293. številka. Ljubljana, v petek 22. decembra. XV. leto, 1H82. Izhaja ysak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstrij ik o-ogerske dežele za »ne leto 16 gld., za pol leta 8 gkL, za f>trt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za .jubljano brez pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa M po 10 kr. za mesec, po 80 kr. začetn leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če st oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., č« »e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti .Gledališka stolba*. D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim koncem leta poteče naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ četrt leta ....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 16 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ . četrt leta....... 4 „ — „ „ jeden mesec....... I 40 „ Upraimištvo ,,Slov, Naroda*'. Petsto prošenj. k. Uže leta 1881. so nekatere občine slovenskega Štajerja državnemu zboru poslale prošnje, da naj se napravijo slovenske paralelke na gimnazijah v Celji in Mariboru in da se naj na mariborskem uČ teljišči poučuje slovenski. Storile so to vsled resolucij, katere je po nasvetu gosp. dr. Vošnjaka 1. 1880 državni zbor vzprijel. Učno ministerstvo se pa tačas niti za resolucije, niti za prošnje nij zmenilo in vse pri starem pustilo. Še le v zadnji hesiji državnega zbora se je šolski odsek začel lotiti tega za Slovence velevažnega vprašanja in učeni g prof. Kvičala je Bestavil tt-meljito poročilo. V tem pa se je ves slovenski narod zavzel za svoje narodne pravice ter dan za dnevom pošiljal prošnje svojim poslancem, da i-o jih oddali državnemu zboru. Prvi seje oglasil zarad svojega neomah Ijivega narodnega prepričanja uže zdavno sloveči trg Mozirje 14. februvarja t. 1 , za njim mesto Črnomelj, potem vse občine zgornje savin» ske doline. Odslej so prihajale prošnje iz vseh krajev razkosane slovenske zemlje, iz Štajerskega, Kranjskega, Goriškega, Primorja in celo iz Koroške in Litre v taki množini, da je do konca te snsije bilo oddanih od slovenskih poslancev petsto pro-št-nj slovenskih občin, katere zahtevajo popolno rav nopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih in večinoma tudi napravo deželne nadsodnije v Ljubljani. Prišlo pa je 254 prošenj iz Štajerskega, 180 iz K ra n js kega , Gl iz Goriškega, Primorskega in Istre in 5 iz Koroške. Ali nij to javni dokaz, da se slovenski narod živo zaveda svojih pravic, da se zaveda svoje celo-kupnosti in spoznava, da pride k zaželjenemu cilju le tačas, ako stopi združen pred svet in združen zahteva, kar se mu ne more in ne sme odreči V V oči-gled tej imposentnej izjavi naj sedaj še trde naši nasprotniki, da slovensko ljudstvo ne mara za svojo narodnost in da je vse narodno gibanje le umetno narejeno in brez podlage v masi naroda! Petsto občin se ne da umetno pripravljati za kako stvar. nema ljudstvo v srce vcepljenega čuta in prepričanja o resničnosti ideje, za katere se ima boriti. Res je, da nij še povsod prodrla narodna ideja, in žalibože smo morali slišati in brati, da so iz Štajerskega prihajale pro.-nje podpisane od županov, od rojenih Slovencev, ki so zanikali svojo narodnost in zaslepljeni ali strahovani od uasprotnikov se dali rabiti slepim orožjem našim zakletim sovražnikom. Nekateri teb mož so pozneje preklicali svoje podpise, večina itak nij vedela iu še daneB ne ve, kaj so podpisali, ko so svoje ime ali križ postavili pod nemški Miheličev pamhVt. Vse nasprotne prošnje pa so sad prejšnjega časa, ko nij bilo nobene slovenske šole in sad prejšnje politične sil teme, katere glavno delo pri slovanskih narodih je bilo zatiranje Slovenstva, pospeševanje Nemštva in izrejanje nesramnega renegatstva. Zadovoljni iu veseli smemo biti, da se slovenski narod Še nij huje spridil in da je še toliko v njem zdravega življa. Ako nas nijso mogli zatreti v času absolutizma in na-videz-liberalizma Lasser-Stremavrjevega vladanja, nas bodo tem menje sedaj, ko so se našemu jeziku vendar jedenkrat po tolikih bojih odprle vrata v srednje šole, iz katerih nam bode kmalu prirastlo v domačem jeziku odgojeno razumništvo, kateremu OP bode treba zoanja slovenščine pridobivati si še le po privatni marljivosti brez šolske podlage, kakor sedaj živeče j slovenskej inteligenci. Nasprotne prošnie nam pa tudi kpžejo, kje smo še slabi in kam je obračati naše delovanje, da prebudimo zaspan«* in podučimo nevedne svoje brate. Naravno, da blizu in lik nemške meje je na j nuji nemški pri tisk. Vendar vidimo tudi tukaj uže celo vrsto občio, — in tu ne odlikuje zlasti sv. Len ar t-ski okraj — ki se nijso dale uloviti v nernšku-tarski ko'. Najslabše se kaže v marenberškem okraji, v okolici marburški, v spodnjem delu s 1 o v e n j o - b i s tr i šk ega okraja izvzemši odločno narodno Pohorje iu okoli Slatine v ro«ačkem okraji. V celjskem okraji se je razun mesta in tr.'*o? Vojnik In Laški Trg le še kmetska občina Škofja Vas dala uloviti Zgornja savinjska dolina je ostala nenmadeževana ter ruti jednega moža nij podala hirajočemu nernškutarstvu na pomoč, tudi flo-štaujski okraj se sme h tem ponašati. Iz Kranjskega je protestiral le ljubljanski mestni zastop, dokler je bil še nemškutarsk, i/. Go-nškega nij bilo nobene protipro&nje. LISTEK. 0 slovenskem izgovarjanji, odgovarja g. X-u, ^Slovenski Narod1* St. 284., Anton Tr stenj ak. (Konec.) Gospod X. sklicuje se na hrvatsko Zagorje, kjer se I polno in čisto izgovarja. To je resnica. Jaz zdaj prašam, ali je treba jemati ta / iz hrvatskega Zagorja, ko imamo doma boljšo zameno V Ko jezik hrvatskega Zagorja nij v nikaker-šnej literarni zvezi z zdanjim razvojem naše literarne slovenščine? Za literarni jezik imamo kranjsko narečje. Bezjaščina in kajkavščina v hrvatskem provincijalu je nastala vsled upliva srbskega jezika. Ta kajkavščina imela je svojo literaturo. Jezikoslovec mora v poštev jemati v znanstvenih premišljevanjih tudi to kajkavščino: toda ločimo jezikoslovca od pisatelja slovenskega jezika: področje je pisatelju bolj omejeno nego jezikoslovcu. Jaz tedaj ne vem, čemu neki jemati ta l iz bezjaščine, ko smo ločeni od nje; ko je treba, da se sklicujemo na ostalo slovenščino od Mure do jadranskega morja, zlasti na nje središče, kranjsko narečje. V teh pokrajinah ne izgovarjajo Slovenci l kot /, ampak drugače, ne povsod jednako. Gospod Fr. Levstik piše na strani 2. (Die slovenische Sprache): Das / wird als v (u) angesprochen: 3) am Ende der Wörter, mag nun vor dem / ein Selbstlaut oder ein r stehen: dal je, er hat gegeben, posel, Dienstbote, odprl je, er hat aufgemacht. Ne vem tedaj, kako se ujemajo s to resnico besede: rSicer se nam pa izgovarjanje še v, rekev itd. zdi biti (!) popolnem neopravičeno, ker nenaravno, kajti nikjer se te besede tako ne izgovarjajo". Nekateri Štajarci (prosti narod) izgovarjajo: sem reko, popravjo itd. Tako izgovarjajo tisti Štajarci, kateri so sosedje Bezja kom. Izgovarjanje je tedaj v različnih krajih različno; ali kot / ne izgovarja se nikjer. Gospod X. tedaj ne jemlje v po i te v n e s 1 o v n i š k i h naukov, ne pravega narodnega izgovarjanja. Da je naše izgovarjanje jedino pravo, bodo nam pritrdili vsi jezikoslovci, ker priznavajo nsčelo, da je vsak jezik za se popolni organizem, kateremu nij potreba, da bi jemal od drugod, kar uže ima sarn v verem bouastvu. Najučenejfij slavist Miklošič i z g o v a r j a ta / kakor rn i, ker naš učenjak najbolj ceni organsko razvijanje, torej tudi naravno izgovarjanje jezika, ker so rnu sveti zakoni, kateri so v jeziku in spreminjajo oni jeziku oblike, samoglasnike in s o g I a s-nike, ne pa slovnica rji, kateri imajo jedino to pravico, da jemljejo iz narodnega zaklada nepopačeno: ker jezike delajo Cako smem tako reči) narodi, ne pa s 1 o v n i ča rj i. Nij prav, ako kdo misli, da je jezik mrtva gotovina. Naj se pomisli, da ima tudi jezik svojo zgodovino, torej je neopravičeno posiliti mu kako prikazen, katere še ne pozni n jetra zgodovina. Naša dolžnost je, da zapišemo v literarne spomenike značaj, ki ga je imela katera doba. Oživljajoče načelo korenik se je už^ zdaj izgubilo, ker jih jezik sam več ne stvarja; več življenja kažejo razni sufiksi in zategadelj je vsacega slovučarja dolžnost, da te končnice tako zapisuje, kakor jih čisto izgovarja narod. Verjamem, da je pisni jezik umetna Sedaj ko se je oglasil v resnici celi slovenski narod ter glasno tirjal svoje pravice, 86 lebko slovenski poslanci sklicujejo na muogobrojne prošnje ter 8 tem dokazujejo, da rej govore v imenu in po želji ljudstva, ako zahtevajo popolno ravnopravnost svojega jezika v šolah in uradih. Prošnje pa tudi nijso bile brezuspešne, kajti sklicevaje se nanje je g. profesor Kvičala storil svoje znane nasvete, katere je potem sprejel šolski odsek in gotovo le vsled teh prošenj je g. naučni minister ukazal, da je na gimnazijah v Rudolfov eni in v Kranj i odslej učni jezik slovenski in da so v Ljubljani za slovenske učence gimnazijske para-lelke. s slovenskim učnim jezikom. . Kdor trka, temu se odpre, Če ne vselej na prvo potrkanje, pa na drugo ali tretje. Če Be tedaj štajerskim Slovencem ne bodo kmalu tadi odprle vrata v srednje šole, pa se bodo spet oglasili in ne ponehali, dokler ne dobodo vseh pravic, katere jim zatrjuje državni temeljni zakon._ Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. decembra. Nekateri komisijoni grosposke zbornice nadaljevali bodo svoja posvetovanja vzlic božičnim počitnicam; posebno oni, ki imajo opraviti z nujnimi zadevami. Odsek, izvoljen za predposveto-vanje obrtne novele sestal se bode še te dni, ter volil predsednika in poročevalca. Udje stavbenega odseka za novo državnozborno poslopje zbrali so se danes v gosposkej zbornici, da so pregledali razpostavljene sedeže ter obris, ki kaže razvrstitev teh sedežev v novi zbornici; pri tej priliki so nav-zočnemu stavbenemu nadsvetniku vitezu Hansen-u razodevali svojo misel o uotraniej upravi dvorane. Solnograška pričela je patrijotične slavnosti v spomin OOO letnega obstanka habsburške vladarske liise v navzočnosti nj. visoko-stij nadvojvod Leopolda, Josipa, Petra ter nadvoj-vodinje Lujize; iz sicer je c. kr. učiteljsko izobra-ževališče predstuvljalo v 12 deklamatorno-muzikalnih podobah glavne zgodovinske momente iz postanka in širjenja cesarske hiše. Jednake slavnosti priredili bodo prihodnje dni tudi drugi šolski zavodi v Sol-nogradu. Te dni sli so v Budimpešti vsi državni poslanci srbske narodnosti brez razločka stranke, njim na čelu Miloš Dimitrijevič, k ministru-p red se d ii i k u Tiszi, da ga opozoré na to, kako je srbsko ljudstvo v obče nezadovoljno z izgotovlje-nim načrtom srbske synode. Poslanci prosili so ministra, da uaj se pri kakej spremembi v srbskej crkvenej avtonomiji postopa le po zakonu. Tisza je odgovoril, da synodinega elaborata nij še pregledal, da bode pa strogo gledal na to, da se zakon ne bode kršil. V zadnjej predbožičnej seji ogrskega državnega zbora izzvala je skrajna levica jako viharne prizore. Obe opozicijski stranki odbili ste budget. Po Tiszinem govoru, ki je poudarjal ponavljajoče se izjave udanosti narodove, odgovoril je Mada-rasz jako odurno, da bode narod tudi proti volji vladarjrvej pobijal in naruševal sedanjo politiko. Spravna pogodba iz leta 1867. bode šla na kosce, kakor listič, kojega je govornik raztrgal in predse vrgel. Z veliko pozornostjo vzprijete so bile izjave Tiszine o vnanjem položaji. Vznemirjajoče vesti po časnikih so deloma neresnične deloma pa pretirane. Evropskemu miru ne preti sedaj nobena nevarnost; glede širjajočih se novic o vojnih pripravah je dejal, da se doslej nij še ni česa pripetilo, kar bi utegnilo narušiti dosedanje upanje v ohranenje miru. Izjava Ugron-ova, pravi Tisza, da sme v slučaji vojne z Rusijo vlada računati na vse stranke, na navdušenje in udanost vsega naroda, je za sedaj brez potrebe. Če bi pa jedenkrat le prišla ona nevarnost, koje nas Bog še dolgo obvaruj, našla bode sine ogrske zjedinjene. Te besede ministra-predsed-nika Tisze vzbudile so živo pohvalo in odobravanje. Vnanj«- tlržave. Zadnjič priobčena okrožnica ruske proti-teroristne zveze imela je ta nasledek, da je car zaukazal jo razpustiti, kar se je tudi uže zgodilo Tajni agenti te zveze po inozemstvu odpustili so se iz služb; sicer je pa ta zveza vzlic svojej kratkej dobi požrla velikanske vsote, kar je menda tudi pospešilo nje konec. Kakor se čuje, bode sveta liga nezavisno od antiteroristne zveze še na dalje obstala. — Časniki obračajo se proti vznemirjajo-čim člankom oficijoznih nemških in avstrijskih listov, poudarjaje, da se taki glasi vedno čujejo iz Berolina in Dunaja, kadar potrebujejo ondotni ministri novega kredita za vojskine namere. V Bero-linu da so najbolje prepričani o pomirljivem mišljenji ruskih vladnih krogov in razumnega dela ruskega prebivalstva, pa da se večkrat delajo, kakor da bi bilo nasprotno, akoravno je ohranjanje prijateljskih odnošajev za jedno stranko tolikega po-željenja, kot za drugo. Bontoux in Veder obsojena sta bila v navzočnosti mnogobrojnega poslušalstva na 5 let tamnice in 3000 frankov globe. Sodišče potrdilo je vso obtožbo o krivih izjavah v generalnih skupščinah, o krivo sestavljenih računih s fingiranimi upiski, o drznih borznih špekulacijah z društvenim premoženjem in sploh lakomnem manevru. Vsled te obsodbe, se misli v financijelnih krogib, da se bode znabiti anulirala nova emisija „Union Generale". [Izviren dopis] tudi letos občni Dopisi. Iz (gorice 21. decembra. Kakor druga leta, sklican je bil zbor našega narodnega društva Čitalnice v ponedeljek 18. t. m., v katerem je prejšnji odbor položil račun o svojem poslovanji v ne še povse minolera letu 1882. Udeležitev tega zbora je bila sicer nekoliko obilnejša nego druga leta, toda s tem nij nikakor rečeno, da bi se dalo iz te udeležitve sklepati na kako goreče, ognjeno zanimivanje za to tako važno društvo. Iz tajnikovega poročila je občni zbor razvidel, da se je prejšnji odbor resno trudil svojim dolžnostim zadostiti; da se mu pa nij pri vsem trudu posrečilo živahnejšega življenja v društvo upeljati, nij on kriv, temveč neka mlačnost, indeferentizem nevarne vrste in neka osobna raržnja, ki nijma prave podlage in je popolnoma brezpotrebna. Odbor, kateri nij mogel in smel opustiti, da ne bi bil svoj glas tudi v občnem zboru zoper tako mlačnost povzdignil, je dobil absolutorij za vse stroke svojega poslovanja v preteklem letu. pridobitev; besedni zaklad je ustanovljen po načelih, ki jih je san kri] oi m valu znanstvena slovnica; zato je tudi moči doseči jed notno izgovarjanje besed po našem načelu. V tem podjetji pa nam mora biti merodajna samo govorica prostega naroda, to je tistega elementa, ki ga je ustvaril narodni duh slovenski, ne pa številce »izobraženih Slovencev", katero nam hoče vsled popačene „navadeu oktroavati drugačno izgovarjanje. Zatorej nij prav, dasi je tudi resnično, da je uže dokaj izobraženih Slovencev začelo izgovarjati besede kakor se pišejo; nij prav, ako se je dalo zavesti od našega dosedanjega pravopisa, kateri nam ne podaje narodnega izgovarjanja v posebnih, določenih znamenjih. Gospoda \-a načelo tedaj nij pravo, kakor bi tudi ne bilo prav, ako bi kdo izgovarjal fraucoske besede tako, kakor jih pišejo Francozi. Jaz tedaj z vso močjo vede zagovarjam načelo, da se v tako znanstvenih načeiih nij smeti sklicevati na nekoliko izobraženih Slovencev, ampak na fizijologijo našega jezika. In naše občinstvo! Ali je zarad njega treba izgovarjati krivo načelo? Zarad občin- stva, katero izgovarja besede po naših načelih! Naše izgovarjanje ne bo porodilo novega narečja: nova narečja ne nastajajo tako, kakor misli g. K. Pisatelji in posamična društva ne stvar-jajo narečij; tega še nij bilo nikjer na svetu, torej se nij bati, da bi udje „Dramatičnega društva" obdarili kedaj Slovence z novim narečjem: oni so posegli samo v fonetiko našega jezika in kar so našli v njej, tega s o s e po pri j eli. Namen teh vrstic je samo ta: poudariti ime-nitnost fonetičnega izgovarjanja; poudariti, da naše izgovarjanje potrjujejo vsi jezikoslovci, mej njimi najučenejši slavist vitez Miklošič. Spis nam je kratkem razodel, da gospoda X-a trditve nijmajo znanstvene podloge in da odgovarjam samo zato, ker želim odvrniti nevarno podjetje, ker hoče g. X. v imenu nekoliko izobraženih Sloven cev izpodkopavati živi organizem našemu milemu in lepemu jeziku, katerega mi tako gorko ljubimo in cenimo. Jaz imam še veselja pogovarjati se o tako imenitnih vprašanjih, toda samo s tem pogojem, naj stopi tudi gosp X. na znanstvena tla. Na predlog g. E. Klaužarja bil je potem voljen jednoglasno g. Andrej Winkler, deželni predsednik kranjski, častnim udom Čitalnice goriške. Zasluge, katere si je gospod Winkler za goriško Čitalnico pridobil, naštevati bi bilo odveč, le to željo naj izrečemo: bi hotel Bog, da bi Čitalnica goriška vedno tako cvela, kakor pod predsedništvom sedanjega deželnega predsednika kranjskega! Goriška Čitalnica šteje sedaj tri častne živeče ude: Strossmayer, Gollmayer in Winkler. Bog jih živi! Po tem jednoglasno sprejetem predlogu, kateri je vsem navzočnim bil iz srca vzet, bil je voljen dosedanji predsednik Jeglič, ki si je za našo čitalnico pridobil velike zasluge, per acelamationen zopet za predsednika za prihodnje leto, za denarničarja pa je bil voljen tudi per acelamationem neumorno del&vni in povse narodni gospod PiujeviČ. Za odbornike so bili voljeni potem po listkih gospodje, ki so uže do sedaj s svojo mirnostjo in resnobo dokazali, da so popolnoma kos nalogi, katera jih čaka in katero bo uže do sedaj večkrat častno rešili, gospodje, katerim bije gorko srce za narod in naše narodno društvo in kateri bodo gotovo tudi za naprej — uverjeni smo o tem — svoje moči požrto-valno društvu in njega razvoju posvetili. Toda tudi najspretnejši odbor ne opravi nič, ako ga drugi udje in društveniki ne podpirajo. Pozivamo torej vse narodnjake na Goriškem, naj se zopet popri mejo narodnega ognjišča, prvega našega narodnega društva in uaj vsaki po svoji moči odbor podpira ter skrbi, da bode Čitalnica res pravi narodni dom. X. Iz Kamnika 18. decembra. [Izv. dopis.] (Popravek.) V št. 288. »Slovenskega Naroda" dopisnik iz kamniškega okraja napada tukajšnjo deško šolo, da se v njej pod sedanjimi posvetnimi učitelji popevajo nemške pesni. Dopisnik, kateri jako pozornim očesom opazuje vsak korak tukajšnjih učiteljev, je iz male napake učitelja petja IV. razreda jako neresnično poročilo napravil in v javnost poslal. Omenjeni g. učitelj je pri teoretičnem pouku v petji pred jednim mesecem le za četrt ure v IV. razredu porabil kratko nemško pesnico, ker mu je, kakor se je sam izjavil, za dotično vajo najbolj ugajala. Gojilo pa se je do sedaj jako marljivo na tukajšnjej šoli le slovensko petje in se bode tudi v prihodnje. Ako so pa gg. učitelji z raznimi strankami in šolskimi interesenti prijazni, se jim zaradi tega pa6 ne more očitati laviranje mej strankami, koristolovje in neodločnost. Kar se tiče „Laibacher Schulzeitunge", katera se je v dveh eksemplarih le na ogled poslala, sme g. dopisnik preverjen biti, da imamo uže toliko zre-osti, samostojnosti in odločnosti, da se iz nje ne bomo nasrkuli duha odpadništva in sovraštva do svojega naroda. Smelo rečem o samem sebi, a o gg. kolegih se pa trdno nadejam, da se svojemu narodu nikdar izneverili ne bomo. Iz poročila dopisnikovega, kateri se nij upal svojega imena podpisati, se pa lehko razvidi, da ga zaupljivo prijateljstvo in kolegijalnost, o katerih smo se od zadnjega zborovanja sem nadejali, da se zopet povrneti v učiteljstvo našega okraja, jako malo brigati. Upajmo pa, da bode učiteljstvo tega okraja pojem prijateljstva v prihodnje bolje razumelo nego g. dopisnik. Calumniare audacter, aliquid semper haeret! V. Burnik, vodja deške šole. Iz Kranja 18. decembra. [Ivz. dop.] — Potujoč te dni po okolici gorenjske lepe stolice po kupčijskih opravkih, imel sem čeBtokrat priliko opazovati, da naš gorenjski kmet, kadar pride v denarno stisko, zaman išče hitre in cene denarne pomoči na kratek čas, n. pr. na šest mesecev ali za jedno leto. Čim dalje gre, tem dalje mu kažejo in naposled odpro se mu na stežaj le oderuška vrata. Za vsakdanji kratki kredit nij zavoda, ki bi ubogemu kmetu, in sicer tacemu, ki ima še kaj živine v hlevu in kaj žita v kašči, ki je še popolnem sposoben za kredit, proti varnemu poroštvu hitro in gotovo segel pod pazduho. In vender bi baš v Kranji bil jako ugoden kraj za posojilnico, ravno tako pa tudi v Kamniku. Povsod bilo bi mnogo prometa in gospodje, ki bi se tacega podjetja lotili, zagotovili bi si hvaležnost in upliv po vsem Gorenjskem. Gmotno vprašanje je tako, ki se ne da odpraviti od naših duri, neprestano trka in kliče in prosi, da se ozremo nanj, da je vzamemo v roke in z malim trudom z neznatnim naporom a vender z resno voljo svojim sorojakom v korist — rešimo. Če bi te moje kratke besede našle v merodajn'h krogih le nekoliko odmeva in imele le nekoliko vspeha, se bode njih opravičenost v kratkem dognala in gorenjska stran bode v kratkem vredno zastopana v vrsti onih krajev po Slovenskem, ki so si uže osnovali svoje denarne zavode in posojilnice in ki tako blagodejno uplivajo kolikor na kmetski, toliko tudi na obrtniški in celo na trgovski stan. Iz Velikih Lašč 19. decembra. [Izv. dop.] V nedeljo, 17. t. m. je pri nas predaval učitelj kmetijstva, g. Kramar, o glavnih napakah naših poljedelcev in o načinu, kako bi se dale odpraviti. Govoril je posebno o živinoreji, o izboljšanji travnikov in krme, o napravi dobrih gnojišč, o sadjereji, o pozasajanji gozdov, o zatiranji detelji škodljive pre-denice in o pokončevanji poljščini kvarljivih mrčesov. S predavanjem kakor tudi v zasebnih razgovorih o raznih, poljedelstva se tikajočih stvareh je pokazal gospod Kramar, da nij samo veščak v svojej stroki, nego tudi dobro pozna kmetijske razmere v Kranj-skej ter ima resno voljo, koristiti našemu kmetu, samo če se bode ta ravnal po dobrih njegovih svetih. Da bodo jednaka predavanja sad rodila in ne na nerodovitnih tleh obležala, treba je, da se vsaj razumništvo in boljši kmetje ravnajo po dobrih naukih učitelja-strokovnjaka ter drugim zanikernežem ali nevernim Tomažem dober vzgled dajo. V to svrho bi bilo pač naj koristneje, ako se ustanovi v vsakem okraji vsaj jedna poddružnica kmetijske družbe Ljubljanske. Taka poddružnica bi bila vzlasti v našem okraji potrebna in tudi ne bi bilo posebno težavno osnovati jo, ker je baš v tem okraji mnogo pouka željnih gospodarjev, kateri bi; doznavši veliko važnost jednakih zavodov, gotovo v obilem številu pristopili jej, sebi in svojim potomcem na korist! Iz Z|rc»riiJe-radgroiiskega okraja 21. decembra. [Izv. dop.] „Slov. Gosp.w št. 50 prinesel je z Dunaja vest, da jih je iz „PoliČke Vasi14 nemčursko prošnjo podpisalo 40. — Kako pa so se naberačili ti podpisi ? — Podpisani so radgonski meščani, ki imajo v Polički občini gorce, in njihovi vin carji; posestnikov v Policah stanujočih pa je le malo podpisanih, ker je itak tam malo posestnikov. O „vasi" se niti prav govoriti ne more, ker je tam samo 8 hramov. — Teh podpisov je nalovil g. Kleinoschek, radgonski meščan, ki si je na vse kriplje prizadeval za podpise; kadar so Polički občani v mesto prihajali, jih je tam nadlegoval, po občini pa je svojega vincarja pošiljal. Nek občan narodnjak je vsled vesti v rSlov. <*osp." hitro za dva odbornika naredil preklic — na tistem preklici pa so se še nekateri drugi podpisali v prid Blovenskej stvari. Občina sama pa je tudi uže odposlala prošnjo za slovenske šole in urade državnemu zboru. Mislim da bo občinski podpis ob veljavo dejal nalovi jem- podpise; meščani pa itak ne spadajo v Poličko občino. O podpisih tako sodim: Meščani so podpisali — se razume samo ob sebi — iz sovraštva do slovenske stvari; vincarji pa iz nevednosti ali na ljubo svojim gospodarjem; nobeden iz prepričanja. Domače stvari. — (Svitli cesar) je daroval 300 gld. za zidanje šole v Pernicah. — (Vabilo) gospodom društvenikom narodne Čitalnice ljubljanske k občnemu zboru dne 26. decembra 1882 dopoludne ob 11. uri v čitalničnej dvorani. — Vrsta obravnavam: 1. Nagovor predsednika. — 2. Poročilo tajuikovo. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. Nasveti posameznih društveni-kov. — 5. Volitev dveh pregledovalcev računa. — 6. Volitev 15 odbornikov. Čitalnični odbor. — (Gg. volilcem celjskega volilnega okraja) si usojam naznanjati, da bom pri shodu ^Slovenskega društva" v Celji na sv. Štefana dan poročal o delovanji državnega zbora, ter jih uljudno vabim, naj pridejo v obilnem številu. Dr. J. Vošnjak, državni poslanec. — (Gospod Klančič,) goriški Slovenec, postal je te dni na dunajskem vseučilišči doktor prava. — (Koze ali os ep niče) razsajajo na besedo vzeto v B o r o v a i c i in na Vrhniki. Na obeh krajih so šole uže delj časa zapite. Na Vrhniki ima skoraj vsaka hiša bolnika, v Borovnici pa jih je več uže umrlo za grozno to boleznijo, ki pa se vedno bolj širi. Ljudstvo je zelo prestrašeno, OBobito ker si ne ve pomagati in o odločilnem času ne zna ravnati z bolniki. Okrajni zdravnik v tem slučaji ne more vsemu kaj, na to naj bi ozir jemale poklicane oblastnije. — („Ne boš Jaka!u) Pod tem naslovom piše nam prijatelj našega lista iz Ljubljane: Nekje na Slovenskem — ime kraja nij najvažnejša stvar v tej povesti — živela je vdova, ki nij imela n:č otrok, pač pa je bila blagoslovljena na letih in na cvenkajočem imetku, katerega bo ljudje, ki so razmere poznali, cenili na več tisoč. Tako vdovo brez otrok pa z veliko denarja brezskončuo ljubi vsa bo-rodbina, češ, saj jo bode kmalu konec, in potem se bodemo smejali mi — dediči. Zlasti jeden sorodnikov je na to vdovo, oziroma njeno smrt, zidni zlate gradove. Kdo bi tedaj popisal njegovo jezo in nevoljo, ko začuje, da se poštama teta zopet moži in da bode vzela nekega daleč stanujočega vdovca, ki ima 4 žive otroke in le malo premoženje. HoteČ to preprečiti, začel je razne spletke in delal ovire, a ko vse nič ne pomaga, piše dva pisma: jednega v imenu tete-neveste ženinu, drugega v imenu ženina pa nevesti, v obeh pa je bilo citati, da iz vsega nij nič. Mož mislil je, da je sedaj vse razdrto. A ženin, bistra glava, si hitro domisli, da mu kdo nepoklican vodo kali in najdi hitro k nevesti, s katero sta se hitro poravnala in spoznavni, da je hudobni ljudje hočejo spraviti narazen, ženitev sklenila kakor hitro mogoče. In res vzela sta se, na veliko žalost sorodnikov, zlasti pa onega, ki je pisal omenjeni pismi in kateremu je dedšina, katero je uže menil imeti v svojem žepu, splavala po vodi, iz katere je nikoli več ne bode. — (»Slovenskega Pravnika") 12 številka je ravnokar izšla z naslednjo vsebino: Slovenščina in c. kr. sodnije. — O rabi slovenščine pri sodnijah na Kranjskem. — 1. Kdaj naj se zatoženca k lokalnemu ogledu (§. 254 kaz. pr. r.) pokliče? 2. Kdaj se Bme privatni udeleženec kazenski obravnavi pridružiti (§. 47 kaz. pr. r.)? 3. Načelo, kako naj sodišče razsodi o predlogih, da naj se nove priče povabijo. 4. Presoja zdravniških mnenj po novih zdravnikih (§. 126 kaz. pr. r.). 5. Specijaliziranje glavnega vprašanja (§. 318 kaz. pr. r.). (Dalje in konec). — O odškodni dolžnosti države. — Motenje posestva nij, ako prepove in brani kaka samoupravna občinska oblast občanom v gotovem času pašo po svojih njivah. — Obrok upoložiti pritožbo se tudi inostrancu ne more podaljšati (§. 6 reda kaz. post.). — Prošnja do državnih poslancev. — Načrt postave, veljavne za Vojvodino Kranjsko, da se odpravijo župnijske siromašnice in njihovo premoženje izroči občinam. — Občinske zadeve. (Dalje in konec). — O pravni terminologiji. (Nadalje in kon**e.) — Raz-nosti. — (Narodna Čitalnica za Cirknico) in okolico ima sv. Štefana dan, 26. t. m., svoj občni zbor. Prav bi bilo in potrebno je, da pride kolikor mogoče veliko število p. n. članov na zbor, kajti razen navadnih rečij pri jednacih rednih zborih — poročil predsednika, blagajnika, tajnika, volitve odbora itd. — imeli bodemo važne posamezne predloge na dnevnem redu, kakor pospeševanje petja, naprava odra in društvene zastave itd. Uže pred tedni prišla je zastava v odboru na pogovor in tačas podpisal je odbor sam z gospod Obrezo dosti nad 100 gld. za ta namen. Zastava je pri naših društvih gotovo važen in pospeševalen faktor: upliv ima za živahno gibanje, porok je za obstanek itd. O tem hočem sploh pozneje posebej pisati. Naša Čitalnica ima toliko spečih zakladov in blestečih se biserov, pridite torej vsi udje na občni zbor, da jih dvignemo, da utrdimo dobro staro in da popravimo, kar je treba ! D. — (Bralno društvo) v Gorjah pri Bledu se bode 31. t. m., t. j. Silvestrov dan popoludne po nauku slovesno oživilo s tem le vsporedom: 1. Nagovor in poročilo začasnega predsedniku. 2. Volitev novega odbora. 3. Posamezni nasveti. Potem prosta zabava. Društvo hoče svoje ude zabavati s tombolami in drugimi takimi veselicami in poučevati z novinami, knjigami in predavanji. Bog daj, da bi svoj namen doseglo in Gorjanskim faranom donašalo zaželje-nega sadul — (Vabilo) v drugi občni zbor, katerega bo imel Savinjski Sokol v Mozirji dne 26. decembra 1882 (t. j. dan sv. Štefana). Začetek ob 3. uri popoludne. — Dnevni red: 1. Poročilo tajuikovo in blagajnikovo. 2. Volitev: a) staroste; podstaroste; c) drugih odbornikov. 3. Nasveti o delovanji društva sploh. Odbor. — (Vabilo) k veselici, katera bode v torek dne 26. decembra 1882. 1. (v praznik sv. Štefana) v Mozirji. — Spored" I. „Uskök": Šaloigra v jed-nem dejanji. — II. V Ljubljano jo dajmo! Izvirna veseloigra v treh dejanjih. — III. Ples. — Ziče-tek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: I. prostor 50 kr., II. prostor 30 kr. — K tej veselici uljudno vabi veselični odbor. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Praga 22. decembra. Dopis z Dunaja v „Prager Abendblatt" označuje jako odločno vse govorice o dozdevnih naporih proti nemško-avstrijskej zvezi in o nasprotji mej notranjo in viianjo politiko Avstrije kot malo vredno šču-vanje od strani tacili ljudi j, ki razmer ne poznajo ali je pa zlovoljno hote pačiti. Nemško-avstrijsko zvezo smatrajo vse stranke v Avstriji — ne izriimsi niti Poljakov — najvažnejšim faktorjem naše vnanje politike. Preverjenje o njenej nedotakljivosti se ne bode omajalo vsled tacih sumnih poskušenj, kar je dovolj dokazalo zasedanje delegacij, zlasti zadnje, v katerej je sedanja večina državnega zbora bila v večini. Ministru vnanjih zadev pripisovano nagnenje, premeniti avstro-nemško zvezo, je zadostno ovr-ženo po izjavah Kàlnokyja v delegacijah. jDunaj 22. decembra. Komisija gospodske zbornice v predposvetovanje novele k postavi o ljudskih .šolah, izvolila je grofa Montecuculi-ja poročevalcem. Pariz 22. decembra. Kabinetni svet odobril je konečno načeloma projekt ekspedicije v Tonkin. Berolin 22. decembra. Nasproti nagne-nju dunajskih časnikov, iz političnih razpeljevanj „Kölner Zeitung" in drugih izvajati svarilo dr-žavnega kancelarja na katero koli avstro-oger-sko adreso, izjavlja „Norddeutsche" : V naših uradnih krogih nijso znani niti dogodki niti nazori, ki bi podpirali tako mnenje. V teh krogih vlada popolno zaupanje v sedanjo in bodočo politiko Avstro-Ogerske. Aleksandrija 22. decembra, (relierai Wood dospel sem. Umrli ko v LJubljani : V dožulnej bolnici : 19. decembra: Jožef Suäa, delavec, 54 let, za oslab-Ijenjotn. •JO. decembra: Franc Pavlic, delavec, 81 îiet, za oalab-ljenjem. — Jarnej Pirnat, gOftftö, HH let, za starostjo. TmJcI : 21. decembra. Pri slonu : Vidic a Dunaja. — Stebel iz Trsta. — Kotnik z Brna. — Kurzthaler iz Domžal. — Setiič iz Novega Mesta. Pri Weiss z Dunaja.— Wack iz Pulja. — Dr. Springsholz iz Trsta. — Pri bavarNkeiu dvorni Stepec iz Maribora. —• Feldnoh iz Domžal. — Valove iz Sežano. — Vikomso is Skofjo Loke. Meteorolosično poročilo. A. V LJubljani: Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 18. decembra Ob 7. ari ijutraj ob 2. nri popiludn« ob 9. ari utltr 73982 mm. 73938 mm. 7 11-08 mm. + 4 4° C -f 41»C H- 2-8° C slabotna burja slaboten iih od slaboten izhod nhlulno oblačno oblačno 000 mm. dežja. j 19. decembra ob 7. ari ij ul raj •«b 2. uri popoludue ob 9. ari veitr 741- 54 mm. 742- 24 mm. 744-54 mm. 4- 2-6° C + 5-6° C + 20o C slaboten mer slaboten nhod slaboten seier oblačno deloma jasno deloma jasno 0-00 mm. dežja. 20. decembra ob 7. nri tjutraj ob 2. uri popoludn* ob 9. nri tTihr 745-77 mm. 746'11 mm. 747'77mw. 00° C + 2-6° C + 10° C slaboten gorenjec slaboten juernfihi»(t slaboten jugoTihnd jasno jasno oblačno 000 mm. dežja. 21. decembra | ob 7. uri ijiitraj ob 2. nri popoludn« ob 7. uri neier 745-25 mm. 743- 58 mm. 744- 94 mm. — 0-8° C + 0-4°C — 1-2«C slabotna burja slabotna burja slabotna burja oblačno oblačno oblačno 000 mm. visocemu stanju barometrovemu še vedno večinoma oblačno ali vsaj deloma jasno; vreme se je precej ustanovilo. ID"u.:nsosl2a, borza dne 22. decembra. Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banko . ..... Kreditne akcije...... . . London . ..... . Napol............ (!. kr. cekini. ...... , . Nemško marke ..... 4U/, državne srečke iz 1. 1854 250 tfld. Državne srečke i/. 1. 18f>4 . . 100 „ 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata rotita «i°/0...... AOI n n n * /o...... „ papirna renta 5°/0 . . . . f>°/4 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava re*. srečke 5°/c . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/,o/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig Klizabetino zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Uudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . 75 gld. 60 76 rt 50 94 m 65 90 1» 06 826 — 979 ji 50 119 n 25 9 n 47 5 » 66 58 n 55 118 m — 167 — 94 80 118 n 10 84 85 83 n 85 103 n — 113 75 119 — 98 25 104 n 75 173 n 75 19 m 117 — 213 a 25 kr. J. GIONTINI, knjigotržec ¥ Ljubljani, B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se je jel povsod močno vzdigovati, toda tako jednakoraerno, da je ostal poprejšnji neznatni razloček i mej maksimom in minimoin skoro nespremenjen. Vetrovi so ' postali za spoznanje močnejši in so bili tudi precej spremenljivi; vender so pievladovali severni in vzhodni nad južnimi in zali m 1 ti 11111. Temperatura jo sicer za spoznanju pala, vender je bila še zinirom nndnormalna; razloček mej maksimom in minimom skoro nespremenjen. Nebo je bilo kljubu 3 gld. 50 kr. - . 70 „ - n 30 n - . 20 , priporoča: ITazornl ziscvlIe........ ZE^olea«11 j i \ in šutjiv ¿4 ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivaiočih rodoljubov svojo duševno pripomoč, a da bode list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naiih sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da blagovoljno pomnože kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. (769—2) Cena listu bode: Za vse leto .... 3 gld. — kr. „ pol leta .... 1 50 „ „ četrt leta — „ SO „ Insoi-ni i vzprijemajo so za primerno ceno in naj so, kakor novci, pošiljajo upravništvu. Uredništvo in upravništvo šaljivega lista „ŠKRAT", v Ljubljani, v „Narodnej Tiskarni". Ravnokar je na svitlo prišla knjiga Slovenska mati. V poduk materam, kako naj sebe in svoje otroke J zdrave obvarjejo. Spisal dr. Hočevar v i VIji.. Cena 30 kraje., — po pošti 32 kraje. Dobi se pri pisatelji in v „Narodnl Tiskarni16 I v Ljubljani. (793—2) Tržaška razstavina loterija. a. I lOOO d.©"b3-tlco-v- T vriMlnoati gris.- 213.550. IlOOO v vrmlnoHti 213.E50- 1. glavni dobitek: v ijotovom ."»o.ooo uld. ali **IOO cekinov. 2. glavni dobitek: v corfovom gp.ooo c'OVlji, Zftgorji, II rasi II i lili in CSL9 • nrar, v Slonovih ulicah štev. 11. (789—3) L0ZI radeče^a Prvo srečkanje uže 2. januvarja! || Glavni dobitek J]| iiUTarja, mit ju. pteninru. Izdateli in odKOVorpi urednik Mukso A r m i c. goid. 200>000a w Najmanjši dobitek 12 gld., naraste do 20 gld. Izvirne srečke točno po uradnem liorzineni kurzu. Posamezne lože v petih četrtletnih obrokih po 3 gld. Takojšnja igralna pravica uže k prvemu srečkanju dne 2. januvarja. HIoiifaiiiicN* administracije lista (790—2) wien, MTT1!? f**TTO Ci C0HN' Stefansplatz Nr. 9. lYlJjjIiww U SX Wollzeile 10 ii. 15. Lastnina in tisk „NArodne tiskarne-. EU 024