so na stopalu manjše rane, skozi katere lahko virusi prodrejo v telo. Brž ko se virus ugnezdi v koži, prične izločati encim, ki preprečuje imunskemu sistemu, da bi ga prepoznal. Zaradi tega telo ne more proizvajati protiteles, ki bi uničila virus. Namesto tega se sproži intenzivnejša celična rast okrog virusa, kar povzroči njegovo izolacijo in prepreči njegovo širjenje. Ta divja rast celic se izraža v obliki bradavice na koži. Včasih pa virusu tudi uspe, da tvori okrog sebe »hčerkine celice« kot kakšen grozd. Zato se bradavice pogosto pojavljajo v skupinah. Bradavice lahko preprečujemo! Posebej dovzetni za okužbo z virusi bradavic so otroci, ki še nimajo popolnoma dograjenega imunskega sistema, a tudi osebe z oslabelim imunskim sistemom. Okužbo tvegamo seveda v kopališčih ali savnah, kajti tam so tla polna virusov. Na teh mestih rajši ne hodite bosi. Tipično za številne bradavice na stopalih so temne pike, ki nastanejo zaradi krvavitve med povrhnjico in usnjico. Naslednji ukrepi bodo ščitili stopala pred infekcijo z bradavicami: * noge redno umivajte in uporabljajte nogavice iz naravnih materialov, * na mokra, vlažna tla stopajte samo v kopalnih sandalih, * po obisku kopališča stopala dobro obrišite, * uporabljajte samo lastno obutev in nogavice oz. higienske proizvode. Zdravniki svarijo pred sa-mozdravljenjem Če ste pri sebi odkrili bradavi- co, se vsekakor posvetujte z Vašim kožnim zdravnikom; obstaja namreč nevarnost, da navadno bradavico zamenjamo z nevarnim kožnim rakom in je sploh ne zdravimo. Če kožni zdravnik ugotovi, da gre za navadno bradavico, jo lahko najprej kar pustite pri miru. Kajti v številnih primerih bo obrambni mehanizem telesa poskrbel, da bo bradavica sama izginila. Terapija je potrebna šele takrat, ko se bradavica veča in postane boleča. Zdravniki načeloma svarijo pred samozdravljenjem, kajti na ražpolago imamo samo sredstva, ki razjedajo in katerih uporaba lahko povzroči še večjo škodo, saj uničujejo tudi tkivo v neposredni bližini bradavice. Še bolj nevarno je, če bradavico režemo ali jo razpraskamo z ostrim predmetom. Koža se pri tem tako poškoduje, da pride do vnetja ali celo zastrupitve krvi. Za odstranitev bradavic obstajajo metode in z vsemi lahko dosežemo dobre terapevtske rezultate. Jedke kisline in lugi se zelo natančno nanašajo na določeno točko. Poleg tega pa se lahko uporabijo tudi metode kot npr. odstranitev bradavice z vročo kovinsko zanko (diatermična zanka), terapija z galvanskim tokom ali - kadar so bradavice še posebej velike - kirurška odstranitev s pomočjo skalpela. Pri postopku »biokry« se bradavice zamrzne s tekoči dušikom. Pri tej metodi le redko ostane brazgotina. Pri terapiji so se izkazala tudi rastlinska sredstva. Med najpomembnejše spadajo preparati iz mlečnega soka krvavega mlečni-ka, izvlečki regrata in ognjiča. Homeopatska medicina pa za terapijo bradavice pripravlja pra-tinkturo Thuja. Za terapijo, ki je za Vas najbolj primerna, se boste odločili skupaj z Vašim stro* kovnjakom. (povzetek Journal) Izdelke za nego nog GEH-VVOL uporabljamo tu Ji v pedikuri KANA. Roševa 5. Žaleč tel. 715-686 in 711-305. Izdelke lahko kupite tudi v lekarnah Žalec. Polzela. Prebold. Vransko. Zeliščni drogeriji Pur. INN d. o. o. Žalec in Celie. Apoteki pri teatru v Ce- \iiL i pri 1 ŽELIMO VAM PRIJETEN KORAK, Marija Akerman basal MALI OGLASI IZDELAVA IN IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE ZA: * osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje ’ delovne stroje * motocikle * športne Izpuhe NA POLZELI ODDAMO V NAJEM PROSTORE, adaptirane do 4. faze, primerne za mirno dejavnost ali obrt. Informacije po tel.: 720-997, od 19. do 21. ure. ZASTOPSTVO ZA basal VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 ZAPOSLIMO TRGOVCA ZA PRODAJO linštalacijskega materiala. Tel.: 063/720-065 POSLOVNI PROSTOR ZA TRGOVINO v Žalcu dam v najem. Informacije po tel.: 063/715-466 ali 712-130. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070 POPRAVILA pralnih strojev, štedilnikov, bojlerjev; SERVIS IN MERITVE oljnih gorilcev. VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA! Infor, po tel.: 090/42-62 MOŽINA.« "SL Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. w ; KOGUM IZDELOVANJE IZDELKOV IZ KOVINE IN GUME MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV SREČKO HRUŠOVAR, s p. Šempeter v Sav. dolini 27, 3311.ŠEMPETER ___________TT 063/701-582_____________ V zalogi: IZPUŠNI SISTEMI DOMAČIH PROIZVAJALCEV za vozila ZASTAVA, FIAT, RENAULT 4-5, LADA, GOLF. ZA VSA OSEBNA VOZILA IZPUŠNI LONCI PRIZNANE NEMŠKE RRME WALKER. DELOVNI ČAS: od 8. do 13 ure, ob sobotah od & do 13. ura študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197 Posredovanje dela za študente in dijake * ZELO UGODNE CENE FOTOKOPIJ A4-format - samo 8,00 SIT ODSÉËI FOTOKOPIJE TUDI * VEZAVE 260,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporabnike. BUKOVO HLODOVINO ODKUPUJEMO Iz policijske beležnice Usodni petek____________ Letošnja prva smrtna žrtev cest v žalski občini je bil 42-letni voznik osebnega avtomobila Viljam K. iz Celja. Življenje je izgubil v prometni nezgodi, ki se je pripetila v petek, 3. januarja, malo pred 1. uro. Viljem K. je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Vranskega proti Žalcu. V naselju Šempeter ga je na zasneženem cestišču zaneslo na levo stran ceste, kjer je z desno stranjo avtomobila bočno trčil v nasproti vo- zeč tovornjak polprlklopnik, ki ga je vozil madžarski državljan 36-letnl Laszlo Z. Voznik avtomobila je zaradi hudih poškodb umrl na mestu nezgode. Umrl traktorist Prav tako v petek, 3. januarja, se je na cesti žalske občine zgodila še ena huda prometna nezgoda, ki je zahtevala življenje voznika traktorja. Po dovozni cesti izven nase- 1 ZAKLJUČNE OBIOGC POTOČNIK PARKET, LAMINAT, PVC, TCKSTIL, GUMO tel./Faks: 063 707 208, avto: 0609 61 8232 KflSflZC 71 a, 3301 P€TROVČ€ - Polagamo vse vrste parketov, laminat, PVC In tekstilne obloge ter montiramo stropne in stenske obloge. - Razrezujemo in šivamo tekstilne obloge. - Izdelujemo raznovrstne zaključne letve, opaž in stopnice. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje. kolektiv parketarstva POTOČNIK KMETIJSKO SVETOVANJE IN POSREDOVANJE 1 PRIMOŽ KUDER sp POLZELA 11a, 3313 POLZELA Tt 063 722-123 PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO: DOBRODEJ - mineralno-vitaminski dodatki, mineralno- vitaminske mešanice, mineralno-vit. beljakovinski koncentrati, lizalni kamni, proti-ket. ŠEBENIK - hlevska oprema, napajalniki... OPREMAL - hlevska oprema ŠUNTNER - oprema za perutninarstvo RAJGELJ - kletke za kokoši in zajce VVASTFAUA - molzni stroji in rezervni deli, pralno dezinfekcijska sredstva KIMI CALGONIT - pralno dezinfekcijska sredstva za molzne stroje in gospodinjstvo DIVERSEY - pralno dezinfekcijska sredstva za molzne stroje in hleve. Delovni čas: vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi izven delovnega časa; možnost naročila po telefonu in dostave na dom. SE PRIPOROČAMO! sm d.o.o. PRODAJNI CENTER - LATKOVA VAS Laikova vas 84, 3312 Prebold Tel:. 063/702-250, Faks: 702-251 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b, DOMŽALE Tel.: 061/716-454, Faks: 06V713-288 Ugodno za gradnjo in obnovo! Ponujamo vam vse vrste GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, dimnike schiedel, strešnike (bramac, bobrovec) in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo, potrebno za gradnjo. NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri. Material vam lahko dostavimo Z AVTODVIGALOM. Izkoristite ugodne cene v januarju! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ija Pongrac je nekaj po 16. uri neregistriran traktor vozil Danijel P (50 let) Iz Pongraca. Na blagem klancu sicer ravnega dela ceste je zapeljal v desno in zdrsnil s cestišča. Med drsenjem po pobočju se je traktor prevrnil in pod seboj pokopal traktorista, ki je umrl. na kraju nezgode. Traktor ni imel varnostnega loka ali kabine. Mrtvega traktorista so naslednji dan našli sosedje. PEKARNA -TRGOVINA UDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Prazniki so za nami. Kmalu pa bo PUST IN Z NJIM ČAS KROFOV IN OTROŠKEGA VESELJA. Tega vam želimo polepšati tudi mi s svojo ponudbo! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč MARKETING, d.o.o. Polzela 38, telefon: 063/720-592 VADI 063/720-614 KJER VEMO, KAM ČAS HITI!!! PE Velenje 063/863-960 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL: SUZUKI BALENO 4WD SAMURAI 4WD VTTARA 4WD OD 24.990 DEM OD 23.990 DEM OD 31990 DEM ************************************************************* SUBARU OD 23.000 DEM JUSTY OD 29.800 DEM IMPREZA OD 40.600 DEM ************************************************************* POSEBNA PONUDBA SUZUKI ALTO 12.990 DEM SWIFT 14.990 DEM ************************************************************* UGODNI KREDITI - STARO ZA NOVO!! Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 723-674 PESTRA IZBIRA SVETIL IZ UVOZA IN DOMAČIH PROIZVAJALCEV UGODNE, KONKURENČNE CENE IN PLAČILNI POGOJI {JEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMV TRGOVINA ŠTORMAN JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek In četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. do 15. URE. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre ANE PERNE s Polzele se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi ter sosedom za nesebično pomoč. Žalujoče sestre in ostalo sorodstvo Mrzel veter zavel je Iz doline in odnesel melodijo v daljave! Nam žalost napolnila je srce, ki megli oči, odpira bolečine! V tišino polzijo slovesa solze, ko se Se zvon poslovi: »Marija avet! Cl'alter VerhovSek) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame IDE PINTER roj. ŽNIDAR, iz Kasaz 42 a se iskreno in iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili žalost in bolečino, izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. Vrhovšku za topel poslovilni govor, godbi Liboje, patronažnim sestram ZD Žalec, g. duhovniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Marija in Nevenka ter sin Darko z družinami Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev nas zbudi, s cvetjem polje se zagrne, zate pa pomladi ni. ZAHVALA V 47. letu nas je v neizrekljivi žalosti in bolečini zapustil OH HLAČAR iz Zabukovice 77 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu mnogo preranemu grobu. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedi Vidi Fedran za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi Zvonki in Janku Tamše ter družini Potočnik in uslužbencem Agencije za plačilni promet Žalec. Hvala predsedniku GD Zabukovica g. Tomu Jeremiču za lep poslovilni govor, GD Zabukovica, Griže, Žalec, Ložnica za tako številno spremstvo, godbi Zabukovica, g. župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Žalujoči: njegova Justika, mama Adela s Stanetom, sestra Lilika z družino ter ostalo sorodstvo Kot rožni vrt je mati zlata, z ljubezni vonjem nas napaja, odprta njenega srca so vrata, praznina zdaj za njo ostaja. (Valčka G.) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice CECILIJE MIKLAVC iz Pongraca, nazadnje stanujoče v Migojnicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za izrečena ustna sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in g. Valčki Gnus. Vsi njeni Popravek V novembrski številki Savinjčana je bila objavljena ZAHVALA ZA ALOJZA LAZARJA st. IZ RAKOVELJ. Pri žalujočih bi moralo pisati: žena Cilka, sin Lojzi z družino, hčerki Nika in Cilka z družinama, vsi vnuki, pravnukinja Pia ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Tiho se je poslovila od nas naša draga mama, stara mama, tašča, babica in prababica MARIJA COKAN roj. URANJEK iz Kal 15 pri Šempetru Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči otroci: Majda, Štefan, Marjana, Milan, Mirko in Dani z družinami ter vsi vnuki in pravnuki Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiS, dom je prazen in otožen, ker med nami več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in tete SILVE CENTRIH roj. KOTNIK, iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče ter spremstvu na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, . pevcem za odpete žalostinke, trobentarju za odigrano Tišino in pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči: mož Alojz in hči Gina z družino l mmmm silisSm »V pogrebna oprema ■ pogrebne storitve K uredite v pokopališč - dobava spomenikov Tl dobava cvetja ib Vrečeijeva 2 8 3310 Žalec TeL: 063/715-605,714-686 Mobitel 0609 635-717 Ni ure, ni dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudile niso, ostala je praznina, ki hudo boli. 17. januarja je minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi STEVO MILČIC s Polzele Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo ali podarite šopek. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 14. januarja je minilo 15. leto, odkar nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in brat VINKO BRINAR Sveti Lovrenc, Prebold Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi II ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta DRAGOTA NOVAKA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Venčeslavu Satlerju iz Schiedel Gradnja Latkova vas za poslovilne besede, g. Serecu za opravljen obred, godbi na pihala TT Prebold in zastavonošem. Hvala sorodnikom za vence in cvetje ter sosedom in znancem za darovane sveče in izraze sožalja. Žena Angela, sinova Drago in Miran z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice ANGELE JEROMEL se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in sveče ter se poklonili njenemu spominu, nam izrazili sožalje in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala govorniku, g. župniku in pevskemu zboru, GD Matke ter vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči svojci „ ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta ALOJZA ŠKRUBEJA iz Matk 7, Prebold Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim za darovano cvetje, sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa velja osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Celje, članom častne straže REK Velenje, rudarski godbi na pihala, g. župniku, preboldskim pevcem ter govorniku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti drage mame VERONIKE JUS se zahvaljujem sosedom in prijateljem iz Železnega za darovano cvetje, sveče, za svete maše in za izraze sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! hči Anica Tkavc POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003, 720-660. 720-662 ¥ ZANIMIVOSTI 3r > Izobraževanje kmetov in kmetic Tudi kmetje in kmetice so že zdavnaj spoznali, da se je za uspešno delo potrebno sprotno izobraževati, saj je tudi v kmetijstvu vedno kaj novega. Do sedaj je bilo že precej predavanj, do konca meseca januarja pa bodo še tri, in sicer 15. januarja predavanje na temo zakonski predpisi s področja turizma na kmetiji, predavala pa bosta dipl. ing. M. Žvikar in dipl. ing. A. Žolnir, 22. januarja hmeljarsko predavanje, predavala bosta mag. M. Žolnir in dipl. ing. I. Friškovec, ter 29. januarja Subvencije za delo v lastnem gozdu, o čemer bo govoril dipl. ing. D. Rosenstein. Predavanja bodo še februarja in marca, vsa pa potekajo v mali dvorani Hmeljarskega doma v Žalcu s pričetkom ob 9. uri. Enota kmetijske svetovalne službe Žalec pa v sodelovanju z društvom kmečkih žena Spodnje Savinjske doline pripravlja tudi enodnevne kuharske tečaje. Na sliki: Utrinek s tečaja v Grižah. T. TAVČAR Predstavnik savinjske konjenice Jože Kuder iz Gotovelj po prihodu v Šentilj. Savinjska konjenica v Šentilju Dan po božiču je Štefanovo, ki je bil včasih pomemben-cerk-veni praznik. Še posebno so ta dan praznovali lastniki konj, saj je Štefan zaščitnik teh plemenitih živali. Ob tem dnevu so zato tudi blagoslovili svoje konje, ki so takrat pomenili kmetom toliko kot danes traktor. Konji so to vlogo v glavnem izgubili, so pa postali zanimivi za šport in razvedrilo. Iz leta v leto je več tistih, ki se predajajo konjereji bodisi ljubiteljsko ali tudi dobičkonosno. Tako eni kot drugi pa so z odobravanjem sprejeli pobudo nekaterih posameznikov, da za Štefanovo organizirajo »žegnanje« konj in s tem obudijo star običaj. . .Za ta korak so se odločili ljubitelji konj na Gomilskem in v Šentilju pri Velenju. Na prizorišče dogodka v Šentilju je prijahala tudi savinjska konjenica, ki je potrdila udeležbo, preden so se na Gomilskem odločili za obuditev tega starega običaja. Res pa je tudi, da so tovrstni dogodek v Šentilju zastavili mnogo širše, saj so nanj prišli s konji od vsepovsod. Res enkratno razpoloženje so popestrili še godbeniki pihalne godbe Zarja iz Šoštanja, dva šentiljska pevska zbora in moški pevski zbor iz Kavč. Zbrane konjenike je pozdravil Mirko Vranik, ki ima ob Sandiju Potočniku tudi največ zaslug za uspelo priredi- tev, ki bo odslej vsako leto. Manjkalo ni tudi vsega drugega, kar je naredilo srečanje še bolj zanimivo. Kljub hladnemu vremenu prav go.tovo nikomur ni bilo žal za čas, ki ga je preživel v Šentilju. Uživali so tudi mnogi drugi, ki so prisostvovali temu dogodku. Medijsko ga je pokrivala velenjska televizija. Prireditev je uspela, organizatorji pa že snujejo program za letošnje leto, ko bo Štefanovo znova potrkalo na vrata in bodo konji znova prišli v Šentilj, ki s tem postaja znan tudi mnogim, ki ga doslej še niso poznali. Delovni člani Rdečega križa Gizela Khan, predsednica Krajevneorganizacije Rdečega križa Šempeter. »V naši krajevni organizaciji smo se tudi v preteklem letu trudili, da bi delali čim bolj plodno. Seveda smo svoje delo namenili pomoči potrebnim, to so socialno ogroženi in najstarejši krajani. Organizirali smo tudi dve kr- vodajalcev. Organizirali smo pogostitev za krajane, stare sedemdeset in več let, obiskali pa tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, ob novem letu pa smo obiskali vse krajane, starejše od 70 let, pa tudi tiste, ki začasno bivajo v Domu upokojencev na Polzeli. Tudi sicer med letom večkrat obiščemo najstarejše krajane in težje bolnike, spomnili pa smo se tudi treh devetdesetletnic, in sicer Marije Miklavžin, Frančiške Pirc in Barbare Senegačnik. V decembru smo razdelili 22 paketov hrane družinam z več otroki in upokojencem. Občasno pomoč pa so prejele tri družine. Pridobili smo nekaj novih članov. V tem letu nameravamo ponovno pričeti meriti krvni tlak in sladkor v krvi. Seveda bomo nadaljevali delo, ki je pač osnovno za Rdeči križ.« T. T. Dečka -zadnji in prvi V prvih letošnjih številkah časopisov je bilo kar nekaj zmede, kateri je bil prvi Slovenec, rojen v letošnjem letu. In temu pristavljamo lonček tudi mi. V celjski porodnišnici se je zadnji Savinjčan v lanskem leju rodil 31. decembra. Srečna mamica je Marjeta Čede iz Petrovč. Na novega , leta dan pa je prva i/ žalske občine rpdtla Stanislava Ramšak iz Prebolda, prav tako dečka. K. R. Izid žrebanja novoletne nagradne križanke V uredništvo smo prejeli prek 1000 rešitev novoletne nagradne križanke, med katerimi je bilo izredno maio nepravilnih rešitev. Izžrebani so bili nasfednji reševalci: 1. MIRAN FLORJANC, Cankarjeva 3, Žalec 2. TEODORA GLUŠIČ, Vrbje 76/a, Žalec 3. LUDVIK ZUPANC, Drobničeva 1, Celje. Pokrovitelj novoletne nagradne križanke je bil ŠPORTNI CENTER ŽALEC, ki podarja prvemu nagrajencu letno teniško karto za sezono 1997, drugemu nagrajencu praktično nagrado v vrednosti 5.000,00 SfT in tretjenagrajenemu praktično nagrado v vrednosti 3.000,00 SIT. Smrtonosni pasji Fotografija je nastala dan j po božiču, na dan sloven- j ske samostojnosti. Da ne bo : pomote: ne predstavlja us- j pesnega lova kakšnega lov- : ca, ampak grozovit pokol ; dvanajstih kuncev in ene ; kokoši, kt so našli smrt v če- : ljustnih dveh psov, ki imata ! verjetno tudi gospodarja. Če to drži, potem je skraj- \ no neodgovorno od lastni- j ka, da takšna psa sploh ži- : vita in se prosto gibljeta po svetu. Sicer pa pričujoči pri- \ mer ni osamljen, saj se je j podobna zgodba, vendar z ' manjšim plenom, ponovila j še pri bližnjih sosedih na- , slednji dan in nato še dan j pozneje, lahko pa tudi kje j drugje, a tega ne vemo. j Oba psa imata ovratnici, j eden je podoben nemške- : mu ovčarju, drugi pa je j manjši in bolj črn z rjavimi j šapami. Upajmo, če imata j svoja gospodarja, da ju ta po opisu prepozna in ustre- j zno ukrepa. Prav lahko se \ zgodi, da bodo prizadeti, če : bodo ugotovili, čigava sta j morilska psa, po svoje uk- j repaii, kar lahko povzroči j lastniku določene težave, j -dn- i Snega dovolj za smučanje Letošnja zima je zelo radodarna s snegom, kar je povzročalo že kopico težav, nadvse pa so ga veseli ljubitelji smučanja. Letos jim namreč ni treba po smučarske užitke le v velike smučarske centre. Vlečnica na smučišču pod Žvajgov Preboldu sicer še vedno ni usposobljena, smučanje pa je mogoče v Libojah, kjer obe vlečnici delujeta od 9. do 17 ure. Dovolj snega je tudi na smučišču Gozdnik, kjer vlečnica deluje od 9. do 16. ure. urejeni pa sta tudi smučišči Medvednica in Smreko-vina na Vrheh nad Trobljami. Vlečnice obratujejo od 10. ure dalje, na Medvednici ob sobotah in nedeljah že od 9. ure dalje. 9m Mw Kdo naj spluži sneg? Tako se sprašujejo stanovalci nekaterih blokov v Žalcu. Prepričani so namreč, da bi to morali storiti mestni komunalni delavci. Ti pa površin pred bloki nimajo v programu, kajti občinski odlok določa, da so prostor pred bloki dolžni očistiti lastniki stanovanj. Očitno bo sneg odstranjen najbolj zanesljivo, če bodo sami prijeli za lopate ali se dogovorili, da namesto njih to opravi kdo drug. In tako se je tudi zgodilo. D. N.