NO. 43-
SHjl
NEODVISEN LIST ZA SLOVWSKE DELAVCE V AMERIKI.
. jji _ ^-jj y - « i * fi^WB z at ton
LETOX. — VOlTI
......nr.. ■! i-.i.iriii i~m	I ,j	I	'	........ i .M^a
CLEVELAND, OHIO, wHkESDAY, APRIL nth, 1917.
I	I	H	m	mm II B	II m ■ ^m I	A l^f^ll	B M
B	I	B	■	■	■ ■ - I I ^B	^B
. _
Break with Austria.
our not naturalized couanH men who have up to date mH pathized with the cause of Itnj allies it is not necessary JH pledge a new allegiance to bB Stars and Stripes in this fcimjM moment, , inasmuch as toyjH to the country of our choaH comes quite natural to us, therefor we greet with dH greatest joy the advent of United States of ArottjW among the fighters for th#ffl beration of Europe from P)m| sian predomination.
We know that a " 1111 jMB •the allies means the free£|H for the century long oppresse^l Continued on page 3.JI
Austrian and Magyar autocracy and this is the reason why we <have sided with our sympathies from the beginn rig of the great war with the powers of the Entente, fighting for the liberty of small nations against the central powers.
Now at least the government of United States has arrayed i-tself with the cause of the allies, having declared war on Germany and as a consequence of this step, Austria has severed diplomatic, relations witfi our cep\i'blic as otherwise it oould not (have happened.
For us, American citizens of Slovenian extraction, and for
To the American public! /
As the "Clevelandska Ame-, rika" predicted, the break with Austria has become a reality.
We have time and again warned our people that the break is inevitable and lhave contended that such a turn of events can only serve to help our cause for which we/-are fighting, — namely the cause of democracy and freedom of the small and oppressed peoples one of which the Slovenians are and have been for six centuries.
Slovenia, (a villayet in southern Austria) has suffered untold misery under the yoke of
Avstrijske ladije v Ameriki zaplenjene.
Vsi avstrijski konzuli morajo iz Amerike. Vlada je zajjl nila 17 avstrijskih ladij v ameriških pristaniščih. IflH zilija je prekinila diplomatične razmere z NemčiH Strašna razstJelba v municiiski tovarni.
Važna določila za državlpnstvo.
I
Kljub temujda je avstrijska vlada prekinilapse diplomatične razmere rameriko, pa vendar vsi avstrrtski podaniki, živeči v AnierM, lalvko še ved- j no dobijo prve državljanske papirje. In tuai če se naznani vojna med Ameriko in Avstrijo, lahko vsi Avstrijci v Ameriki dobijo pH e papirje. In ne samo to: Pros ija se lahko vloži tu-dS za dt< ^ papir ,toda dru-gih papirji v Avstrijci ali Nemci ne -bod jo dobili, dokler traja vojna, p< ofcnja pa se lahko vloži. Kar. ftoramo posebej povdarjati za vse one, ki niso še državljani, ^jedinjene države niso roparske države in ne bodejo nikomer ničesar vzele, jče posluša postave. Toda rojaki, poslušajte postave in dražite jetik za zobpi. Mi vas bode-mo vselej p< djičili o vesm, kar je potreb 10. Prosimo vas pa, naše naro nike, da pridno agitirate okolij da se ljudje naročijo nap list, cajti to bo v korist njim. Izva nredni današnji časi zahtevajc \ da vsak bere dobre in zanesljive časopise, prosimo vas p t v vašem lastnem interesu, < a pustite na miru vse slovens io-avs-trijsko 'a sopisje, kajti t časopisi bode^V ustavljeni. Po |sbno irojaki v Clevelandu, k^ftft naročeni 1 , av^trijs.kUilll Mii III Mill III 4*.
nemudoma ojjustijo ta list.
Obefiem pa opozarjamo rojake na dejstvo, da poslušajo kaj pravi naš list. Do danes se je še vse tako zgodilo, kot smo mi že pred enim letom povedali. Fanatični in zapeljani irojaki nam isto niso hoteli vrjeti*, zato pa imamo danes z njimi take sitnosti in težave.;Pametni premišljeni ljudje so nas poslušali, a velika masa naroda je bila š# vedno zaslepljena z avstrijskim in nemškim duhom.
Toda pomnite vsi rojaki, (da je danes glavna in najvefifa naloga ameriške republike, da popolnoma uniči nemški in avstrijski imperializem, nemškega in avstrijskega cesairja. To je narodna in uradna ter državna naloga Zjed. držav* in Zjed. države ' bodfejo zastovile vse svoje bogastvo, vse svoje moči katero bogastvo je največje na svetu, katere moči so najbolj ogromne na svetu, da uničijo avstrijskega in nemškega cesarja. Kajti republika Zjed. držav ne more trpeti, da bi kak cesar danes tlačil ljudstvo. So drugačni časi danes na svetu. Mi smo vas svarili in prosili, da dielate tako, nas niste poslušali, toda danes, ob dvanajsti uri, vas prosimo, da ,se obnašate kot ljudje, kot možje in žene, in ne samo da se popolnoma odpoveste Avstriji, ampak celo delovati morate, da se avstrijski cesar in nemški cesar čimprej uničita, kajti tako zahtevajo Zjed. države od vaš. Pomnite naše besede, ravnajte se po njih, in vam vsem bo prav! Nobenega vladarja danes več ne priznamo, razven onega, katerega ljudstvo postavi na vlado. #
—— ^>1.1	'l,	f	,. n
j^skjK V LORAINU. 0.
pne 3. aprila ob it. uri dopoldne se je pričel štrajk v tovarni tSie Thevv Automatic Sfttrtel Co. na 28. cesti. Zahteva delavcev je deveturfio delo z deseturno plačo in priznanje U. M, of A. unije. Precej Slovencev se nahaja v tej tovarni,
It*	• a "i*
Slovesna manifestacija Slovencev v četrtek.
V četrtek ob 8. uri zvečer se vrši v Grdinovi dvorani ogromen ljudski shod clevelandskih Slovencev. Na shod naj pridejo vsi9 državljani ali nedržavljani« Slovesna
prisega lojalnosti« ^
„_ ___________ , <,
na dan j>onavljati ena m ;sta vprašanja, ene» in iste^odgovo-re. Zakaj? Zato ker ljudje ne berejo. Danes noben Slovenec v 'Clevelandu niti po Ameriki ne more biti brez našega lista, ce hoče biti podučen natančno o razmerah. Naročite se, berite vestno in točno! Nadalje: Ne bojte se, da se vam kaj zapleni. Amerika ni barbarska dežela, ampafc vaša pravica se bo 'tukaj spoštovala. Tretjič: Držite jezike za zobmi o stvareh, ki se tičejo vlado. Ne pri-' pustite, da se zg«cdi z vami kot se je zgodilo z 46 Nemci, ki so psovali proti vladi v Clevelandu. četrtič: Naše uredništvo bo pisalo prošnje vsak večer od' 6 ure do pol osme ure in v soboto ves dan. da se vam postreže. Vsi bodete na vrsti. Toda ^prosimo vas za Kristovo voljo, ne nadlegujte tako silno osobja v našem uradu. Berite list, tu dobite pojasnila- Ne zaupajte drugemu kot list vas bo vselej točntf in pošteno obvestil o vsem važnem. Ravnajte se po tem, in za vse bo prav.
jLm	•	_
—Clam 1 he Franklin Literary Club", kjer so zbrani slovenski mladeniči, ki študirajo v višjih šolah se zahvaljujejo tem potom slovenskim trgovcem za njij^i pomoč k prispevanju stroškov k plesu, ki ga priredi kljub 13. aiprila v petek. Klu4) ima več* debat in poučnih večerov, in v kratkem se oglasi v javnosti. Prominentni mestni! uradniki in Slovenci bode-, jo -govorili.
'—Siilia stranka si prizadeva, da bi zaprla gostilne v tem času. Fanatizem nikdar ne miruje, da ne bi škodoval narodu. Mi svetujemo našim rojakom, da se dostojno in resno vedejo v gostilnah in da ne dajejo nobenega vzroka fanatikom, <ia bi vzeli še tisto osebno svobodo, ki jo imamo. Vse je odvisno od tega, ikako gostilničarji vodij« svoje prostore in kako se »gostje obnašajo. ,
ki izdaja ameriške.papirje, • do pozdravil, avdijenco. Mi Slovenci nismo imeli dosti (prilike, da bi se javno pokazali za A-meriko, in ameriška javnost mora zvedeti o našem mišljenju. Mi moramo vedeti, da je Amerika danes v vojni z Nemčijo. Pokažimo torej skupno, da mi nismo z Nemci, ki ubijajo ameriške žene in otroke, da ihi ijisrno hunske kulture požiganja in zistrupljevanja. ampak pokaiimo ta večer, da smo narod, k&lturen in omikan, na* rod, ki želi svobode, pokažim?. da se .strinjamo z .besedami predsednika Wilson^ ki je d^-Jah Nalogi * AMirltt, je, odredili vse trpeče narode sužnjo-sti in jim podeliti narodnosti politično 'svohodo. Cevel^ti^ i ski Slovenci, pričakujemo yas v četrtek zvečer v tako ogrO-mi&m številu kot še nikdar j prej v zgodqyini qlevelamfeke naselbine. Po^džimo se enkrat kot ljudje, dostojni svobode. Vsa ameriška javnost boftrja na nas. glas o tem shodu pride do predsednika Wilsona, ; katerega se brzojavno pozdravi. Resni možje in fantje slo-1 venske krvi v Clevelandu, vsi na ta shod v četrtek! Na shodu
1
bo igrala slovenska godba pod vodstvom g. F. Butala..
—Človek mora imeti železne živce te dni, ko je ves narod razburjen. Na stotine in stotine oseb prihaja vsak dan v naše uredništvo,' zahtevajoč državljanskih papirjev. Vsi ti ljudje stanujejo tukaj po 3. 4, 5, 6, 7 ali celo 12 do 20 let, pa se nikdar niso zmenili za dolžnost, ki jo imajo hapram Ameriki, da postanejo tukaj- državljani. Danes, ko je čas napet in grozi temu ali d-ruzemu slab položaj, hoče biti vsak državljan. Rojaki, prosimo vas, upoštevajte naslednje stvari: Prvič naročite se na list' "Clevelandska Amerika", kjer dobite vsa natančna pojasnila o celem položaju, kako in kdaj se pišejo prošnje, kjer dobi*e natančne dnevne novice. Mi moramo v našem uradu sto in stokrat
—V četrtek zvečer, 12. aprila, ob osmi uri v Grdinovi dvorani bo slovesko-ameriška naselbina Clevelanda in okolice slovesno prisegla spoštovanje in obljubo napram ustavi in .postavam Zjed. držav ter vladi v Washingtonu. To bo eden najbolj pomembnih dogodkov, kar smo jih imeli zadnja leta v nasi nasefoini. Slovenski Politični Klub, zavedajte -sej svoje dolžnosti v teh izvanredriih časih priredi mi omenjani večer javni ljudski shod za vse Slovence v Clevelandu in okolici, iti kdotr čuti z Ameriko v teh! tesnih dnevih, naj nikar ne manjka pri tem itoddu, ko bo-dtjp Slovenci ameriiki javnosti pokazali na slovesen in pretresljiv način, da so pripravljeni Iti pomagati Zjed. državam, 4a so lojalni državi in da ste-je klicu, ki ga je t>re«te*liiik Wilson oznanil celemu narodu. Vsak narbd; ki je dospel sem v to gostoljubno deždo, je dolžan Ameriki hvaležnosti, in ravno tako slovenski narod-Mi nismo samo tukaj, da bi služili ameriške dolarje, ampak j ob gotovih časih in prilikah je ' naša dolžnost, da pokažemo j svojo naklonjenost in hvalež-( nost tej veliki naši novi svobodni domovini. Zatorej poziv* lje Slovenski Politični Klub vse Slovence sirom Clevelanda, da pridejo na ta shod v največjem številu in sijajno manifestirajo z svojo navzočnostjo, da so pripravljeni biti dobri in lojalni Amerikanci. Vsa ameriška javnost je opozorjena* na ta veliki dogodek in uredništvo lista pričakuje, da ne izostane nihče od tega izvanrednega dogodka.
Vrhovni sodnik mestnih sod-nij, Hon. William H. McGan-non bo imel slavnostni govor, nakar bo izrekal prisego zvestobe ameriiki ustavi in ameriiki ustavi, in vse navzoče občinstvo bo govorilo za n/im. Poleg tega bo pripravljen dober goyor v slovenskem jezikt o splošnem položaju in; Mr. E)d. B. Haserodt, county clerk.
I sediaj znano, da so Angleži za-' plenili Nemcem 107 velikih to-! pov, 178 strojnih pušdc, 89 mor-, tarjev za strelne jarke in ogromne množine streljiva. Nemci so bili tako zmešani rldi zad-pjega angleškega napada, da so uničili ogromne množine svojega lastnega streljiva. Vreme je silno neprijazno na fronti, toda angleški vojaki so oblečeni v ovčje kože in dobivajo dobro hrano se lahko vse^-lej postavijo proti Nemcem.
Nemci se neprostovoljno
umikajo., v London, 10. aprila. Dočim so se Nemci pred 3. teclni prostovoljno ti mikali ur'zasedli nove postojanke, pa njih sedanje umikanje ni prostovoljno, ampak so prisiljeni umikati se ra-dn ogromnega pritiska Angležev. Resnica je, da imajo Angleži ogromne zgube pri ofen-živi, katero sedaj vodijo toda dobiček na zemlji m umikanje
sko sotesko, kjer so se Nemci I dve leti in pol ristavljali vsem,' tudi najhujšim angleškim na- f padom. Pri Vimy, ki je sedaj v angleških, rokah, leži pokopanih najmanj 200.000 angleških in nemških vojakov, ki so pustili svoje življenje na tem bojišču tekom dvet let in pol.
Silna korist za zaveznike-
S tem, da so zavezniki iztrgali Nemcem mesto Vimy, so dobili nadvlado nad Douai do-lipo, in so se približali znamenitemu mestu Lens, kjer je centrala za vse severne francoske rudnike za železo in premoge. Nemci; so imeli silno prednost^ ker s^držali te rudnike do danes v svoji ppsesti, ih brez dvoma je, da zgubijo ves ta svet v nekaj' dnevih, kar se bo silovito poznalo Nemcem. ^
Ogromen angleški plen.
iLondon, 10. aprila. Angleži so fJličeli s silno spomladansko /rfenzivo, in med Nemci in Angleži se je vnela največja bitka od začetka te vojne. Prvi dart bitke so Angleži ujeli 11-000 Nemcev, ki se neprestano umikajo pred silnimi angleškimi četami. Zavest, da stojijo Zjed .države za Francijo in Anglijo, daje zavezniškim voja-, kom silnega poguma.
Canadci so prvi. * Vrhovni angleški poveljnik, maršal Haig poroča, da so angleške armadne čete včeraj na petnajst milj dolgi fronti napredno vale in potisnile Nemce za tri milje. 29 mest in vasi je bik) iztrganih Nemcem in nad 11.000 nemških vojakov je bilo nujetiht med njimi 394 nemških častmkov. Rri napadu so se najholj odlikovali Canadci, ki so bili Vselej v prvi vrsti in so z nevzdržljivo silo pometali z Nemci kierkol! so orišli ž nii m' v dotiko Canadci so
't..... 1 1111 -11 j	'"11 ■" "...........	■	■ ■
11.000 Nemcev ujetih od Angležev
__
* - ■ .
Konzul v Clevelandu gre.
Avstrijski konzul v Clevelandu, Mr. Ernest Ludwigje naznanil, da ta teden odpotuje iz Clevelanda. Vseh 23 avstrijskih konzulatnih uradov bo zaprtih v Zjed. državah. Amerika ye trpi nobenega av-
strijiikaga kijimUH Vftfe 4 J.ti
deželi. Konzuli v Ameriki odi-
dejo v iMeksiko, nekateri v južno Ameriko ali pa odpotujejo preko Atlantika domov. Vse avstrijske posle v Clevelandu j t prevzel švedski konzul German Nord.	j Ameriški poslanik je odpotoval
Berne, Švica, 10. aprila. 19 ameriških konzulov in uradnikov, ki so se nalhajali v Avstriji, je dospelo sem danes zjutraj. Vsi ostali ameriški konzularni uradniki odpotujejo iz Avstrije v najkrajšem času. Avstrijske ladije zaplenjene.
Washington, 10. aprila- V vseli ameriških pristaniščih. so ameriške oblasti zaplenile vse avstrijske ladije, ki nahajajo v Ameriki. Med njimi so sledeči avstrijski parniki: Mar-the Washington, Erny, Fran-cesca. Julia, Budapest, Gerty in še 12. drugih. Skupna tona-ža znaša 1114.000 ton. Martha Washington je bila ena najboljših avstrijskih trgovskih parnikov.
Zwiedinek zahteva potne listine
Washington, 10. apfila. Avstrijska vlada je uradno naznanila ameriški, vladi, da je prekinila vse diplomatične odno-šaje z Ameriko. Avstrijski charg« d'affaires v Washingtonu, baron Zwiedinek je zahteval včeraj od ameriške vlade potne listine. Kakor hitro je dospelo to poročilo v Washington je ameriška vlada nemudoma naročila vsem pristaniškim oblastem, da zaplenijo vse avstrijske parnike v Ameriki. Vsi avstrijski mornarji na teh Iadijah so bili prijeti in zaprti na v posebnih prostorih. Ameriški mornarji se nahajajo sedaj na bivših avstrijskih Iadijah. Ameriško mnenje o Avstriji.
V ameriških kirogih nihče ni imel slabega' maenja o avstrijski vladi, pač pa se je pričakovalo,'da se bo Avstrija rešila nemškega t;ranstva in pustila Nemčijo na cedilu. Ker je pa Avstrija sledila Nemčiji, je A-merika pripravljena naznaniti vojno tudi Avstriji.
Bolgarija in TiirBja. > Bulgarski in turški poslanik v W ashingtonu ne vesta, kaj
de ostala nevtralna ali se pridruži pritisku Nemcev. Bulgarski poslanik sam je prišel vprašat v urad državnega tajnika Lansinga, če Jma kako novico od bulgarske vlade, ker bulgarski poslanik ne dobiva nobenega sporočila od svoje vlade. Ne
zaveznici nfcmške vlade.
Španija zastopa ameriške interese.
Ameriška' vlada je naročila španskemu poslaniku na Dunaju, da prevzame varstvo a-meri&kih interesov v Avstriji, dokler traja vojna.
Brazilija sledi Ameriki.
London, 10. aprila. Diplomatične zveze med Brazilijo in Nemčijo so bile prekinjene, kot naznanjajo brzojavke, ki so pravkar dospele sem. Brazilija bo sledila vzgledu Zjed. držav s tem, da naznani vojno Nemčiji. V lttkah republike Brazil se nahaja 37 nemških parnjkov. s skupno te-zo ton 140.00. Te ladije namerava brazilska vlada zapleniti. Sledile bodejo še nekatere druge južno ameriške republike.
Roosevelt pri Wilsonu.
Washington, 10. aprila. Theodore Roosevelt, bivši predsednik Zjed. dr^av se je oglasil danes pri predsedniku Wilsonu. Roosevelt namerava nabrati eno divizijo prostovoljcev in jo peljati v Francijo. Ameriški parnik zadel na mino
Washington, 10. aprila. Ko je odhajal oborožefti ameriški •parnik New York iz pristanišča v Liverpoolu v AiJ^Iiji, je kmalu potem, ko se je nahajal na morju zadel na mino in je bil mdčno poškodovan. Potniki na krovu New Yurka so bili nemudoma premeščeni na pa-tnolne ladije in parnik New York je potem pod svojo lastno paro odpljul nazaj v pristanišče. Parnik St. Louis od iste proge je včeraj dospel v New York, oborožen. ,Iz New Yor-ka je otrpljul 17. marca in srečno dospel v Lfiverp/ool in zopet se srečno vrjiil v Ameriko. Na krovu "St. Louisa" je bilo šest topov, toda ameriški mornarji na kirovu so se izjavili, da niso opazili nobenega 9ubmarina, in ker niso imeli druge "zabave" 50 streljali v prazne sede, katere so metali iz pamika v morje.
Silovita razstrelba.
Philarlplnht'i Pa i rL amrila
M. (i. I vi*	Ud*
Kongres je na debt. 1
Washington, 10. aprila, Š|H meriški kongres je na reši ves načrt amerisk&|9B glede vojne z Nemčijo. gires je pripravljen odowB proračun pet tisoč mifinH dolarjev, katerega zahtevali ministracija, toda kongrefl rad natančno vedel, zakaj a^H ta denar uporabil in kak«^^ raditega se bo program vnl zavlekel za nekaj dni.
San Diego, Cal., 10. aprafl (Vojne ladije Zjed. držav nes streljale na neki parnj^H Pacificnem oceanu, ki orožje v neko meksikan$$«H stanišče. Dve ameriški dH dovki ste preganjali' neflH parnik, in pet stsrelov je bS^H danih, predno se je parnik M vit Na krovu je bilo m« »trojnih pušk in navadnih«
la danes zjutraj okoli ^jjflH ure spuščena w zrak s strjB vito razstlebo. 112 delavonH bilo ubitih in nad JOO U dobilo strahovite po^«JI šest strahovitih razilr^^H uničilo tovarno. Vse ambulan-|
stala danes razstrelba. Sumfg|
močno, da je to delo
kor je tovarna izdeloval^^H
nicijo za rusko armado. |
Ameriški parnik torpedirM
Washington, 10. aprtt^H meriški parnik Seward osebami na torovu je toil toJM diran včeraj brez svarila r jH dozemskem morju od nemškega sabmarina. M Seward je nosil 3900 ton iS odpljul iz New Yorka ca proti Genua, Italija z MH žem. Vrednost blaga na |BH ku znaša $300.000. Paj^H bil oborožen.
L-; iff	••• ^.r' gn
Načrti ameriike vlade. |
Washington, 10. aprflajjBB si ameriška vlada ne naoM^flH poslati nobenega vojaštv^ Evropo, ven<far zahteva^gH tajnik na vsak način, da šflB kom enega leta nabere v AnM riki en . mil'jon voiakov^H vojni tajnik je prepričanp daU dejo Zjedinjene države jgl potrebovale to vojaštvo, 'HH nihče ne sluti, kaj nanimH nemška vlada proti Amer^H
RLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONPKLJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNIN At
L AmmriKo - J3.00 Za Ctnfd. po poJHf+.OO Za Evropo - J4-.00 ¥o*am**na ft*VtlKa - Jc
»fc—*** 1» — m» m wMM m "Oi> ill liti* I ■
umat.auumm. k ajnuim,«Do mnbrnour. nmohmi »
Wb>WAHD KAUSH, Publisher	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Red by 25.000 Soitmm in tke City tf OereUnd ud dsewkere. Advertising rates on request Americia a spirit Foreign in lupiage oily
L, jgWffr* o> seamd-clasa matter January 5th 1909, at tka poat aglet at Cleveland,
!	No. 43. Wed. April 11. 1917.
i Na napačni pob.
»
Edino prava pot za vsakega ) Slovenca in Avstrijca »ploh v
? današnjih razmerah je, da stro-= go posluša, kaj pravi ameriška vlada, da drži jezik za zobni o • stvareh, katere odločuje vlada-1 To se tiče namreč onih, ki niso državljani in ki nimajo no-: bene pravice v tej deželi, ker , niso storili še ničesar, kljub j njih dblgemu bivanju v tej deželi, da bi postali državljani.
Zjedinjene države se nahajajo v vojni z Nemčijo. Vzrodc, zakaj se nahajajo v vojni, je znan vsakomur. Razglasil se je od predsednika Zjed. držav in kongres je potrdil ter naznanil vojno Nemčiji. Nemčija ima morilslko vlado, kakor je bila nazvana uradno v kongre-su, in z morilsko vlado svo-'bodna ameriška vlada nima ni- , česar opraviti. Dolžnost slo- ; vensko-ameriškega časopisja *< je, .da se rojaki opozorijo na 1 to, dti se temu primerno ravnajo.	,
podaniki (in i tem se irfisli |j*t-I di, ki niso državljani, in s katerimi je Amerika v vojnem stanju) ne smejo pjsati, tiskati, priobčevati nobene knjige, časopisa ali listine, ki bi bile proti ameriški vladi, politiki ali kongresu. Kdorkoli se pregre-r ši zoper te določbe bo kaznovan. . r. ..
'Dolžnost, da sveta dolžnost ameriškega državljana je, da se taki časopisi ustavijo, uničf-jt* kajti ne služijo s svojo pisavo svobodi in pravici*'ampak služijo suženjstvu, temi, krivici, in zoprt- suženjstvo, temo in kajzerjevo krivico so se dvignile Zjed. države, da jo treščijo zavedno iz te zemlje.
Mi ne potrebujemo kajzerje-vih špijonov in pristašev v tej deželi. Kdor ni z Ameriko, ta je proti njej, komur ne ugaja politika, ven z njim! Danes mo-samo biti samo 'Amerikanci, poslušati našo vlado in skrbeti, da z vsemi svojimi močmi spol-nemo povelje ameriške vlade: Uničimo kajzerja in njegovo vlado, priborimo evropskim narodom svobodo in pravico.
In dnevi vsem listom, ki pišejo za 'kajzerjai* so šteti.....
o
Belciia že ooteotana od nem-1 škega kopita, Belgija, katere nevtraliteto je Nemčija svečano garantirala, Belgija, nedol-žna' in čista militarizma I
Predsednik Wilson je povedal zbranemu kongresu in celemu ameriškemu narodu, da je danes Rusija ena najbolj sposobnih držav, da se Amerika brati z njo. "Uhere is a fit partnership for tis in Russia", pravi 1predsednik v svojem gor voru. In ^Sloga" pa pteivi, da so 'Rusi ušivci, razbojniki, itd. Kdo ima prav? Ali pisač lističa, ki ni ameriški državljan, in ki hodi po krvavi poti kajzer-ja, največjega morilca Evrope, katerega bo Amerika zmlela v pralh, ali pa .predsednik Wilson, ki visoko ceni ljudsko izobrazbo in ve kaiko plemenit je ruski narod? Komu bodete vrjeli?
Z neumnostjo se celo bogovi zastonj borijo! Članek, ikot ga je napisala "Sloca" za "izobrazbo" je preveleizjdbjniški, da bi ga v celotaom kopirali. To skrajno podlo pisavo se mora ustaviti-
In kako se ustavi? Predsednik Wilson je izdal izvanredna določila glede časopisja v tem času: V točki 5. predsednikovega razglasa se bere: Da tuji
-	Ameriški vojj zmIu« v^v J, enem mesequ kot avstrijski v
-	dveh letih, pol«* tega pa mu »i
-	treba jesti smrdljive hrfcne in
>	leg tega, kar je glavno: ameri-1 ški vojak je samostojno misleč
>	čfovek,
ne pa svinja, kot naziv-jjljejo avstrijski častniki avstrij-
-	ske slovanske vojake, r
i Nadalje "Slo^a" nečuveno nesramno napada ameriško ar? 1 mado ob času civline vojne, ko i je Amerika vodila boj za svo-■ !bodo aamorcev. Pravi, da, se 1 tedaj Amerikanci niso hoteli 1 boriti prostovoljno za obstanek -lastne domovine! Priporočili bi uredniku, da prectSa "Wilson's History of American People", da bo vedel, kako so se Amerikanci tedaj borili!
In nehvaležnost, grdo izkoriščanje prve vrste je trditev "Sloge", ko piše: Amerika gleda na to, da imajo gotovi ev-nopski'.narodi dovolj hrane, domačine pa pušča svoji usodi. Ni li kriva država, ker ima večjo skrb za tujce nego -domačine?"
Vprašali bi urednika "Sloge", če ni bil v Ameriki še vsak dan trikrat mesa sit, odkar je v Ameriki? In kolikokrat ga je bil doma? On mora to vedeti. In prav želeli bi, da je še danes tam, kamor spada, ker je nedostojno, da se nekaj očita Zjed. državam, kar je v Avstriji na tisoče načinov slabše in hujše!
In dalje pravi "Sloga": "Pritožujejo se (kdo neki), da je "kajzer" vzrok vojske, vzrok gorja. Če pa predsednik napove vojno ali bode li to blagoslov? Ali ni bodoča, preteča vojna pesek v oči delavskim slojem? Lakota je ozna-njevalka revolucije.... .iMJorda država ve, kam vodi struja(sic) in hoče potegniti ljudem mre-no čez oči z vojsko? Kdo zahteva vojno? Ljudstvo gotovo ne? Tisti, ki bi se radi bojevali pa vedo pot, ki vodi na bojno polje........."
. "Sloga" ne veruje, da je kajzer vzrok vojne. Prosimo, kdo je prej napovedal vbjno, ali Francozi, Rusi in Angleži ali so jo Nemci? Prvi je bil av-strijsk-" grešnik Franc Jožef, drugi je bil kajzer. In predno je Francija mobilizirala, je bila t
1
„„„ j. _ ■ _u,> „ i___
nioi spada, pa nemški snoma-rini enostavno vs* to potopijo! Kdo je tqr«j ropar? In Angleži niso dopustili dovaiati živi-» la civilnemu prebivalstvu Ev-v rope? . Kom iT neki? Vsi so <to-
-	bivali živila iz Amerike, samo a Nemci ne; ktr bo svoja morja 3 in dohode v pristanišča tako
•	zablokirali z minami, da je
•	smrtna nevarnoat priti v ftera-
-	Ska pristanišča. In zakaj neki r	bi vozili Amerikanci živila v J	Nemčijo? Menda v zahvalo za
■	to, ker so kajztr/evi submarini torpedirali ameriške parnike?
-	Saj 9(# Nemci, glasom uradnih , izkazov torpedirali celo sedem i iparnikov, ki so peljali hrano; i nesrečnim Belgijcem! Ko je A-
' merika ponudila lačnim Polja-
•	kom hrano, Nemčija ni dovo-
■	lila peljati živež iz Amerike Poljakom, ker nemška vlada ni hotela garantirati, da ta živež pride v roke Poljakom, ampak ga je hotela porabiti za kajzerjeve vojake, da bi lahko 'čimdalje z ameriškim živežem morili evropsko prebivalstvo.
In piše "Sloga" dalje: "Ima li Amerika armado za vojsko? Glavna njena opora je mornarica, toda nima dovolj ladij, nima ljudi: mladeničij\t ljubijo nevarnosti na morju in *slabe
plače.....In omenja admirala
Fiske, da je tako govoril!
Torej Amerika nima armade. Gotovo ne, ker Amerika ni milrtaristična država kot Nem-čija in Avstrija. Toda kadar A-merika potrebuje vojaštva, ga ima jia razpolago več in boljšega, kot vsaka druga dežela. In to je narodna armada, ne pa . armada izučena pod bičem in Cesarsko krono, armada, ki se bori za svobodo, ne pa ar pre-perele prestole milosti božje vladarjev.
Da, ameriški mladeniči ne	1
ljubijo nevarnosti, ker jo ima-'	1
jo v tovarnah dovolj? toda ka-	i
dar ameriška domovina kliče,	1
tedaj hiti vse pod orožje, ker še	1
nikdar ni Amerika vodila kake	1 drugačne vojne kot vojno za 11
svobodo in pravico. In nemške	1
tf avstrijske vojne? Z^kaj so	.
se vršile? Za povzdigo vladar-	; jev, cesarjev, £k mednarodni
rop. za suženjstvo ljudstva...	1
In "Sloga" pravi, da plača ni	1
dobra ameriškirri vojakom! Kaj	!
je menda avstrijska plača do-	<
bra? Šest krajperjev na dan?	j
TEL. PRINCETON 1275 R
M. CERJAN
SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA BARVARSKA DELA IN ZA PAP1RANJE STANOVANJ
6010 ST. CLAIR AVE.
TIL. fRMUTOM 1UU
FRANK ČERNC
1	SLOVENSKA TSOOVINA	MmA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FOtfl, SREBRNINO IN ZLATNINO!
6033 St. ClUr Are.
Kadar letite kopiti dobro aro In drago slmtaino, Colombia grafofone. ploKc t T*eh jezikih, poa*bo4> importiraoe d|oTeaakt ptojK« ii atara doaiorin« ter tm r to atroko spadajoče predmete, obrnite ee sanpao a* arojega rojaka. Prodajam tndi na mceeina odplačilo. Točno popraT^a^c ar, slataio« in gnfafonbv. Vsako blago je jaafaao.	'11
In kako naj vzgojimo dobre Amerikance, ^kako naj ljudstvo dobi pojem o svobodi, o načrtih in ciljih ameriške vlade, če mamo med seboj časopis, ki š? neprestano buta v cesarski rid, psuje Ameriko in in indi-rektno hvali cesarske vlade X. ;pr. "Sloga" je pred kratkim pisala tako-le:
'^Časopisje pravi, da Amerika hoče imeti vojno z Nemčijo, ker je Nemčija kršila mednarodno pravo s svojimi podmorskimi čolni. Glede tega se more reči, da med to vojno sploh ni nobenega (?) mednarodnega prava. Kako naj se vedi vojna s podmorskimi čolni, Amerika nima oblasti (!) drugim
predpisovati........."
Torjj "Sloga" je mnenja, da časop-sje hoče ocjno. Predsednik Wilson je slovesno naznanil, da ameriiki narod nima ničesar več opraviti z Nemčijo, ker je Nemčija brutalno in surovo morila ameri-Jtre državljane. In kongres Zje-dinjenih držav je raditega napovedal vojno (Nemčiji. Kdo ima torej prav? Vzvišeni predsednik Wilson, kateremu so stvari natančno znane, ali "S'o-?a'\ katere urednik n:ti ameriški državljan ni?
In v isti sapi trdijo pri "Slo gi", da med vojno ne obstoj noben mednarodni zakon! Čc bi bik> tem ljudem kaj znano kaj so mednarodne postave, bi se prej po glavi udarili, preefne zapišejo tako neumnost. Nemčija sama se je podpisala na mednarodne' postave, p«t jih je dosledno vse prelomila, kakor "scrap of paper", kot se je izjavil nemški državni kancler. In ne samo to, meseca aprila, 1916, je Nemčija slovesno obljubila Zjed. državam, da ne bo potopila nobenega parnika sploh, na katerem se nahajajo potniki, in kaj je sledilo te/ obljubi? Umor nad en tisoč ameriških državljanov, moških, žensk in otrok na ameriških adijah, torpediranih od Nemcev.
Navaden cestni razbojnik se pokaže pred človekom, katerega namerava okrasti in ubiti, nemški submarin pa preži skrit pod vodo in bluje smrt na ženske in otroke! Četudi ne bi bi-o nobenih mednarodnih postav, pa se mora obsojati tako vojskovanje, tako strašni zločini!
in bloga trdi. da Amerika nima pravice oziroma oblasti predpjisovati. kako naj se vojna s submarini vrši! Tako torej! Dočim ima nemiki kajzer pravico moriti ameriške ženske in otroke ter dojence, nedolžne stvari, pa Amerika ne bi imela pravice to ustaviti ali celo protestirati zoper to!
"Sloga" pravi, da so Angleži kršili mednarodno pravo (torej za Angleže velja mednarodno pravo, za Nemce pa ga sploh ni)s t^m.da so jema-li(?) našo, (čegavo neki, ameriško ali avstrijsko) pošto in niso dovolili dovažati živila civilnemu prebivalstvu v Evropo.. To je že nekaj, kar se da prijeti. Kaj pa pravi urednik "Sloge" o oni posti, katero so nemški submarini poslali na dno morja? Dočim jo Angleži samo spravijo in preiičejo, po-tem pa zopet odooiijejo, ka-
Vobi je edino pri
Clevelandska Amerika
NEODVISEN LET ZA SLOVENSKE DEMtVCE T AMERIKI. SL DRUSIA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
Navodilo, kako se po Stane ameriški držav (jas. Ustava, progla sitev svobode in po stave ameriške repo Mike.
SODNIJSKO ODOBRENO
1	,
Vsa vprašanja in od govori a one, k hočejo postati držav
I* • W I ••»• •
(jam. To knjuicoji odobrila sodijja Zjed držav.
!» % jf m * ': , -iff '
AMERIŠKI
DRŽAVLJAN
> USTAVA IN POSTAVE
Cena 25c
TISKALA IN ZAL0OLA "CLEVELANDSKA AMERIKA'* •11» ST.CLAOt AVENUK, ' CLEVELAND, OHIO
f XIII. Nadaljevanje.
zadnjih dveh številkah pO opisali poslansko zborni-^ kongresa Zjed. držav. Da-H*S opišemo senatsko zborni-HyfRekU smo namreč, da ob-Hpji kongres Zjed. držav iz Hjjh zbornic, namreč iz senat-■pin .poslanske zbornice. Kak-pravice ima poslanska zbor
Elfetava Zjed. držav pravi, da Kij ima vsaka država v Zjed-filržavah dva senatorja, če ima ^Blvf le 100.00 prebivalcev Hb^jmi deset milijonov, vseeno fc, država je upravičena do ■»veh senatorjev. Ti senatorji Hb se prvotno volili od držav-■ph postavodaj vsake posamez-Ke države, toda ustava se je v Koliko spremenila, da danes tu-idi senatorje ljudje volijo.
p-Vsak senator je zvoljen za Dobo šest let in je potem zopet H&hko ponovno zvoljen. Vsak Icandidat za mesto senatorja Kora biti star 30 let in mora g>jti 9 let državljan Zjed. držav. Obenem mora stanovati v isti Kžavi. kjer kandidira. Vsakokratni podpredsednik Zjed. držav je predsednik senatske iibornice. Dočim poslanska ^^ornica rzbere swjega last-[ tie^a predsednika iz svoje sre-■Blnt, pa senatska zbornica ni ^Bra^ičena do tega, jfeč pa je jtodprcdsednik Zjed. držav ■rediechiik senaU-Če pa je podpredsednik odsoten, tedaj si
1- izbere senatska zbornica lastne-1- ^a predsednika. I ^ Senat ima •edino pravico, da obravnava o vseh javnih obtožil bah. Omenili smo, da ima po-n slanska zlycrnica pravico obtožiti predsednika in javne uradnike. toda senatska zbornica a pa ima pravico voditi obravnavo, kadar so javni uradniki obtoženi od poslanske zbornice, n Ce je pa obtožen predsednik f. Zjed -držav, tedaj ne predseduje podpredsednik, ampak
0	vrhovni sodnik najvišjega sodišča. In predsednik ne more
[- biti s.poznan krivim, razven če dve tretini senatorjev za to gla-
-	suje.
Vprašanje: Koliko senator-
-	jev imamo v senatski zbornici?
Odgovor: Dva iz vsake države. / Question: How many sena^-. ors hive we in the House of Senate ?
Answer: Two from each state or 96 .in all.
Vprašanje r Koliko senatorjev je v vsaki dtžavi zvoljenih ?
1	Odgovor: Dva. Question: How many senat-
. ors have we from each state? Answer: Two from each state.
Vpra#a|>je; Kako se imenu-i jeta senatorja iz države Ohio?, . (Opomba: to vfra-šanje je stavljeno, sanio prosilcem iz dr-1 zave Ofhio. Prosilci v drugih , tlržavah morajo pozvedeti za imena njih senatorjev, predrto jjredo k izpraševanju za državljanski papir.)
OdgoMor: Pomerene in Hard ing.
Question: Who are the senators from state of Ohio?
Answer: Atlee Pomerene and Warren Harding.
Vprašanje: Za koliko časa , so senatorji Zjed. držav izvo-Ueni?
1 Odgovor: Za šest let in so potem lalhko zopet izvoljeni.
Question: For what term ' are the United States Senators elected? Answer: For six years. Vprašanje: Kdo more postati senatqr?
Odgovor:' Vsak državljan, ki je star 30 let, devet let državljan in stanuje v dotični državi, kjer kandidira.
Question: Who can become a United States Senator?
Answer: Any citizen who is 30 years old, nine years a citizen of United States and re- r siding in the State, where he is the candidate.
Vprašanje: Kakšne posebne ] »ravrce ima senat Zjed. držav? s Odgovor: vSenat Zjed. držav v ima edino pravico voditi j a v- £ ne obravnave proti obtoženim javnim uradnikom in predsedniku.
Question: What special J rigths has the United States Senate?
Answer: The senate shall ^ try all impeachments.
Vprašanje: Kdo je predsednik senatske zbornice?
Odgovor: Podpredsednik Zjed. držav.
Question: Who is the presid- * ent of the House ol Senate? * Answer: The Vice President n of United States.	8
li
(Dalje prihodnjič). r , .	n
~~~~~~~~ v Naprodaj imam jako lepe mla-<fe pse, so lepe postave, črne 'barve. So jako dobrega "indi- " janskega" plemena, dobri straž r niki za dom. Katerega veseli, d naj se oglasi na 1327 E. 49th s St. Pli so stari 7 tednov. t
-T 7 . - rVtr
l'l j'.- v' ' V $	j',' ■ j® . a
, . ■ .
Blnswer: From the members
Wpraianje: Kakšne posebne Blvice ima zbornica poslan-
I Odgovor : 7bcrnica poslan-Htr ima edino pravico obtožiti ^Klsednika ih druge javna u-radnike. Zastopnikov zbornice
RHCitui' /.a stopili« i zoornice
■so za svoje govčre nikomur Ipovorni. Pravico razpisati Hrke, pripada edino poslanski Hrtici, toda senat lahko Hndlaganje davkov pot^m pre-
Knd rights has the House
BKkch the President or any K«r public official. The mem-mm a House of Representat-Mive immune from arrest
pie they shall not be quest-Hned in any other place except I tfee House of Representat-
;; Vprašanje: Ali merejo žen-| ske ijK>stati zastopnice v kon-
Question: Can women citi-I sens become representatives in I the U. S. Congress?
$ Vprašanje: Za <koliko časa
Odgovor: Za jlobo dvet let. i'i Question: For what term Hps the representatives to U.
Gataswer: For s term of two
Vprašanje: Kdo je ipredsed-Btik zbornice poslancev? EOdgovor: Govornik. (iSpeaik-
I Question; Who is the presid-Kflt of House of Representat-
j Answer: The Speaker.
i^fovor: Zbornica poslan-
EQuestion: How is the Speak ^Ki__^	y>
IAK0 POSTANETE AM^KI DRŽAVLJAN.
¥i
if. ■ , . ■ -w •
■ BREAK WITH AUSTRIA.
^Henians in Austria, and for pits reason we are reidy to sacrifice everything for Old Glo-gry in order to help defeat the ikaiserism and to restore our itiative country to liberty and independence.
•Each and everyone of us .Slovenian-Americans, citizens and inhabitants of this glorious ^republic will gladly give his $»fe and his wordly possessions |for the country wlhkh (has adopf-|nted us and where, we have (found a refuge from oppression » and tyranny which we have fled when we came here. *,
The staff of '^Clevelandska p^.m^rika'" is ready for any emergency and willing gladly to ^perform any service in the interest and for the benefit of the "United States whenever called upon to do so. Our first duty to the Stars and Stripes fwhich we trust will be victar-ious together with the colors of the powers of the Entente ifo defeating the kaiser and Ibis forces of aggression which ■cnreaten
the whole civilized
j Jn the name of Slovenians ^throughout United States we fpledge'our most sincere loyalty to the constitution, laws &nd 'government of United States, and Slovenians will stand by right in fight fior the just cause.
Esstlsnd postane topničarka.
f Chicago, io- aprila. Ameri-Iška vlada je kupila parnik Hast-lland in ga bo spremenila v top-Btattarko- Dela se hitiro vršijo. I Parnik Eastland je znan od predlanskega leta, ko se je v Uhicaškem zalivu nagnil na »tran in je ^tonilo 815 oseb. pBastland se bo od sedaj imeno-Ival "Wilmette."
Joffre pride v Amerika
New York, 10. april$. Fran-Lfcoska vlada se je odločila, da »odpošlje v A mor i ko več izve-idencev, vojaških kdt gospodar-[skilh. Med drugimi odličnimi loseban^ pride najbrž tudi ge-pieral Joffre, bivši vrhovni poveljnik francoske armade in ge-Hbral Foch, ki je bil pred krat-Bn odstavljen od poveljništva, ft lahko gre na .politično potovanje. francoski državniki se bodejo posvetovali z ameriško Klado glede skupnega delovali Ameriški posi&ci v Parizu, t Washington, io% aprila. Več Imeriškiih generalov it) državnikov bo navzočih v Parizu 5. mlaja, ko se. prične v tem mestu pgromno posvetovanje vseh vo-Milnih %\l vseh zavezitikov. Tu be bodejo rešili načrti, kako se krojna čimprej z uspehom konča K zmago zaveznikov in v prid splošnega miru.
430.000 ton potopljenih, b London, 28. marca. Angle-m admiraliteta priznava, da Mk submarini tekom . meseca marca potopili 420,000 ton te-Ke, katero je nosilo 216 parni-krov. Včeraj je bila torpedira-Km angleška bolniška ladija lAsturias", ena angleška torpedov k a je zadela na mino in le potopila, druga toppedovka pa je trčila z drugim parnikom In se tudi .potopila.
Nemčija želi mir?
London, 29. marca. Vsa zna-■genja kažejo, da Nemčija želi Hk in sicer mir za vsako ceno. Kbmarinska kampanja, od kalife re je Nemčija največ priča-Hbvala, ni mogla izstradati An-Iglije in neprespano umikanje Kemških 'čet iz francoske zem-■jf tupliva skrajno slabo na nemško ljudstvo sploh. Nem-Bka vlada je bila do zadnjega ■repričana, da /se ameriška Hpda samo norčuje,, sedaj pa, ■tO; je amer^ka vlada začela z pranimi pripravami, je Nemce Hbulo vse veselje, da bi še Buudalje nasprotovali Zjedinje-niitn državam.
ffitew York, 7. april* Na stre-K; stanovanja Mrs. Hugo Reis-Ittger so dobili detektivi danes ■fromno brezžično postajo, Jci ■a bila močna dovolj, da je od-Bljala in sprejemala brzojaye M Berolina v New York in ob-fttno. iM-rs. Hugo Reisinger je tdova nemškega profesorja Reisingerja, fci je bil poseben
S* j v	O* "J *C1J *
Inteligentna mlada Slovenka,
ki je zmožna angleščine dobi dobro delo.v zdravniškem uradu, Dr. M. Garber, 6204 St. Clair ave.	' (45)
Delo dobi izučen mesar. Oglasi naj se pri M. Janežič, 15706 Waterloo Rd.	(45)
Išče se stanovanje z dvema ali tremi sobami za pečla^e. Oglasite se na 6219 Glass ave. (44)
PREKLIC.
Spodaj podpisana preklicu-jem vse, kar sem govorila pro-j ti Ivanki Kos, ker ves moj govor proti njej ni bila resnica.
FANY PAPEŽ,
Fantje se sprejmejo na stano-I vanje in hrano. 14307 Thames j ave. Collimvood	(45)
j PRAVE MATIKE!
' Za slovenske poljedelce sem * naročil od neke tvrdke, ki iz* I deluje prave starokranjske ma-tfflce in lopate, prav take kakor-šnje rabijo v stari doqpovini. J Zatorej rojaki, kateri morate j kopati in premetavati zemljo, pridite si ogledat to orodje, ki je jako pripravno in s katerim se taglje dela kot z navadnimi ameriškimi mtftikami. Cene niiso visoke. Priporočam se (44) ANTON GRDENA, 0127 5t> viair ave.
Vojska! Vojska! Vojska!
Kakor se ljudje borijo z ljudmi v Evropi, tdko se jaz s cenami borim tukaj.
Naš prostor je bil prodani John Gorniku, in umakniti se| mbram v kratkegi času. Moja I zaloga je velika in mnogo časa I 1>o vzelo, da vse razprodam. Vi, veste, da je blago danes jako drago, toda vseeno sem znižal cene. Prodajal bom po starih cenah. Velikanoč prihaja. Vi potrebujete mnogo blaga za sebe, ženo in družino. Moja zaloga se mora razprodati! Posebne moške in otročje obleke * Ne čakajte do zadnje minute Čim preje*pridete, toliko boljše je za vas. Govorim v vašo lastno korist. Pomnite, da je naša razprodaja vojska proti cenam.
Moške, ženske in otročje na-; rejeae obleke. Ženske suknje, obleke, bluze, krila, volneni jopiči, kimonos, kimonos predpasniki, kovtri, blanketi, pod-zglavna pokrivala/volnene preveze za vrat, nogavice volnene in svilene, ženski klobuki, union obleke, šlinganje in čipke. Vse se bo razprodajalo po znižani ceni. Moške vrhnje -suknje in obleke, dežne suknje, hlače, klobuki in kape, moške in orto-čje čevlje.
Ne pozabi te«prostora. * M. TOLSTOY,
Posebno dobre obleke dobite pri nas. Oglasite se takoj. Bolj nizka cena kot povsod drugje.
6217 St Clair ave.
FRANK WAHflC,
jiireuu moan* iijovib;
-
14M V iškmj IUHI
9 Im S MM 9 A RU»I
Bdini Slovenski plumberVCle-velandu- Svoji k svojimi NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fiting, I	Sewer Buildinc?
National Drug Store! Slovenska lekarna*
ogal St. Clair ave. in 61. eesta posebno skrbnostjo izdeluje-10 zdravniške predpise V za-►fi imamo vse, kar je treba najboljli lekarni. (45)
POZOR SLOVENCI.
V teh dneh draginje.
naj se vs*k čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna- Po. polna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Žaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas napeljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče nspriliks.
Trinerjcvo ameriško grenko vino
je zdravilo, latero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne aipetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervoznosti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave Je delano le is grenkih želiič, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in is Čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc s veseljem pozdravi to Zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah.
Trinerjev liniment
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napetja, trd vrat, itd. Je oavežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc	;
Trinerjev pomiijevalec kašlja
je najbolj zanesljivo zdravilo zs prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, -itdj Cena ista kot liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih razstavah* Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske
razstave, 1916.
Joseph Triner,
KtMiST
\	% '	'	-h , j v! "''^
•	•	; 1,, .-i
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
m
bi i* m«k' 1 ik Bern-
storff, in sumi se, da je v tem stanovanju nemški poslanik dobival svoja skrivna naročila iz 'Berolina. Brezžični brzojav so
zaplenili in Mrs. Reisinger postavili pod $20.000 varščine.
London, 8. aprila. Belgijska ladija Ana Fostenes, ki je vozi-. la hrano stradajcjičim Belgijcem I je bila včeraj torpedirana od . srubmarinov. iNa krovu se je i nahajalo za $350.000 ameriškega živeža za Belgijce. To je ' sedma ladija v dveh mesecih, ki je 'bila torpedirana od Nemcev, in ki je vozila hrano Belgijcem. Kapitan od torpedira-j nega ameriškega j>arnika Mis-sourian poroča, da če bi ime na krovu en sam top, da bi lahko uničil submarin, <ki je torpe-diral njegov parnik. Submarin je bil tako neroden pri streljanju, da ga je vzelo pol ure, pre-dno se je naš parnik polopil, in medtem bi mi že zdavnej lahko uničili submarin.
Papež proti Wilsonu.
Rim, 5. aprila. Papežev u-radni časopis "Osservatore Romano" v včerajšni izdaji ostro prijema predsednika Wilsona, ker je naznanil vojno Nemčiji. List piše, da je dovolj vojne že na svetu, in ot -žaluje, ker so nevtraki zgubili sedaj svojega najboljšega zagovornika. .
t	——1
—47 Nemcev je bilo zaprtih v Clevelandu tekom zadnjih dveh dnij.
—Dr. Sava,'št. 87. SSPZ priredi piknik dne 5. avgusta na Kastelcevih farmah.
—Spominske knjižice, katere izda Slovenski Narodni Dom izidejo koncem tega tedna in bodejo lično spominstko dek> in dokaz slovenske »narodne požrtvovalnosti v Clevelandu. Vsak delničar dobi knjigo, in vsi člani društev, ki spadajo k Nar. Domu dobijo en izvod na svojih sejah.
—41^ prostovoljcev se je oglasik v torek v Clevelandu /a vojaško službo, in 305 jih je bilo vzetih v službo.
—Mfestna^vlada je izdala sledeč svarilo vsem Clevelandča-nom: Državljani mesta Cleve^ la|id se resno opozarjajo^ di ekonomično postopajo z živi-1;. Grozi pomanjkanje živil, in državljani morajo toNikolikor mogoče-preprečiti. Ne kupujte preveč v trgovinah, ker s tem ničesar ne pomagate, po-vžijte vse, kar, kupite. Celemu svetu preti danes pomanjkanje živil, in le z najstrožjo ekonomijo je mogoče preprečiti,, da ne nastane pomanjkanje; Pomagajte vsi Skupaj, da bo mogoče vsem enako pomagati.
—Novi trgovec z opekami je igrpcerist Anton Prijatelj, ion 64th St. Priporočamo # ga rojakom v obilno podporo. Rojaki zahtevajte vedno opeke S. N. Doma.
I
Soba se odda v najem, bfez hrane. 1158E. 6iat 6*. * (45)
; OCE SE , ^
Anton Sojar, župnik nekje v Chicago. Kdor izmed Slovencev v Ameriki ve za njegov na-sjov, ali pa če sam bere ta oglas je jprošen, da ga blagovoli naznaniti njegovemu bratrancu, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Naslov je: i Franc Sojar, j vojni ujetnik, Aleksim zertiska uprava, Tulska gufeernija, (47)_Russia.
y	KJE JE , "
Ivan Klavs, doma iz Dobrepolj
Kranjsko, sedaj bivajoč v Clevelandu ali v okolici. Za njegov naslov bi -rad pozvedel Anton Klavs.
vojni ujetnik, Gorod< Ja-1 roslav, Kontora Nikiti, Poni-zovkini. Volski Zavod. (47)	Russia.
KJE JE ANTON ADAMIČ,
doma iz Doprepolj, Kranjsko, sedaj bivajoč nekje v Clevelandu ali v okolici. Za njegov naslov bi rad pozvedel Anton Za-krajšeik, gionod Jaroslav, Kontora Nikiti, Ponizovkina, Vol-j ski Zavod. ) (47)	_* Russia.
Naprodaj sta dva para konj, dva "^ump" vozova in trije <frugi vozovi. Prodajo se po nizki ceni skupaj z vso .opravo. Ddber zasluižek. John Fabec, 766 E. 200th St. . (45)
—»Slovenski trgovci, . vaš 1 oglas v našem listu varfi. prinese us.peh. Vprašajte one trgovce, ki oglašujejo v listu. 2890 naročmkov šteje 'Cleveland ska Amerika" v Clevelandu, čitateljev je gotovo nad 15.600. Trgovci, dovolj je, da imate j oglas le v našem listu, ljudstvo vas bo podpiralo in kupovalo | pri vas. Ne samo slovenske' ampak tudi druge trgovine se enako izražajo, da imajo popolen , uspeh od vsakega oglasa pri- ; občenega v našem listu. Število naročnikov se je zadnje čase silno pomnožilo. Poskusite-, z malim oglasom za nekai mesecev, in prepričali se bodete, da se vaša trgovina rfezširi in naznani med vsem ljudstvom. Naš list gre med vse stranke,
II	jed ljudi vseh prepričanj, ne samo med peščico kikarjev ; Vprašajte za cene v našem u- < redništvu. Vi pa, cenjeni naroc- I niki, storite največjo' uslugo J vašemu listu, da dosledr/. kit- I pajete pri trgovcih, ki im.'ijo 1 oglase v našem listu, ki zasto- I p.i vaše interese.
Slavnemu občinst|ft se uljud-no naznanja, da priredi prva slovenska gpdba v Oevelandu
"Bled" svojo prvo plesno veselico, in sicer v nedeljo, 15. aprila v Jos. 'Birkovi dvorani, na 6006 St. Clair ave-
Ker bo to prvi nastop slovenskih godbenikov, so uljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, da se udeležijo. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi	(32-42-43^44) :
Slovenska .godba "Bled".
- ------
KJE JE
moj stric, Jernej-Mlakar, biva- " joč nekdaj v Springfield, 111 Za njegov naslov bi rad zvedel Izidor Selič, ruski vojni ujetnik, naslov: GrotovSki, Raz Uralaka žel. Doroga, »pošta U nusovo, Grotov ski Rtfdnik. Mel nikov, Kuzakov, Kazanska gu-
bernija, Rusija. v (45) »f
Posestnikom hiš.
iSe priporočam" v nakup vsa-ikovrstnega papirja za papi-ranje hiš. Sprejmem tudi naročila za papiranje. Cene so zmerne in točna postrežba. JOHN GORUP, 5816 St Clair sve.
--(43)
Delo dobi dober krojač, stalno « in dobro delo. 4015 St. Clair 1
ave- "	'j (45) 1
KJE JE
Franc in Josip Pavlenč, doma ' iz Kostanjevice na Kranjskem. 'Za njiju naslov bi rad zvedel ! njih brat Anton Pavlenč, vojni 2 ujetnik, votost Seglovo, Ke- | merovski Rud. Tomsk1 guber-nija. Russia.	(45)
VPRAŠAJTE ZA
EAGLE
BRAND CONDENSED
MILK
JHK omoiNAL
BO Ut uipiiot Wait otrok«. Pilit« ah pojasnila
BORDEN'S CONDENSED MUX CO.
N«w York	c. a
Nickel Plate Rod
TEDENSKI IZLETI
DO
GREEN SPRINGS JCT.
(ZiravtSI«)
ZAČEMSl 28. EPR1LA f17
Tik«U dobri u tm vlaka t boJUh tekom poUtja., Dobri m* »r-Bita* do pondaljka. VpraUjt« a«
E. *A. AKERS,
733 Euclid A L.
Main 7840	Caatr«! 33«
r	—r--i| |
>
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVATSKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI
Brlnj«vec, II stektonl«........................... »ia.w>
O FoMm«sn» ataklenlea............................ 9 lm	<
5 Troplnoreo, »Hon............. |S.SI, |S.M, 92-78 in 9 9M	ifi
« steklenic................................. | 6.&0	'
11	eteklenle...............A................ 910JU	p .
k SllTOTke, salon 92-75 In......./................... 9 s.0«	> 1
<	NaSe »lavno znano "M" isanje. 7 let staro,
- S ■teklenlc................................. 9 f.oo 0
12	steklenic................................. 911.00 ja
■T Concord vino, rudeCe, barel.....1................. 9?s.00	' (
BJ Concord vino, rndefie. pol barel....................116.00	J
q Po 6 ln 10 seton za galono........................ 9 .so	£
O Posamezna galona................................ 9 1.00	>
<	Belo vino, barel.................................. |3».uw	Z ,
g Belo vino, pol barel......-......................... 910.00	g
Za 5 ln 10 salonov, sa galono..................... 9 1.00 J
tJj Posamezna selona................................ 9 1.26 £
PH a*iagPtt »«HJIf v—tej lUtt awy ali lafc.	O i
Za posodo so posebne cene ln sicer za 3, 4, ln 4% salone posode 60c vsaika, 6 ft 8, ln 10 gal posode po 11.00 ln ta 25 s*l- H-C0. Barelnl so zastonj.
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY,
0103-4104 ST. CLAIR AVE..	CLEVELAND, OHIO
Čistegje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Moike oblek«.................|1j00 Žeoeke kik\je.....................50«
Molk« snkt^«................41.00 Žcneke dolge »kuje.......91-00
JopUH................................SOa Ženske obleke.................91jOO
Till DAMM DRY CLEANING Co.
£s!J2&w 1574 e. 55^ ST. fesLJES
A. /. DAMM, pošloro^Jm.
Vino!
SLOVENSKA 1$ I GOSTILNA, g*
^	Točna postrelbe, po. ^
Ramlusviss, piva ln igaaja aa daai.
I J. Kozely, |
1 »<?•	is
. 4734 HMmUton mr. ^
Vino! (wed, iti.)
SPOMLAD JE TU
in treba bo hiše barvaiti in po-I stavljati irove plotove. Se pri I poročam rojakom, ker imam ve fiko zalogo vse, kar se potrebu-j je pri hišah in vrtovih. Se uljud-j no priporočam v obilen obisk CH. MANDEL, trgovina z ieleznino in pohtttr vom. 1570a Waterloo Rd. (44)
Kdor ima hišo naprodaj za s
tri družinle, naj se oglasi takoj pri J. Moris, 1065 E. 66, (43) 1
J. S. JablonsM,
Slovenski fotograf
m St Cltlr Avti	m kuhnj
Isdelt^e alike sa Bes^tbe in druiinake slike, otfoike , slike, po a^novqjll Bodi in po niskih cenah. Za MJI0 rednoetnib slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni relikoetl aetoaj.	t
m• VIK ono A GAR^irmuNo -m
SLOVENSKA
GOSTULflA
kj«r dabiU fteapl« Ibo. ProdfdMM
JST^dSnae ^
traba aestaklanioa in caloM.
CnapaaMl , D«h»»il<«i 1
JOSIP KALAN,
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVE
Se ptlpesefcl Slovencem v obilen obiak. Tečna poeti*-iba. Veda* sveie pijače.
Roman it 18. stoletja.
NapiMl I. K. Tea 16.	Po.lor.nll SUfii K law.
morali bežati, samo da smo si rešiti življenje; a on se je lepe gostil in popival s kmeti, ki so mu $ tujim, ugrabljenim vinom
polnili kleti in shrambe."
"Protestiram proti temu su-mničenju!" je vpil Domjanič a žvižgajočim glasom, drhteč na vsem telesu. "Jaa sem plemič, gos|poda, kakor vil"
'Zatrjujem vam, gospoda," se je oglasit .zopet grof Peta-čič, "da je ta gospod jr velikem sumu, da je bil v zvezi z Lju-bojevičem in upornimi Vlahi pri Severinu."
"Protestor, protestor I" je klical opetovano Domjanič, ri-neč se do škofa in vicebana. Milosti vi gospod viceban!..." (Dalje prihodnjič.)
IMENIK krajevnih društev SDZ 1917. Slovenec, it 1.
Preds. iA. Ostir, 1158 E. 61. St. taj. Jos.. Žokalj, 6408 St. Clair blag. F. Osredkar, ?o68 E. 68. zdrav. J. M. Slešikar, 6127 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu* 6b 1 uri pop. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
Svob. Slovenke, št 2.
preds. A. Kalan, 6101 St. Clair taj. Al. Čebular, 1207 E. 60. St. blag. M. Poznflc, 1177 E. 60. St zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7-zveter v Jos. Birkovi dvoranv 6006 St. Clair ave.
-.11	, ._ L ^ ...... r .t
Slovan, it 3.
preds. A. Jankovič, 1166 E. ffC taj. J. Skupek, 6025 Bonna ave blag. R. Perdan, 6024 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 8t. Clair ave. — Zboruje vsako četrto medkljo v mesecu ob 9. dopoldne v Jos. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave.
Sv. Ana, it. 4.
preds. G. Supan, 5422 Stanard itaj. M. Modic, 1033 E. 62nd St. blag. J. Grdina, 6127 St. Clair zdrav. J. M1. Seliškar, 6127 St.j Clair ave. — Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
Napredni Slovenci, it. 5. preds. F. Cvar, 3857 Laikeside taj. F. Weiss, 6926 Hecker ave.
blag. F. Butala. 6410 9t. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 ' St. Clair ave. — Z'boruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdinovi dvorani. 6025 St. Clair ave.
Slovenski Dom, it. 6.
preds. J. Ivančič, 1280 E. 168. taj. J. Korenčič, 766 E. 200. St. blag. J. Fabfcc, 766 E. 200 St. zdrav. F. J. Kiern, 6202 St Clair ave. — ilboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v John Fabec dvorani, 766 E. 2001 h St.
Novi Dom, it. 7. preds. J. Markelj,7i7 E.157 St. taj. L.J. Safran, 1372 E. 45. St. zdrav. F. J. Kern. 6202 St. Clair ave. t Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. V Jos. Birkovi dvorani 6006 St. Clair ave.	I
Kras, it 8.
pneds. F. Rajer, 14823 Saranac taj. J. černe, 986 Ivanboe Rd. blag. F. Ferjančič, 986 Ivanhoe zdrav. nF. J. Kern, 6202 st. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop.l v cerkveni dvorani na Holmes.
Glas Clev. Delavcev, it. 9.
preds. F. Baten«, 1042 E. 61.1 taj. J. Brodnik, 6515 Juniattaj blag. J. Luncter, 974 Addison j zdrav. F. J. Kern, 6202 StJ Clair ave. — Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v L. Schwalbovi dvorani 6131 St. Clair ave.
Mir, it 10. preds. J. Andolsek, 3600 E. 81 taj. F. Gliha, 3572 E. 82 nd St, blag? t. Mervar, 3559 E. 82. St. zdrav. F.T. Kuta, 7326 Broadway — Zbotuje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. na 3627 E. 82nd St.
Danica, it 11.
preds. A. Zalokar,io8i Addison tap F. Hudovernrk. 1052 E. 62. blag. I. Paulin. 5806 Bonna ave N. E. zdravnik Frank J. Kern 6202 St- Člair ave. — Zboruje vsaki drugi torek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani. 6025 St. Clair ave.
'blag. N. Vidmar, 1145 E- St.	!
zarav. r. j. ivern, 0202 st.	-
Clair avi — Zboruje vsak dru-	j
gi četrtek ob 8. zvečer v John	i
Grdinovi dvorani 6025 8t. Clair *
m	.....,
Clev. Slovenci, it 14.
pneds. J. Zupančič 5614 Dibble 2 taj. Ai Aferam, 5436 Stanard 1 blag. F. Končan, 1154 E. 6q'. 1 zdrav. F. J. Kern, 6202 St. ( Clair ave. — Zboruje vsako 1 drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 < dop v. John Grdinovi dvorani, s 6025 St Cbwr#ave.	f
A. M Slomšek, it 16.	*
preds. J. Meglic, 6614 Schaffer	-taj. L. Kušljan, 6315 Carl ave,
blag. F. Žnidairšič, 5710 Bonna	]
zdrav. J. M. Seliškar, 6127 St.	(
Clair ave. — Zbonuije vsako pr-	{
vo nedeljo v mesecu ob 1. pop.	^
v .šolski dvorani sv. Vida. \	£
France Prešeren, it 17» j preds. F. Sodnikar, 1084 E. 64. j taj. F. Verbič, 6102 St Clair . blag. F. Jakšič, 1203 Norwood | zdrav. JjM. Seliškar, 6127 St. v Clair ave. — Zboruje vsako pr- j vo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mescu ob 9. uri zjutraj v Joftn J Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair
avfc-__ 3
Sv. Ciril in Metod, it. 18. \
Pr. J. Zaikrajšek, 6216 S. Clair £ Clair ave. taj. J. Widerwoll, g 1153 E. 61 st St. blag. A. Basca d 1016 E. 61st St. zdrav. J. M. ' Seliškar, 6127 St. Clair ave. — y Zboruje vsako drugo nedeljo v n mesecu ob 9. zjutraj v šolski , dvorani sv. Vida. ,	a
Opomba! — Kadar se kateri ^ izmed uradnikov preseli, naj n krajevni tajnik takoj javi spre- k
membo na vrh. tajnika.	\
- " "" .-—
Dr, Ble4> it 20.	I
Preds. John Marinčlč, 3563 E. 80th St. tajnik Anton Erjavec, 3735 E- 77th St. blag. Josip Česek, 3604 E. 80th St. Društveni zdravnik dr. F. J. Knta, V 7326 Broadway ave.	^
Društvo zboruje vsako tret- f jo nedeljo v mesecu ob 2. uri n pop. v Tomažinovi dvorani na ''
Marble ave. " -^-,
DRUŠTVENI OGLASI. 1
Ir. Vrh Planin.	c
Preds. % Grdadolnik, 440 E. -158th St. tajnik M. F. lntihar, S 15712 Waterloo Rd. Blagajnik Anton Ogrinc, 440 E. 158th St Društvo ima svoje redne seje prvo nedeljo v mesecu na 15820 n Calcutta ave.	g
s. K. K. P. druitvo sv. Jožefa j,
Preds. Fr. Koren, 1581 E. 4*** F St. podpreds. Ant. Jančar, prvi s< tajnik Fr. Kosmerlj, 455 E. n 152nd St. .Collinwood, drugi v tajnik Jos. Stampfel, 6129 St. fc Clair ave. blagajnik John Germ n 1089 E. 64th St. zastopnik za S West SWe Geo. Kofalt, 2038 ■> W.. 105th St zastopnik za Newr n burg if. Urbančič, 2940 E. č 82nd St. Seje se vrše vsako 4 b nedeljo v mesecu ob 2. pop. v ~ Grdinovi dyorani. Vstopnina od 18—<15 leta prosta.
1 m«...... ■ ' .m ....... 1 I
K. K. P, dr. sv. Srca Jezusovega L
Društvo zboruje vssko drugo tj nedeljo ob 2. trri popoldni v S Knausovi dvorani. Sprejemajo o se člani od 16 -do 45 leta. Dru- E štveni uradniki so: John Le*- d stik, 1121 E. 66th St. predsed- d
St. prvi tajnik, Ff. Čoi, 1031 E. oist St bltgajnik. Dr. zdravnik; dr. Seliškar, 6127 St. Clair ave. _
Dr. Slovanski Sokol
Ustanovljeno 3. junija, 1897 Starosta: Ivan J Pola k, 5614 i Dibble ave. tajnik Fr. Hudo-vernik, 1052 E. 62nd St. blagajnik : John Pekod, 6011 Bon-> na ave. zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v Solrwalbovi dvorani 1 na 6x^1 St. Clair ave.
Dr. Slovenija. Preds. Fr. Spelko, 3504 St.i 1 Clair ave. tajnik Fr. Russ, 6104 St. Clair ave. John Germ, bla- I gajnJk, 1089 E. 64th St. Bolni- 1 «ki odbor: Fr. Černe, 6033 St. 1 Clair ave. Miha Luknar, 5801 Prosser ave. Aiit. Pekolj, 1153 E. 6othl St. zdravnik za spre- 1 jem novih članov dr. F. J. Kern 6202 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v 1 Bratelnovi dvorani.
Dr. Srca Marije (staro).
Preds. Ivanka Pelan, podpredsednica MVy Grdina, tajnica Fannie Trbežnik, 1177 Nor- i wood Rd. računska tajnica Mary Bricelj, blagajničarka Katarina Perme, zdravnik dr. Seliškar. Seje se vrše vsak drugi četrtek V mesecu v John Gr- ' dinovi dvorani.
DR. ŽUŽEMBERK. '
zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v j John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave. Preds. Roman j Maver. 4220 St. Clair ave. tajnik John Roje, 1392 E. 47th St. blagajnik Fr. Pmcelj, 5103 1 Luther ave. zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
. '	(dec. 31st. '17) j
DRUŠTVO CARNIOLA,	!
it 493. L. O. T. M. M.	j:
(ffeds. Fr. Babnik, 1382 E. 43rd	,
St. tajnica. Jul. Brezovar, 1173	,
£. 60th St. finančna tajnica Fa-	j
ny Hočevar, 994 E. 67th St.	j blag. Fany Oblak, 1235 E. 6oth
St	,
Zlmruje vsaki prvi in* tretji
torek v mesecu ob 8. uri zvečer	'
v J. Grdinovi dvorani. 6025 St.	'
Clair ave.	(Sept. '17)	;
Slovensko dramatično in pev- s sko društvo "NAS DOM", 1 Collinwood, O.	J
Zboruje vsako prvo sredo v
J
n*e$ecu ob 7.30 uri zvečer v ' Ptaikičevi dvorani 391 E. 160th J 'St. Pri.vtopnina k društvu 25c in mesečnina 25 centov. Preds. Joe Prevevšek; podpred- <■ sednik Rudolf Gorjup; blagaj- 2 nik Lo}z Prevevšek 14721 Syl- -via ave. I. tajnik Gustav M. * Kabaj/446 E. 156th St. II. taj- 5 nik Josip F. Durn, 689 E. 160 t St. zapisnik^ Frank Jurečič ,1 Nadzorni odbor: Frank Šibe- 1 nik, John Debeljak, Joe Tekav- (] čič: igrovodja Gustav M. Ka-bay.
Dr. Z. M. B.
Načelnik Fr. H. Mervar, 1 1361 E. 55th St. predsednik ] Louis Mltrhar, 115I9 E. 5&h St. ( tajnik Andy SajJar, ^146 E. 61. i St. Društvo sprejema mladeniče in može od 16. db 30. leta. Društvo zborujo vsako 3. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. 1
rišck%47 7. Z^rJišek4" iziMfeS Kir^eoo'FrCimpehnan^
1580 Al. Kastelic. France Prešeren, it 17. — c. 829 L- Lah, 609 J. PodobnikafJ
763 Fr. Fridhofer, 1886 L. Skok.
..... ' " j-*- ■ ;
■'S PRVI MESEC SUSPENDIRANI
Slovenec, it 1. —. c. 1240 Ff. Cimperman, 1000 Avg. Kofol,,| 123 Mi'ha Vik, 551 A. Puček, 1005 J. Klopčič, 33 J. Gabrenjifflj 1522 Rud. Pate, 1897 Jos. Hrast, 1047 P. Klun, 404 Jos. Presečen, 50 J. Zdovc, 406 J. Cvetko, 1033 Jos. Hren, 230 A. iNose, 981 Fr. Senica, 152 J. Straus, 405 Fr. Uiflr, 1567 Al. KlemenčičJ 119148 J. Pate, 1755 Ig. Pate, 1755 Ig. Zupančič, 1947 Lov. OrsičJ 1283 Jos. Vidrik.	,
Sv. Ana, št 4. — c. 1828 Marg. Škufca, 297 IvT Turk, 1234 R.J Cimperman, 1530 M. Mavsar, 1706 Fr. Srpan, 1646 Iv. SodjaJ 1228 M. Gorenc, 1492 Jera Skubic, 437 Jos. Jalovec, 1447 A. Re- j bolj, 294 Jos. Turk, 1467 A. Zakrajšek, 1826 K. Kovačevič, 457 Fr. Zulič, 1016 Mary Vintar, 1575 R. Ekart, 1711 Angela Brodnik, 1816 Fr. Rupnik, 13(39 Terezija Oštir. ■ Napredni Slovenci, št 5. — c. 326 Matevž Zore.
Kras, št. 8. — c. 371 Mary Gros, 358 Ignacij Medved, 461 Ignacij Gros, 1320 J. škerlj. Glas Clev. Delavcev, št. 9. — c. 783 Jernej N|arkovič. Danita, it zi. — c. 1700 Katarina Jelovšek, 659 Fr. Turk(i)^ 1507 Julija Sprajc, 1514 Al. Preskar. Clev. Slovenci, it 14. — c. 302 Lovrenc Hrovatin.
NOVI ČLANI:
Slovenec, št z.— c. 2109 Josip Zupančič, 2110 Šterfan Kovač« 2111 John Češnovar. Svob. Slovenke, Št- 2. — c. 2099 Ana Fertak.	•
Slovan, št. 3. — c. 2108 Josip Witcman. Novi Dom, št. 7. — c. 2102 Alojzij lntihar. Glas Clev. Delavcev, št 9. — c. S095 John Čepirlo, 2096 John! Ivanšek, 2097 Frank Bogovič, 2098 John Modic.	1
Mir, št. 10. — c. 2104 Frank Kral, 2106 Frank Orehovec, 2107 Jbsip Orehovec.
Danica, št z z. — c. 2094 Mary Jerše.
Clev. Slovenci, št Z4. — c. 2103 Vincenc Savnik, 2104 John Hostnik.
Sv. Ciril in Metod, št z8. — c. 2100 Josip Šantel, 2ioz Alojzi!
čil viceban.	,
"Svobodno!... Pričakujem gospode."
Viceban se je hitro poslovil s škofom ter odšel v svojo hišo na griču, da izda poziv gospodom, ki so bili v Zagrebu, ali ki so prišli z dežele iz strahu pred kmeti. 2ulpanijski ka-štelan je razposlal po vsem gri-thi svoje pandure, da so kričali gospodo na posvetovanje, a tudi sam je šel.osebno nekaterim naznanit vicebanovo vabi-lo.
Okoli pete ure popoldne so se »začeli zbirati povabljeni v škofovi palači, k"jer sta jih ne-potrpežljivo pričakovala škof in viceban. Pri njih je bil tudi banov namestnik grof Lj ude vit Erdody. iMled i»ovabljenci je bil protonotar Najsič, eksak-tor kraljevine Bužan, zastopnik kaptola in nekoliko kanonikov, asesod judicijarne tabu-k1 BedekAvič, podžupan Rafaj, Vuk Jelečič, • Ivan grof Pata-čič in Stjepan Domjanič, graj-š£ak v Preseki. Ti štirje so bili iz upornih krajev, katerim so požgali kmetje.
Ko so »e vsi zbrali, pozvani in nepozvani, so uglednejši in starejši posedli okoli dolge mi-z»e škofove' dvorane, dočim so drugi stali ali sedeli na klotpeh, ki so bileV namčščene ob ste-naif. ^ /	•
Viceban se je leno zavalil v naslonjač, na levo škofovb stran, ter spregovoril.
"(^pspoda, vsi veste, zakaj a»em vas semkaj poklical. Kmet je so se uprli v kriievški župa-niji in njihov upor se širi z nenavadno hitrostjo. Ako jih ne prehitimo d pravem času, pokončajo polovico kraljestva i prah in pepel. Želim slišati, gospoda, kaj nej ukrenemo? Go-sjpod grof Petalcič! Izvolite •nam svetovati 1 Vi ste ie imeli posla s temi uporniki..."
'"In še kakšnega!" je p<ričel takoj grof. "Vražje delo je bilo s temi satani v človeški podobi. Ko sem izvedel za nesrečo v ravni, šel sem med svoje kmete, pa sem jih- nagovarjal, da naj drže iz menoj, da bi ujeli ,in polovili te ratzftojnike. Moje prošnje niso izdale in nategnil scni druge strune. '"Vi morate, kakor vam zapovedujem ; ali ste pozabili, da ste moji kmetje?" Kmetje so se delali, kakor bi ne slišali zapovedi. Molčali so kakor les ter me pustili samega. Takoj sem vedel. pri čem da sem. Kmalu na to je nastal upor v Vrhovcu, in moji lastni kmetje so mf zažgali poslqpja. Bili so zvezani z ravenskimi lopovi... Tega nisemf . pričakoval od svojih kmetov, ki sem jim bil bolj oče, nego gospod. Komaj sem siv rer šil življenje z begom. <Samo slučaju, da sem invel boljšega konja, nego kmetje, se imamo zahvaliti."
Hrup nejevolje in jeze je bilo čuti po dvorani, ker grof Patačič je bil v resnici dober svojim kmetom; niso imeli no-l>enega vtzroka upirati se1 proti njemu, ali ga sovražiti.
"'Kdor gospode ni videl teh .znorelih ljudi." je nadaljeval Patačič, "ta si ne more, predstavljati nevarnosti,-v kateri so posestva in grajščine."
"To vein tudi jaz," se je oglasil Domjanič, grajščak v Preseki-, suh človek, nemirnih oči. "Tudi moj grad so zažgali.,."
Grof Patačič je pogledal jezno na Domjaniča ter se zadri nad njim;
"S kako pravico dvigate vi svoj glas V tej zbornici? Čudim se, da ste se drznili semkaj priti. Gospoda," je rekel sedaj grof proti ostalim, "ta človek je /ilo sumljiv, da se združi s kmeti. Re sje. da so kmetje za žgali njegov grad, ali so takoj t gen j pogasili, ko je on le stopil med nje ter se nekaj časa zaupno pogovarjal z načelnikom ustaje. Znano je, cja je živel dva dnina svojem posestvu mi tem, ko $0 kmetje uganjali svoje orgije^jtta Simuničevini
O krvoločnosti, besnosti in
ropanjn upiornih kmetov so se širile grozne vesti, pa ni čudo, če je gospoda zgubila glavo. Magistrat je priganjal sodnika Kaka, da čim preje skliče posvetovanje, kjer se bode zborovalo za obrambo svobodnega kraljevega mesta, da se pripravijo, predno pridejo uporni kmetje pred grajski zid in voščijo "dobro jutro" ubogim meščanom.
Očetje jezuitje, doznavši za .požar in uničenje njihovega posestva Tkalca, so se zbali, da bi zgubili še druga imetja. Zaprli so šole in člani reda so se razpršili na vse kraje. Rektor njihovega kolegija, pater Johan Ouljuif, je zbral vse važne je listine in premoženje, ter zbežal na Štajersko, ker se ni nikdar čutil varnega na Hrvaškem. '
Prečastiti1 kaptol se je tudi ravno tako zbal. Kaptolska vrata so bila zaprta in uhod je bil zabranjen vsem, posebno, (plemičem, ki so jih pregnali kmetje, pa bi se moglo, zgoditi, da jih poiščejo v kaptolu, če bi jim dali tamkaj zavetja.
Ni trajalo to dolgo. Gospodje kanoniki, imajoč krčme m gostilne v svojih hišah, so uvideli, da imajo veliko škodo, leer se je kratil vstop v kaptol. Vaafc dan je bilo dovolj škode, |feog:Ve, koliko čaaa bo še tra-jajo t^? Sklenili s6 »torej, da Sičani in kmetje smejo svo-ftdno zahajati na kaptol, a plemiči. za nobeno ceno ne. (Tudi sodnik Saabe ni hotel (postati za kaptolom. Izdal je gjljstrožje odredbe, ki jih je moral spolnevati vsakdo pod ftirtno kaznijo. Vsi možki od jfostnajstega'do šestinsedemde-setega leta *o morali pod orožje Na glas tamburjev so morali vsi prijeti za orožje in se ibrfc-
se videlo, če izpolnijo meščani svojo dolžnost, kadar pride do
sablj«, je dal mestni kapetan zvoniti nočindan, da je vse, fear je bilo za orožje, letelo kakor brez glave pred mestno hišo, posredovalnico, da čuje zapoved gospoda Hapetana.
Močne Jfraže so bile postavljene pri vseh mestnih vratih in ha obzidnih stolpih, pa je bilo lice starega svobodnega mesta še resnejše, so privlekli na mestno obzidje stare topove, iz katerih gotovo že sto let niao streljali.
Delalo se je malo in to samo ^a največjo silo; tem bolj pa »o pohajali meščani v krčme, ki so bile polne od rarfega jutra do poznega večera. Častitljivi mojstri so sedeli pri polnih vrčih starega vina in pripovedovali vedno novice o puntu in se trudili, kako pričakajo upornike, če bi se drznili priti pred njihovo svobodno mesto.
Sprejemši pismo od bisku-jpa, je viceban Rauch takoj pohitel v Zagreb. Skof ga je komaj čakal. Jeza, ki ga je bila pograbila, ko so mu prinesli prve novice o uporu v Gradcu, je še vedno bolj rastla v njem.
"Kaj bo iz tega, dragi Ivan?" so bile besede, s katerimi je pričakal škof vicebana. '"Nihče se ne gane v banovini, in ti kmečki psi plenijo hujše od Turka."
"Pomiri se" prijatelj 1" je odgovoril viceban mirno. "Prišel sem, da se posvetujemo, kaj je ukreniti."
"Posvetovati se!" mu je padel v besedo nepptrpežljivi škof. "To je vse lepo, ali: deli-berante Roma Saguntum periit. Mi Hrvatje se znamo samo posvetovati, a delati ne."
"O tej stvari želim, da se posvetuje," je prekinil škofovo besedo viceban in pokazala se je jezna mu kri.
"V tako važni stvari nočem delati na, lastno reko. 'Skl čem konferenco."	%
"Toda takoj, še danes!" je rekel škof. bolj s prosečtm glasom, videč, da se viceban jezi radi njegove nestrpnosti. — "Doljro, torej pcpoldne^v tvg-jem dvx.ru če ddvoliš," je odlo-
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUŠTVIH S. D. Z. V MESECU FEBRUARJU .19x7 ASESMENT ST. 40.
ZOPET SPREJETI:
Slovenec, št z--c. 228 J. Zitko, 1971 Josip Božič, 978 Fr.
Boje, 1256 J. Ponikvar, z 124 J. Stipič, 1012 Fr. Volcanšflk, 91 Miha Jalovec, 104 Fr. Marn, 1290 L. Senk, 1127 A. Jaklič, 21 Jos. Likovič, 1968 Janez Domin, 1092 A. Gombač, 1212 L. Per-moser, 1094 Feliks Drenik, 243 Jos. Pugelj.
Slovan, št 3. — c, 1603 J. Pečnik; 735 Ad. Petrič, 731 J. Zaletel.
Sv. Ana, št. 4. —c. 505 Iv. Kaprivec, 472 Ana Furlan, 1824 Iv. Krašovec, 706 Fr! Oštir, 1529 jjC. Perušek, f262 Marg, Novak, 1865 M. Razdrh, 471 M. Cugelj, 1152 M. Ponikvar, 1242 Ag. Truden, 1392 Marg. JfamniJc, 1229 A. iMjaver, 1641 Marjeta . Česen, 1820'M. Cimperman, 1231 Jos. Vegel, 1275 M. Knaus, 441 M. Jenskovič. 1296 Ag. Matjašič, 285 M. Krašovec, 1547 Marg. Smole, 1605 Iv. Miklaučič, 1640iM\ Hrovat, 1335 L. Pou-UČ..260 M. iNovak, 1174 -M. Unetič, 1868 Ag. Zadnik, 1225 Fr. Okički; 1227 Ana Opeka. 1818 F. Studin, 415 Vintar, 1587 Fr, Krašovec, 13138 R. Konečnik,U429 M. Kline, 1490 1 i 3 Mih Jaklič, 1586 Ernestina Ivržič, 1523 Kati Afatnš, 14^
Napredni Slovenci, št. 5. — c. 194 A. Kral, 195 Al io73
Glas dev. Delavcev, št. 9. — c. 1801 Jakob Kotnik. 235 Miha
PASIVNI ČLANI:
C. 101 Jakob Baškovič(i), c. 9^|Frank Zuparfcič(i), «c r$66 Frank Bartelj(i), c. 336 Frank Baskovic(l), c. 1043 Jf<*|f Kozoglav(i), c. 435 Angela Žlbert(4), c. 1905 John Vidmarji! c. 947 Josip Demšar(8), c. 1537 Anton Tomšič^), c. 1667 Frani Skedcl(io), c. 1626 Peter Sverko(io), c. 1771 Josip Prah(i7)J
IZOBČENI ČLANI :
, C. Z786 Louis Pokolič(i), c. 1322 Mihael Zevnik(t), c| i789jeriiej Zakrajšek(i), c. 1583 Martin Kuntario(i), c.^ri Neža Brkopec(4).
Cleveland, Ohio. 3. aprila, 1917.
FRANK HUDOVERNIK, tajniki
Opomba: Po novem letu, ko so stopila nova pravila v vcljapB se vidi, da je več suspendiranih kakor prejšna leta in zakaj r^H starih pravilih je bila točka, da kdor ni plačal en mescc aflH menta, je bil suspendiran ter ni bil v slučaju bolezni ali snjra deležen ne bolniške podpore in ne posmrtnine. Radi tega II člani bolj pazili in plačali redno svoje mesečne prispevke. NoB pravila pa dajejo 'tem članom boljšo ugodnost, da če en mesei dolguje, dobi v slučaju smrti posmrtnino in nobene bolniški podpore. Radi tega se apelira na krajevne tajnike, da naj ttjl svojih sejah opominjajo člane, da redno plačujejo mesečne aa^al meti te, ker s tem prihranijo veliko dela društvenemu tajnilcu i J poleg tega še vrh. tajniku in konečno so taki člani" deležni fpfl sinrtnine in bolniške podpore, če imajo /plačan asesment vsajfl mesec. Da se bodo vedli člani ravnati, k^j so pasivna člani, pal tu ra^|ožim. Pasivni člani so oni člani, ki niso plačali dva meaiJ ca svojega asesmenta ter niso v slučaju bolezzzi ali smrti deleži ni posmrtziine in ne bolniške podpore, čitaj točko 164. v pravil
Se tri mesece je čas, potem potoče obrok za nagrado raza! sano od vrhovnega odbora od i jebr. do 1. julija, t. 1. Kdor me! tem časom pridobi 10 novih članov ali članic za Zvezo, dobi ngfl grado sledeča darila: zlat prstan, zlat privesek k uri ali zlati broška z zvezinim znakom.	* n	* fl
Novo dr. "Bled", št. 20. ust. z z. feb. Z917, v Cleveland, Ohio. J
c. 1986 Josip Godec, 1987 Ferd Škufca, 1988 Fr. Ozimek, 1989I Jernej Strojin, 1990-Antonija Vitigoj, 1991 John Boben, igttl Anton Mavrič, 1993 Josip Kastelic, 1994 Vincenc Zimšek» 1995® Andrej Šlokar, 1996 Venciel Tekavčič, 1997 Mihael Femec, 19981 John Kastelic, 1999 Prank Kovačič, 2000 Anton Jelarčič, 200IV Frank Bevčič, 2002 Mihael škerl, 2003 Ignacij Zupančič, 20q9 Josip Dujmovič, 20Z5 Frank Godec, 2006 Frank Domažin,! 2007 Ludvik Vrček, 2008 Peter Hren, 2009 iLouis Močevar«! 2010 Josip Smrekar, 2011 John Mirtič, 2012 Frank Habjan,! 2013 Ignacij Novak, 201^ Anton Železnik, 2015 John Skerl, 20M Frank Kočevar, 2017 Anton Papeš, 2018 Josip Podržaj, 20zdl Frank Ziberna, 2020 Anton Rodič, 2021 Frank Škufca, 2022 I« nacij Koračin, 2023 Anton Valenčič, 2024 Josip Žiura, 2025 An-fl ton Papež, 2026 Julija Vrček, 2027 John Glivar. 2028 Joim Viti« goj, 2029 Mjartin Hren, 2030 Anton Grqs, 2031 John Breznika J 2032 Josip Prijatelj, 2033 Josip Češek, 2034 Frank Udovič, 2035B Matija Bulhojamec, 2036 Antftn Bubnič^ 2037 Gabrijel Rus, 20jfl Martin Kodeh, 2039 AI. Bobnar, 2040 Anton Erjavec, 2041 JoH sip Strah, 2042 Anton Kocjančič, 2043 Andrej Skubic, 204JI Frank Škerl, 2045 Jernej Tomšič, 2046 Anton Udovič, 2047I John Forttina, 2048 Frank Stare, 2049 Valentin Simončič, 205« John Ferc, 2051 Mary Manrinčič, 2052 John &u«teršič, 205jfl lohn Kaplan, 2054 Anton Abram, 2055 Frank-K Bauzon, 2050I Jobn Cvelbar, ^057 Andrej Zaclnrk, 2058 An^n Kihelj, 205M Anton Skerl, 2060 Josip Škufca, 2061 Josip Novak, 2062 Antoifl Peper, 2063 Al. Tomšič, 2064 John Tomažiri, 2065 John Marin« čič, 2066 Josip Peskar, 2067 Josip Simončič, 2068 John Kuhelj J 2069 John Kodeh, 2070 Al. Lipbglavšek, 2071 Jakob ResnikS 2072 John Lipoglavšek, 2073 Frank Alešnik, 2074 Agues Griča« 2075 Frank Kastelic, 2076 Anton Strajnar, 2077 JosiptVrčel« 2079 Jos'P Jcr'č> ^°8o Josip Škerl, 2081 Andrej Slak, 2082 Miha« el Gričar, 2083 John Fortuni, 2084 Anton Priinc, 2085 John 5u« len, 2086 Jakob Kastelic, 2087 Silvester Zeleznik, 2088 Antoijl Ajdešček, 2089 tAndrej Jan, 2090 Ignacij Okoren, 2091 Matija! Novak, 2092 Alartin Dulc, 2093 Anton Prosen.