iz naie organizaciie. Skupne ladeve. Občni zbor »Društva slovenskih učiteljic« se je vršil dne 1. aprila ob 10. dopodne v restavraciji »Narodnega doma«. Predsednica tov. Vita Zupančičevai ie p.ozdravila navzoče članice in se v uvodnem govoru spomiTijala težkih časov vojne, v katerih živimo, kakor tudi požrtvovalnosti, s katero so se zlasti učiteljice oprijele dela za naše vojake na vsakem polju. Pri tem pa seveda društvo ni pozabilo, bojevati se za svoje namene. — Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imelo društvo v minulem letu 3 vodstvene seje in 2 seji upravnega odbora. Članic je imelo društvo 220 rednih in 30 podpornih, skupaj torej 250. Umrli sta v minulem letu dve članici, in sicer M. Škrjančeva in L. Schottova. (V znak sožalja so se zborovalke dvignile s sedežev). Drugi šivalni tečaj se ni vršil, istotako je moral odpasti fudi gospodinjski tečaj, ker se je priglasilo premalo obiskovalk. Na prireditev sličnih tečajev do> nastopa mirnih časov in urejenih razmer ni; misliti. Prošnja glede izpremembe šolskega zakona na dežetai odbor do sedaj še ni rešena. Končno se tajniško poročilo spominja še vsestranskega dela učiteljic na polju človekoljubja za naše vrle eete. Tajniško poročilo se ie odobrilo in-se tajnici izrekla zahvala/— Blagajniško poročilo izkazuje za minulo leto 330 K 8 vin. dohodkov, 163 K 20 vin. izdatkov, torej prebitka 166 K 88 vin. Skupno imetje društva znaša 2489 K 38 vin. Iz društvenega iinetja se je nakazalo »Rdečemu križu« 50 K. Blagajniško poročilo se ie odobrilo in dal blagajničarki absolutorij. — Pri zadnji točki dnevnega reda, pri predtogih, je predlagala tov. Žerjavova, da naj pokloni društvo za ranjenca-vojaka, in sicer Slovenca, ki je v vojni izgubil vid, vsoto 100 K. Predlog je bil soglasno z navdušenjem sprejet. Ta predlog ima namen, dati iniciativo zai ustanovitev takega fonda, in bi bilo posnemanje le hvalevredno. Vsota 100 K bi se nato vložila v ta fond. — Ker ni bilo drugih predlogov., je predsednica zaključila občni zbor. Društvo za zgradbo UčHeljskega konvikta je imelo dne 31. pret. m. v Ljubljani izredni občnii zbor, ki je bila na njem v razpravi edina toeka dnevnega reda: Razgovor o društvenem domu. — Po temeljitem in obširnem poročilu tovariša Kraniske vesii. JANKO LEBAN. Dne 21. t. m. poteče šestdeset let, kar je bil rojen tovariš Janko L e b a n , sedaj učitelj-voditelj v pokoju v Bukovici nad Škofjo Loko. — Literarno je začel delovati tovariš Leban že leta 1870., torej deluje na književnem polju že polnih 45 let. — Mnogdbrojni in najrazličnejše vsebine so njegovi slovstveni proizvodi. Pisal je in piše v mladinske, leposlovne in strok'0'vne liste. Izdal je tudi več zbirk svojih proizvodov (»Iskrice«), samostojna dela leposlovne, znanstvene in zgodovinske vsebine (»Čehovin«, »Slovstvena zgodovina«), pisal je razprave in ocene (v našem listu, »Popotniku«, »Novih Akordih«) — uspešno je deloval kot pesnik, pedagog in muzik. Lebanova dela natančneje mvaja Glaserjeva Zgodovina slovenskega slovstva (IV. str. 330 in dalje). — Toda Leban je za svoje kivliturno delo užil malo hvale in še manj plačila. Nad njim se kruto uresničujejo Prešernove besede: Slep je kdor se s petjem ukvarja Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d'narja. Na stare dni sameva v goTskem zatišju z edino zavestjo, da je bil marljiv prosvetni delavec vse žive dni, in z edino uteho, da je z lastno energijo prebil vse viharje, vsa preganjanja in zapostavljanja. — Mi se ga spotniinjamo ob njegovi 601etnici s hvaležnostjo kot vrlega svojega dolgoletnega sotrudnika, želeč mu lepšega večera, nego mu je bil — delavni dan! Na zdar! —r— Domobranski bolnici v Ljubljani so poslale gospodinje iz Zasipa pri Bledu po učiteljici-voditeljici K. Drolovi suhega mesa, suhega sadja, klobas, jajc, orehov in 6 K za tobak. —r— Umrla je v Idriji dne 26. pret. mes. gospa Frančiška Vidmarjeva v 72. letu svoje dobe. Pokojnica ie bila mati tovariša Antona Vidmarja, nadučitelja v Čatežu na Dolenjskem. Bila je skrbna gospodinja, blaga mati in zavedna slovenska žena. Bodi ji ljub spomin! Tovarišu Vidmarju naše iskreno sožalje! —r— Na poti v rusko uietništvo se je oglasil Metod Paternost iz Senožeč, sin nadučitelja tovariša Hinka Paternosta. Ujet je bil dne 29. januarja v Karpatih. Piše, da je zdrav in čil. —r— Ustanove za slepe. Dve ali tri mesta ustanove barona Karla Floddnigga in ilirske ustanove za slepe se podele z za.četkpm šolskega leta 1915/1916. Pravico do ustanove imajo ubogi ter na Kranjskem rojeni zapuščeni otroci obojega spola, posebno sirote, ki so najmanj 7 in ne več kot 14 let stari. Prošnje do 10. majnika potom glavarstva, oziroma ljubIjanskega mestnega magistrata. —r— Umrla je v Ljubljani dne 29. pret. mes. Cecilija Tenbaumova, učiteljica jezikov. Rojena je bila v Borghorstu na Vestfalskem. —r— Ljudska šola v Radečah pri Zidanem mostu je odposlala od začetka vojne na zbirališča, oziroma oddala vpoklicanim vojakom-domačinom: 327 parov dokolenic, 262 volnenih snežnih čepic 218 parov krp za noge, 167 ovijač, 34 parov nogavic, 8 parov kolenogrelcev, 7 parov zapestnikov, 4000 parov papirnatih podplatov, ki so jih napravile večinoma učenke šestrazredne ljudske šole. Razentega je odposlalo šolsko vodstvo: 963 kg svežega sadja, 434 svežih jajc, AV-z kg suhega robidnega Hstja, 2 velilka zaboja oblek za gališke begunce, 16 blazin za rekonvalescente v Radečah in Zidanem mostu in 22 K 74 vin. kot prispevek učenrcev za »Rdeči križ«. Učiteljstvo je nabralo v prvih mesecih vojne 429 K 12 viin. za »Rdeči križ«, 98 K 40 vin. za volno in 130 srajc, ki jih je podarilo ranjenim in bolnim vojakom, ki so se peljali skozi Zidan most. —r— Poljsko delo in šole. Kakor smo javilii že zadnjič, je pooblastil c. kr. deželni šolski svet glede ljudskih šol krajne šolske svete, glede šol' v mestnem okraju ljubljanskem c. kr. mestni svet v Ljubljani, glede meščanskih šol pa pristojne okrajne šolske svete, da. smejo sami oproščati otroke šolskega obiska, šolski pouk krčiti in tudi sami odrejati, da se pred časom sklene šolsko leto ali zapro posamezni razredi. — C. kr. deželni šolskit svet se nadeja, da šolski sveti ne bodo pri tem postopali tesnosrčno, ampak da bodo njih odredbe primerne dejanjskim potrebam. Upa tudi, da se bodo ogibali takih ukrepov, ki bi segali preko namena ali bi ne biiii z njim v nikakršnem stiku. — Svoje tozadevne odredbe imajo krajni šolski sveti takoi naznaniti okrajnemu .šolskemu svetu in dotičnim šolskim vodstvom. V teh naznanilih mora.jo krajni šolski sveti natančno povedati, katere otroke so oprostili šolskega obiska, ali in kako so skrčili šolski pouk, oziroma alii so odredili, da se pred časom zapro posamezni razredi ali vsa šola. Za vse odredbe je navesti, za koliko časa naj bi ostale v veljavi. Take odredbe je skleniti na rednih sejah. Prepis zapisnika one seje, na kateri se je ta odredba sklenila, se mora priložiti tozadevnemu naznanilu n.a okrajni šolski svet. — Dolžnost okrajnih šolskvh svetov je, odredbe krajnih šolskih svetov pregledati ter nejasnosti in nepravilnosti kratkirn potom odstraniti, odnosno popraviti. Pri tem pa se seveda okrajni šolski sveti morajo ogibati tesnosrčnosti in odrediti kako izprernembO' le tedaj, če bi uvideli, da odredbe krajniih šolskih svetov ne zadoščajo namenu, ki je, šolsko mladino porabiti pri poljedelstvu, oziroma za pomoč pri domačih delih. O svojih preuredbah morajo okrajni šolski sveti takoj obvestiti dotične krajne šolske svete. — Učencem, ki bodo zaradi poljskih del oproščeni šolskega obiska, se za sedaj ne izdajo izpričevala. Glede tega bo kompetentno oblastvo pozneje potrebno ukrenilo. — Zadeva glede predčasnega zaključenja srednjrh šol, odnosno glede oproščenja dijakov na teh zavodih v svrho porabe pri poljskih delih se je predložila rninistrstvu za uk in bog '"* stje v odlo- čitev. — Ob vseh teh odredbah pa mora veljati načelo: Obdelana duša je vsaj toliko vredna kakor obdelana zemlja! —r— S seie občinskega sveta ljubIjanskega z dne 30. pr. mes. Ko je bila v razpravi draginjska podpora mestnim delavcem, se je oglasil k besedi občinski svetnik R. Pustoslemšek, ki je izvajal: Občinski svet j? storil s tem, kar je v danih razmerah mogel storiti. Občinski svet pa se mora pri tej priliki spomniti tudi drugih svojih kulturnih delavcev, ki sitao trpe zaradi neznosne draginje, to so mestni učitelji. Če se oziramo na položaj učiteljstva na Kranjskem, osobito pa v Ljubljani, moramo priznati, da je njega položaj neupravičeno skrajno prekaren. V tem oziru, da se učiteljstvu zlasti v sedanjih časih vsaj rnalenkostno pomaga, more storiti edino le deželni odbor potrebne korake. Prepričan sem, dia bo dežefni odbor uvaževal sedanje razmere ter se oziral na našo prošnjo, ki jo izrekamo v tej-le resoluciji: »Z ozirom na sedanjo neznosno draginjo, pod katero trpi vse prebivalstvo in v veliki meri tudi učiteljstvo, prosi občinski svet ljubljanski slavni deželni odbor, da naj prizna ljubljanskemu učiiteljstvu brez izjeme, uvažujoč sedanje razmere, 50-odstotno stanovanjsko doklado.« Ta prošnja je tembolj utemeljena, ker je dobil deželni odbor lani znatno vsoto iz državnih odkazov z direktnim naročMom, da del te vsote porabi za izboljšanje gmotnega stanja ljudskošolskemu učiteljstvu. Mislim, da deželni odbor te prošnje ne bo odrekel, zlastii če bo za to glasoval ves občinski svet. — Občinski svetnik gospod Mlinar želi, da bi se mestnim delavcem dala večja podpora. — Občinski svetnik tovariš Jakob Dimnik toplo priporoča resokcijo občinskega svetnika Pustoslemška ter omenja, da je tudi Ljubljansko učiteljsko društvo vložilo prošnjo za 50% stanovanjsko doklado za ono učiteljstvo, ki do sedaj te doklade ni bilP deležno, in da je Slovensko deželno učiteljsko društvo storilo isto glede vsega učiteljstva v deželi. — Resolucija obč. svetnika Pustoslemška je bila soglasno sprejeta. —r— Nagrada za kmetijski pouk v šolskem letu 1913/14 se kranjskemu učiteljstvu še zdaj ni nakazala. V teh dragih časih, ko so se živila podražila za več kot 100%, a plača je ostala ista, naj bi vendar zasluženega plačila ne zadržali. — Tako čitarmo v »Slovenskem Narodu« z dne 6. t. m., št. 76. —r— Naslov šolskega ravnatelja je podelil naučni rninister nadučitelju v Sp. Šiški Francu Lavtižarju »v priznanje njegovega večletnega, jako uspešnega delovanja na šolskem polju«. —r— Zasilni rezervni bolnici štev. 2. v Ljubljani (Št. Jakobska šola, šolski kuratorij, II. mestna deška ljudska šola in L državna gimnazija) došla darila: T. Omanova, učiteljica, Begunje na Gorenjskem, zbirka šolskih otrok. 75 jajc, maslo in sadje; učenke Št. Jakobske šole v LjubIjani, 12 srajc, 12 parov spodnjih hlač, 7 parov nogavic. —r— Predavanje. Iz Št. Jerneja poročajo: V nedeljo, 28. rtiarca, je predaval v tukajšnji šoli c. kr. okrajni1 šolski nadzornik Lj. Stiasny po naročilu c. in kr. vlade o varčevanju z moko in žitom* Pred tem predavanjem je kazal in pajasnjeval na skioptikonu svetlobne slike iz svetovne vojne. Gospodarjev in gospodinj je bilo nad 400 navzočih. — Tukajšnja šolska mladina je darovala kot velikonočne piruhe 1215 svežih jajc za bolne in rekonvalescentne vojake. Pošiljatev se je odposlala vojni oskrbi v Ljubljani. — Iz Kostanjevice poročajo, da je gospod nadzornik Stiasny imel tudi ondi slično predavanje. —r— Dvornega svetnika Fr. Levca je izvolil občni zbor »Muzejskega draštva za Kranjsko« za častnega člana zar,adi njegoivih trajnih zaslug, ki si jih je pridobil za domačo literaturo, narodoznanstvo in za društvo posebe, ki mu je načeloval zdržema dvanajst let v neugodnih odnošajih. Letos je zaradi neugodnega zdravstvenega stanja odložil breme predsedstva, in prošnje društvenikov ga, žal, niso mogle omečiti, da bi izpremenil svoj sklep. —r— Profesorja Ferd. Seidla v Gorici je izvolilo »Muzejsko društvo za Kranjsko« na občnem zboru dne 15. fe^ bruarja t. 1. za svojega častnega člana ob priliki 251etnice njegovega prezaslužnega sotrudništva pri društvenem glasilu. Jakoba Dimnika so bili soglasno sprejeti triije važni predlogi, ki njih realizacija zagotavlja učiteljskim otrokom temeljito in skrbno vzgojo v Učiteljskem konviktu in daje pogoje, da pride društvo kar najhitreje do svojega domena. — Vkljub razburkanim časom in težavnim razmeram gremo ob mirnem in treznem delu nemoteno svojim idealom naproti! Jubilejna samopomoč. V sedanjih resnih in težkih časih ne moremo dosti toplo priporočati vsem tovarišem pristopa k temu res prekoristnemu društvu, da tako preskrbi svoje ljube v slučaju smrti s prvo podporo. Res, da so danes za vsakdanjii kruh težki časi, ki jim zlasti kranjsko učiteljstvo iz praznega grla poje znano: »Wer nie sein Brot mit Tranen aB...« Uvaževati pa gre predvsem dejstvo, da imajo vdova in otroci za prvt trenutek nekaj podpore. Naše društvo zaostaja dailekoi za štajersko ali koroško »Selbsthilfe«. Zadnja n. pr. izplačuje sedaj vdovam po 2160 K, štajerska ne manj, a naše društvo komaj četrt tega. Zato pa zlasti oženjeni tovariši, le pristopajte k društvu in si odtegnite nekaj mesecev od ust, da utešite ob težki poslednji uri solze žena in otrok. Čim več nas bo, tem več dobi vdova; 2—3 K prispevka za slučaj smrti pa se ne občuti toliko. —t. Kranjsko. Ljub.jansko učiteljsko društvo je imelo dne 19. marca redni letni občni zbor z običajnim vzporedom. Sklenilo se je sogkisno, naprositi deželni odbor, da bi tudi onemu ljubljanskemu učiteljstvu podelil 50% stanovanjsko doklado, ki te doklade še nima. (Prošnja se je že vložila; hkrati je pa tudi Slovensko deželno učiteljsko društvo prosilo za draginjsko doklada onemu učiteljstvu na deželi, ki te doklade šc nima). V odbor za leto 1915 so bili izvoljeni: Jakob Dimnik, predsednik; Mairija Maroutova, podpredsednica; Vendelin Sadar, tajnik; Ludovik Dermelj, blagajni'k; Karel Wider, knjižničar; Fran Marolt, pevovodja; Ivan Petrič, odbornik. Društvo »Narodna Šola« je imelo svoj občni zbor dne 31. marca t. 1. v Učiteljski tiskarni. — Predsednik Anton Razinger je bil ob ^10. uro otvoril zborovanje z običajnim pozdravom. Iz tajnikivega poročila posnamema, da so večinoina izostale podpore. Ljubljanska mestna občia je sicer dovolila običajnih 400 K ietne podpore in ta znesek postavila v svoj budget, a deželni odbor je črtal to točko. —¦ Zvesta podpornica nam je ostala »Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice«, ki daruje vsako leto po 100 K, in tvrdka Marija Tičar, ki je društvu podarila 30 K. Obema dobrotnicama se izreka presrčna zahvala s prošnjo, naj bi ostali društvu zvesti in da bi vzgojili mnago posnemovalcev. Pruštveno imetje znaša 6649 K 76 h. V odbor so bili izvoljeni: Razinger Anton, predsednik; Dimnik Jakob, predsednikov namestnik; Gale Fran, tajnik; Kecelj Alojzij, blagajnik; Furkn Jakob, Likar Janko, Petrič Ivan, Režek Juraj, \Vider Karel, odborniki. Društvo v pomoč učheljem, niihovim vdovam in sirotara na Kranjskem v LjubIjani ni zborovalo, ker sklicani občni zbor ni bil sklepčen. Po § 24. pravi'l< bo dosedanji odtior opravljal društvena opravila do občnega zbora prihodnjega leta.