lift M koristi Mtv. ok««« l|u4otv«. D«Uv-ci m oprtvlétni éo «••ft liar pro4ueir«t«.
Thé« paper i« 4evoto4
i« «h« lni«r««t« •! (K« working oU m. Werk* ere ar« ontitlod t« ali wh«l »hov produc«.
tt'Ma'UTSiVfol^TiSUtimS m* 4IH v. It. Mr.. Cfeitafi, IN.
"Mifd vseh dežel«, združite se!
pazite;
ti« ••«vllko v oklepala* ki oo n«K«|« polog v»« é«f« n««lov«, prllopt|«-
niÔtiX!îtko (SSI )
I« èi«vilko . . t«0U| vom « prih«4ft|a itovilko naloga II «ta pa* taêa aarolaiaa, Pro«i-aaa9 p«a«vli« |a taliaf.
STEV. (NO.) S20.
SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL., DNE 26. AVGUSTA» (AUGUST) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Davčni problem.
Zedinjene države imajo svoje akrbi a vnašanjem, k h ko naj pokrivajo stroške, ki jih $>o-vzročuje vojna. Skrb je velika, ker ao atroški ve-liki. Svote, w katerimi se računa, odkar se je vele-kianje v Evropi prijelo, so take, da se človeka ustavlja pamet. Aliljaidc« ki slede iniljardain, so gotovo pri večini računajočih ljudi povzročile veliko |iresenečenje.
Ko je ob začetku krvavega konflikta lord Kitehener izjavil, da bo vojna trajala tri leta» se je svet prijemal za glavo iu vpraševal, če je augle-ški general znorel. Tri leta! Kitehener je bil vojak, ali na mestu, na katero je bil postavljen, b» moral vendar nekaj vedeti o tem, kako žre moderna vojna denar. Kdo naj tri leta financira ave-tovno morijo t Dolgo preden mine ta doba, mora biti vsaka država popolnoma bankrotu a — so govorili. In zdelo se je, kakor du bi bilo kaj drugega popolnoma nemogoče.
No, zašli smo v četrto leto vojne; konflikt se je mogočno razširil, ali države itnajo oziroma dobivajo Ae vedno sredstva, da nadaljujejo pretep narodov. Seveda to ni igrača in kaj se skriva pod površjem, pokaže šele čas. Oetudi ni nobena država napovedala bankrota, je vendar finančno vprašanje večalimanj kritično in če se mogle razmere tako preiskati kakor v kakšnem privatnem podjetju, kadar pride na kant, bi se nemara v nekaterih deželah pokazala, da so falitne, pa zatajuje to kakor kakšen goljufiv bankir, ki upa ic v kakšen srečen slučaj.
Da postane finančno vprašanje po vojni a-kutno, o tem seveda ne more biti dvoma. Kako se ibo rešilo, pa menda danes še nihče ne ve. Xa ata-ri gospodarski podlagi se pač ne bo našla rešitev in ravno finančno vprašanje bo moralo mogočno
pospešiti revolucioniranje socialnih raaruer.
Ali to ao vprašanja, ki najhrže dozore šele Ob sklepanju tniru. Dotlej bo, če ne izbruhnejo notranje revolucije, vsaka država napenjala vse strune, da iztlači na kakršenkoli način denarna sredstva za nadaljevanje vojne.
Med deželami, ki so doslej še v#razmeronia najugodnejšem položaju, so Zedinjene države. 8c-voda jih moramo vaeti kot celoto, če hočemo tako soditi. Ako pogledamo notranje razmere, opa-zkuo reči, ob katerih obtiči beseda "ugodno" Človeku v grlu. Treba je na primer le pogledati splošni položaj delavskega ljudstva. Izvaemši nekatere kategorije v posameznih krajih, ki imajo nekaj boljše dohodke, je masa že vsled draginje ailno izmučena.
Ali v splošnem je v Ameriki denarja. Dovolj ga je, da pokrijejo Zedinjene države vse svoje vojn« stroške, in da posežejo svojim zaveznikom tako pod rame, kakor so nameravale.
Ampak vprašanje je: Kje je ta denarf Glavni vir ameriške olbogatitve je vojna sama. Vrabci na strehah že Čivkajo, kako so se zlivali miljoni in miljoni v Ameriko «t šrapnele in granate, xa kanohe in strojne puške, za konje in mule, za moko in meso i. t. d. Kar je bilo v tem denarju profita, ga je seveda ostalo v kapitali -stičrtih blagajnah. ' Ameriški- narod je prav malo občutil od tega zlat^a veletoka.
Odkar se je tudi Amerika pridružila vojni, so kapitalistom zableščale nove nade. Vojna je marsikaj. Vojna je med drugim tudi kupčija, in kapitalisti gledajo nanjo le s tega stališča. Wilson lahko razglasa, da se Amerika bojuje za demokracijo; Wilson lahko tudi veruje v to. Ali kapitaliati ne verujejo. Kajti za mišljenje ljudi
•so tuerodajni njihovi interesi. Kapitalistični interesi se imenujejo profit in zato je naravno, da je profit tudi v vojni njih cilj. In ameriška udeležba v vojni odpira široko obzorje velikanskim profitom. Kajti adaj potrebuje tudi Amerika vojnega materijala v raznovrstnih oblikah.
To so poglavitni vojni stroški, zaradi kateri hai morajo edinjene države beliti glavo. Vprašanje je pravzaprav to: Kje naj Zedinjene države vzamejo denarja, da poplačajo račune kapitalistov T
Kongres se sedaj peča s tem problemom; davčna predloga je v seiAtn. IV svojih glavnih potezah je izdelana po atari šabloni. Res je sicer, da nalaga ta davčni načrt tudi kapitalistom nekatere dače, ampak s tem, da vztraja na indirekt-nih davkih, odvaljuje vendar glavna bremena na ljudske mase.
V	senatu je proti temu nastopil La Follette, ki sploh zine včasi kaj pametnega. Seveda ne sega to tako daleč, da bi mogli podpisati vsako njegovo besedo. Ali kar je govoril v davčni debati, je vredno pažnje.
Med dtugim je.dejal:
*4 Dokler je v deželi tako velik dohodek, ki presega izdatke udobnega ¿i vi jen ja za lastnika, zagovarjam, da se mine bogastvu vae, kar ni potrebnega za življenje, preden vzamemo en cent človeku, ki zasluži toliko, da komaj preskrbi sebi in svoji družini življenske potrebščine.
Še nikdar ni bilo tako ugodne prilike, da ob • davčinto dohodnino in vojni profit, kakor je sedaj.
V	celoti je treba let<* dobiti od ljudstva v tej deželi #19,785,000,000. tHm^mi besedami re-čem, da ta predloga dovoljuje manj kot 17 odstot-
kov davka, da krijemo potrebe. To predlogo je treba spremeniti tako, da dobimo eno miljardo in pol več davka,
Ae nikdar se doslej bogatini niso žrtvovali na oltarju domovine.
, Vojna je ljudstvu že naložila davek s tem, da je podražila iivljenske potrebščine za 50 do 100 odstotkov.
Vlada mora gledati na to, da postane butara lahka, toda ne iz človekoljubnih ozirov, ampak da obrani neomajano moč. Indirekten davek na konzunt iznaša 1400,000,000 v predlogi. Dohodnino iu nadprofit labko obdavčimo še t $1,500,-000,000, ne da bi se nam bilo treba dotakniti davka na konzunt."
To je približno to, kar godemo tudi mi že dolge mesece. Denar se mora jemati tam, kjer-ga je dovolj. To pa je v bogatinskih blagajnah.
Ce vzamemo sedanji sistem <za podlago, tedaj stoje stvari tako, da prinaša vojna kapitidistora že vsled ailno pomnoženih naročil velikanske dobičke. Ako bi se veletovarnarji in truatoici za-" dovoljili a t eni prstom, bi že od njega lahko plačali toliko davkov, da bi se lahko pokrili vsi vojni stroški, pa bi vendar kapitalistom še več ostalo, nego imajo v navadnih časih. Toda večinoma se ne zadovoljujejo s tem. .Njih navada je, 4a zahtevajo tem višje cene, čim številnejša so naročila. In dokler ostane paivatna produkcija, jim mora^ vlada vsaj do gotove meje ugoditi.
<> je pa tako, tedaj ne more biti-nic bolj opravičeno, kakor da ae bremena nalože najmočnejšim plečam. Bilo bi ie potrebno, da bi v ta namen prišel primeren pritisk od ljudstva. Glasovi v senatu se razblinejo brez uspeha, če ne pride zahteva od ljudstva samega.
Papeževo mirovno posredovanje.
•Papežev posredovalni predlog za mir je dobil v svetovnem časopisju mtiogo komentarjev, ki se med seboj razlikujejo kakor'noč in dan. Te£ko si je misliti večje nasprotje, kakor rued trditvijo, je bila njegova nota sestavljena na željo Nem-in Avstrije in med drn*o trditvijo, da jo je e* izdelal v zavezniškem zniisln. Razume se, nimamo z Vatikanom dovolj intimnih stikov, da hi mogli prelskavati vse te modrosti; ampak kolikor je mogoče soditi po vsem položaju, hi vendar rekli, da je napravil poglavar rimske cerkve svoj predlog na svojo roko, četudi pravijo razui državniki, da je papež dober diplomat in da ne bi bil nastopil s takim predlogom, če se ne bi bil prej poučil pri prizadetih vladah, kako bo njegova ponudba sprejeta.
^Državniki so lahko glasoviti in papež je lahka premeten diplomat, pa vendar ni s tem rečeno, da se ne morejo motiti vsi skupaj. Zdi se prav zelo, da je papež prezrl, kako bi bilo koristno za njegove korake, če bi potipal pri vladah, kako bodo sprejeti, preden jih napravi. Kajti če bi bil prej potrkal na vrata raznih ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov, ne bi mogel hiti njegov predlog sedaj tako odklanjan kakor je. Pri visokih vladali ni opaziti nič posebne naklonjenosti za papeževo posredovanje, četudi govore o njem i>ovsod spoštljivo. Toda vsa ta spošt-Ijivoat je hladna kakor voda, ki je blizu zmrzne-nja.
Ce se vprašuje za razloge papeževega posredovanja, jih ni pretežko najti. Vsak človek lahko opazi, da je med vsemi narodi želja po miru velika in da hrepene po njem tudi vlade. To je *cveda tudi papež lahko opazil. On po tem je menda sodil, da ni treba nič druzega, kakor kakšne dovolj ugledne nevtralne sile, da povabi sovražnike na dogovore, kamor jih srce samo vleče.
tV tej točki se je papež zmotil, ker je prezrl, da se želja po miru halancira z vojnim cilji vojskujočih se skupin, mod katerima so nasprotja še vmJro velikanska.
Drugi razlog, ki jc bil merodajen za papeža, je bil nedvomno ta, da bi pridobil Vatikanu ogro-ugled in vpliv, če bi bil njegov predlog sprejet. "Sveta stolica'* bi zopet postala politična noč, in razume se, da bi bilo to za cerkev in njenega poglavarja velikanskega pomena.
Tudi tukaj je Benedikt menda nekaj prezrl. Danca namreč ni nobene države več, ki bi želela, da postane papež še enkrat to, kar je bil nekdaj. •Niti Avstrija, ki je bila izza nekaterih liberalnih rsfornt v ftpaniji še najbolj papistična država, nima več enakih misli. Vojna tudi v tem oziru ni <*tala brez vpliva.
Kar je papež konkretnega predlagal glede na mir — kakor je znano, se je dotaknil poljske-ta, alzaškcga, kakor tudi balkanskega vprašanja in italijanske iredente — je naravno, da je z nekaterimi takimi predlogi zadel na odpor pri centralnih silah, z drugimi pa pri zaveznikih.
Drugače seveda ne more biti. Med obema vojskujočima se skupinama so nasprotja, in sicer ne majhna. V mnogih vprašanjih jc po vsem dejanjem razvoju sporazum kratkomalo nemoči. To je tisto, kar večinoma vsi pacifisti pre-*lt$jo. Oni mislijo, kako bi oni sami rešili sporna vjfrašanja, pa pričakujejo, da bodo vlade takoj sprejele njihove predloge, Če jim jih le enkrat Povedo. Kajti sami ao prepričani, do je tista re-
«...	M
šitev, ki jo.predlagajo oni, najpametnejša in naj-sacionelnejéa.	y
Toda vlade in listi, ki jih podpirajo, imajo svoje glave in ne smatrajo za najmodrajâe tisto, i kar otialim jaz ali Peter ali Paret, ampak tiator r kar zahtevajo sami. To je zapreka miru in zapreka sporazuma. Globoko segajoča nasprotja v vojnih eiljih bodo zapreka sporazuma tako dolgo, dokler bo nadaljevanje vojne Sploh mogoče.
O tem je s pacifističnimi modrijani seveda zelo težko govoriti. Kajti čim jim razložite položaj, se "miroljubno" zadero, da ste — vi za vojno. Zaman govorite tem velikanom, da ni vprašanje, če smo mi za mir, ampak če se razmere za mir. Ae manj se jih prime, če jim poveste, da je treba povedati, kakšne so razmere v resnici, ker se z iluzijami ljudstvo le slepi. Oni imajo svojega konjička in ne znajo nič druzega, kakor jahati na njem. •
Ali kdor stopa pred ves svet z mirovnim posredovanjem kakor papež, bi že moral gledati na resničnost položaja. Ako bi bil to storil, bi bil lahko spoznal, da se vojna — vsaj v sedanjem stadiju — ne more zaključiti z nobenim posredovanjem, ampak le z zmago enega ali druzega dela. Zato namreč ne, ker ne mara ne ena ne truga stran odnehati od svojih zahtev in namenov, dokler ima upanje, da jih izsili.
Znani naši dobri prijatelji, zlasti veleučeni
frazerji in mlatilo! plev okrog "Radndke Straže'' nas bodo zaradi tega kajpada primerjali a Schei-demannovci in trdili, da "zahtevamo Durchhaltcn m nadaljevanje vojne do popolnega uničenja ene •rtranke.'1 To polteno argumentiranje It & nam je že dobro znano, le da nas že davno nič ne boH. Kadar konstatiramo fakta in opisujemo položaj tak, kakoršen je, ne izražamo s tem svojih zahtev, ampak skušamo spoznati stališče tistih, ki danes še odločujejo.
Ako bi bil papež enako premotril položaj, bi bil, preden je začel pisati svojo noto, spoznal, da ne more z njenimi argumenti napraviti mnogo vtiska. 1
Morda je to vendar vsaj deloma čutil, fa-sopisi, ki zastopajo vatikanske nazore, in sicer ne le v Rimu, ampak sploh po Evropi in tudi v Ameriki, imajo še en argument, s katerim mislijo priti vladam bolj za kožo. Nadaljevanje vojne — pravijo — služi vendar le radikalnim, revolucionar-nim strujam; konzervatizem, obstoječi družabni red je tisti, ki najbolj potrebuje miru in zaradi tega bi morale vlade sprejeti papeževo ponudbo; kajti če se ne »klene mir kmalu, je nevarnost, da zmagajo radikalne struje po vsem svetu...
To je drugačna struna! Te besede tipajo sam kapitalistični sistem za žilo; to je apel na medna-rodnost in solidarnost kapitalistov vsega sveta zoper radikalizein in socializem. To je poziv na
Svoboda srbske vlade.
*'Corriere della Sera" poroča, da so 26. junija usmrtili V Solonu tri višje srbske častnike. Pripadali so skupini tistih 40 častnikov, ki so baje nameravali napad na kraljeviča Aleksandra. Druge so obsodili na prisilno delo, deloma na antrt. Zaroto je vodil polkovnik Dragotin Dimitrijevie.
Omenjeni časopis piše, da v Petro gradu ni nihče pričakoval, da bo srbska vlada tako stroga in da bo zapovedala usmrtiti tri srbske Čautnike. "Novoje Vremja" graja srbako vlado. Pravi, da so hjli usmrčeni častniki zelo ugledni ter da 'jim je srbski narod zaupal. Boji se za bodočnost Srbije.
Petrograjski list 'Izvestija" poroča, da sta bila na podlagi obsodbe vojnega sodišča srlwki polkovnik Dimitrijevič in srbski major Vulovič yatreljena, os«*m drugih srbskih častnikov pa obsojenih na dolgoletno prisilno delo. Obsodba jex maščevanje srbskega prestolonaslednika Aleksandra in ministrskega predsednika Pašna. Posledica tega je bil protest in odstop ministrov Davidoviča in Raškeviča. Od 143 srbskih poslancev jih je 113 v opoziciji proti novemu Pašičevemu kabinetu. Ruski zunanji minister Terefičenko se je .trikrat zaman obrnil do Pašiča, naj odpravi smrtno kazen. StaliAče srbske vlade je izzivanje ruske demokracije in ruaka vlada mora izsiliti revizijo procesa.
V "Neue Zitriehe^ Zeitung" trdi neki Srb, da je napad na kralja Petra in prestolonaslednika v Solunu v zvezi z delovanjem okolice ministtukeKa predsednika, pri čemer so nameravali pri aretira-nih častnikih In ministrih zapleniti kompromitn-joče apise. Obsojeni general Popovič je kot zastopnik francoskih tvornic za topove sklepal tajne kupčije a Paši čem. Srbsko armado niso umaknili
radi «arote, marveč radi velikih izgub na nemško-belgijaki fronti. Skoco vaa 3. armada je izgubljena. Srbski narod in srbska armada tata zelo nezadovoljna, ker so še vedno na čelu tisti možje, katerim celo Srbija pripisuje edino krivdo za narodno nesrečo.''
V pričo teh dejstev nam londonski odbor in njegovi oprode v Ameriki še vedno pihajo na dušo, naj se ogrevamo za dinastijo, o kater] je popolnoma očitno, da je srbski narod sam vanjo tako zaljubljen kakor roka v koprivo. O zaroti zoper Petra oziroma Aleksandra, zlasti zoper zadnjega, se je precej pisalo, vendar je ostala popolnoma ne|>ojawnjena. Sklepa se torej po pravici, da je bila zarota zoper dinastijo dn njeno vlado.
/ Da ni bila ne kraljevska ne Pašičeva politika koristna srbskemu narodu, je stara stvar. Popolnoma razumljivo je, da je tekom nesrečne vojne nezadovoljnost s to vlado in obenem * dinastijo še bolj narasla. Tega ne bodo nikdar priznali ljudje, ki se klanjajo pred vsako vlado tako, da briAejo z nosom prah na tleh. Prav navedeni dogodki pa kažejo, da ni ta vlada predstavnica srbskega naroda.
Zdaj pa je vprašanje: Ali se hočemo združiti u srbskim narodom, ali hočemo zlezti pod Aleksandrovo peto in Pešičevo komando!
Med enim in drugim je razlika kakor noč in dnn. Mi smo za prvo in dosledno ne moremo hiti za drugo. Za združenje a srbskim narodom smo, in zato moramo iskati stike z narodom, ne pa n Pooblaščenci Karagjorgjevičevimi.
Taka je revolucionarna rešitev jugoslovanskega vprašanja in taka re*itev je naš cilj.
mtereaa dnearne vreàe, in prav zato, ker trka naravnoat na materijalne intereae, je bolj realno od vsega, kar stoji v papeževi noti lepega. In če ta apel zoper revolucijo ne caieže, tedaj ne po-maga »ploh nič. THtij Je papež zaman trudit svojega duha s sestavkom svoje note.
Zdi se pa, da res tudi to ne zaleže. In vzrok ni zelo skrit.
Solidarnost mednarodnega kapitalizma je namreč le pogojna. Kapitalizem ustvarja na sve'-tu kaos, zmedo, nasprotja ; vsled tega ne more biti v kapitalističnem sistemu nokene popolne solidarnosti, razuii solidarnosti načelnih nasprotnikov sistema samega. Velikost nasprotij v krogu kapitalistov kaže baš vojna najbolje. Kapitalizem je nerazdružljivo spojen s konkurenco, iz katere se morajo nujno izlegati nasprotja. Kapitalisti na eni strani torej ne čutijo potrebe po soli -damosti » kapitalisti na drugi strani. Kapitalistom v eni deželi ni nič ležeče na tem, da ne bi bili uničeni kapitalisti v drugi deželi. Narobe; za-v kaj uničenje te konkurence pomeni zanje same večji profit.
Le v enem slučaju stopijo ta nasprotja med kapitalisti v ozadje in na njih mesto pride solidarnost. To se zgodi tedaj, č^ je solidarnost kapitalizma treba postaviti zoper solidarnost delavskega razreda.
S tem, da slikajo papeževi listi hudiča socialne revolucije na steno, imajo še največ upanja, da podžgo kapitalistično hrepenenje j>o miru. Ampak za enkrat ima tudi to upanje še slabo podlago, ker večina kapitalistov še ne veruje v socialno revolucijo.
'Pač pa smo med njimi nekateri bolj bistrovidni. Pred kratikm je šla po časopisju vest, da so imeli velefinančniki raznih dežel v ftvici med-narodno konferenco, na kateri ao zelo vsiljivo nastopali za mir, češ da bo socialna revolucija ne -izogilbna, če se bo vojna Ae nadaljevala.
V tem oziru ae mora gospodom velefinančni-koni priznati precejšnja dalekovidnost. Naše mnenje se zelo v jem a z njihovim,. Sami smo Že dostikrat naglašali, da pospešuje taka vojna — seveda proti volji vladajočih — socialno revolucijo in da je dobila vojna v nekaterih krajih in fazah sploh že revolucionaren značaj. Da se velefinančniki tega boje, ni čudno. Oni zahtevajo kmalu mir, ker imajo strah, da ne ho poznejši mir, ako se vojn« še kaj časa nadaljuje, več kapitalističen, ampak — revolucionaren mir.
Zdaj komentirajo vatikanski listi papeževo ' noto na enak način. Zanimivo in poučno!
•Ne pravimo, da nima papež dobrega srca in <la ni spisana njegova nota iz razlogov človeko-ljnbja. V srce se mu ne more pogledati. Toda izven dvoma je, da je njegov veliki namen — proti revolucionaren !
Tako se pride do zaključka, da je nîir, ki ga želi papež, vsaj bratec tistega miru, ki zateva-jo kapitalisti. In po tem se lahko preaodi, kakšen pomen bi tak mir imel za delavstvo in koliko bi bil vreden zanj.
Wol Ifova brzojavna agentura naznanja da je postal ogrski ministrski predsednik dr Ale-ksander Wekerle. Njegov prednik jc bil grof Mo-rte Ksterhaz.v,	• #
Wekerle je bil pred letom 1010 ogrski mi. mstraki pretfcednik in finančni minister

Turki in Turčija.
Marsikateri čitatelj časopiaov je ¿a gotovo
naletel pri branju političnih »tvari na prav posebne izraze, ki niio splošno mani, oziroma ki jih naVadno ne tolmačijo prav. Tako se n. pr. mnogokrat bere izraz "visoka porta" in miali pri tem nekote na turško državo. To pa ni popoluoiua pravilno. Visoka porta, oziroma cfemanaka porta ne pomenja Turčije kot etnografično ali politično celoto, temveč edinole carigrajsko vlado. Ta iaraz ra hijo vsled tega, ker je bilo v Orientu ie od nekdaj v navadi, da so pred vrati in kraljevskimi palačami prirejali ljudske shode in sodna zasedanja. Izraz visoka porta so rabili ie v bizantinskem cesarstvu in je ta izraz pomenjal ee-aarska vrata, kakor tudi najvttjo vlado. Sultan Orkan je pote mnazval vrata svoje palače viaoko porto.
Tudi naziv sultan je orientalična posebnost, iavira iz arabskega in pomenja toliko kakor gospod in je bil naslov za mohamedauske vladarje v deželah Orienta, posebno za turške cesarje, ki se imenujejo tudi khan, khakan in padišah.
Enak izraz je tudi divan. Tudi ta beseda je perzijskega izvora. Je plural od besede div in znači toliko, kolikor demon, duh. Divan ppme-lija v Orientu posvetovalno zbornico vladarja, posebno turškega sultana, ali turško ministrstvo, v katerem zavzema prvo mesto veliki vezir. Temu pomagajo najvišji državni dostoajnstveniki in ti so: res-effendi, t. j. minister za zunanje zadeve; kiaja bej, minister za notranje zadeve; čanš-baši, kapudan-paša, veliki admiral, in pa berger begi, policijski mojster; deferdar, finančni minister; prvotno rumelski in bosanski. Zbirajo se navadno v dvorani sultanovega serajla.
Serajl je sultanov harem. Tu stanuje po več ato suženj (odalisk), izmed katerih si sultan ono izbere, s katero hoče občevati. Sultan ne sklene zakona z nobeno izmed odalisk. Khaduna, ki mu porodi otroka, se imenuje haseki-sultana in ne more več zapustiti serajla. Sultanova mati se imenuje sultana-valide. Zelo jo spoštujejo in ima na dvoru velik vpliv.
Harem znači v arabščini nekaj svetega in pomenja ženski oddelek v mohamedanskih hišah, kamor razen gospodarja ne sme vstopiti noben moški. zjemo delajo samo evnuhi (kastrirani sužnji). Harem je stanovanje zakonitih soprog sultana v Carigradu. Med seboj se razločujejo po činovnih razredih. Valed tega je harem razdeljen v stanovanjske apartmaje za prvo, drugo, tretjo itd. khaduno (sultanovo ženo). Khadune gredo le malokdaj iz harema, v^aka je zase sepa-rirana, ima pri svojem haremu svoje vrtove, ko-
pališča itd. in pa 160—200 odalisk (suženj). Kasen tega je v haremu zaprtih 100—1400 sultanovih koukubin (prilcžnio). Nadzorstvo nad haremom Ima kahaja-khaduna, kaka starejša žena
sultanova, ki jo ima posebno rad. Njena povelja se morajo natančno izjmlnjevati. Ona jamči tudi zu red in mir v haremu.
V haremu se zlrirajo prijateljice sultanovih žen, ki jim. te prirejajo pojedine, ,,rj katerih se kažejo sultanove žene v celem svojem lišpu. Na take prireditve povabijo tudi plesalke, ki ob glasovih tauibnrin proizvajajo najbujnejše plese. >Ša uliee pridejo ženske vedno s pajČolanom za • krite in se zbirajo zunaj svojega doma le v javnih kopališčih, ki so v Orientu vsakdanja potreba. Mošeja svetišče) je /.a turške žene prepovedan kraj.
«Navzlic temu, da so žene popolnoma ločene od sveta, vendar čestokrat na prav rafiniran način varajo svoje soproge. Pri takih ljubavnih aerah jim navadno pomagajo modistinje in pa druge. Navadno so to Židinje in aimenske žene. Take ekstravagance so pa navadno zelo nevarne in ae žena, ki je bila svojemu molu nezvesta, obsodi na smrt; pred časi so jo zašili v vrečo ter utopili.
Mnogoženstvo omejuje koran na štiri žene, dovoljuje pa neomejeno število priležnic. Ker pa žene zelo mnogo potrebujejo, si morejo luksus mnogoženstva doboliti le bogati Turki, doČim imajo sirotmišnejši popolnoma dosti z eno ženo.
Turške žene si barvajo trepalnice črno, milite rjavo, te m no rumeno ali pa rdeče. Njihova površna obleka je iz dolgega ohlapnega plašča iz brokata ali atlasa z zelo širokimi in kratkimi r> kavi ter so navadno obrobljeni s kožuhovino. Pod plaščem imajo lahko svilnato obleko, ki je navadno z zlatom in srebrom vezena. Ta obleka jc na prsih odprta, ima dolge rokave in je opasana s pasom. Pas je iz usnja, atlasa ali vezenega ak-santita.. Ta pas je navadno najdragocenejši del obleke. Svilnate hlače so široke in segajo do gležnje v. Na glavi nosijo t urban z dol visečimi konci ali pa visoko špičasto kapo. Neizogiben lišp so biseri in dragoceno kamenje, ki jih imajo posebno okoli vratu in na rokah vse polno. Manj premožne nadomeščajo ta lišp z zlatimi denarji, ki jih nosijo nanizane okoli vratu. Kadenje tobaka je pri damah kakor pri moških običajno.
Turške hiše so od zunaj enostavne, njihove zunanje stene niso prav nič okrašene, le tupatam je kako zamreženo okno. Do prvega nadstropja so zidana, ostala nadstropja so pa lesena, vsled tega so tudi razumljivi uničujoči požari v turških ve
likih mestih iit posebno v Carigradu. Za enostavno zunanjlčino k on t rasti ra notranjščina, ki
jo bogati Turek okrasi kolikor mogoče. Središče hiše tvori z mramorjem pokrito dvorišče, obdan d s terasami in galerijami, polnimi cvetk. Sredi dvorišča je navadno mranrornast vodomet, ki je obdan od visokih, gostih dreves s širokim perjem, V parterju stanujejo sužnji in druga služinČad. Široke lesene stopnice vodijo v apartmaje gospodarjeve, ki obstoje iz selamlika, to je stanovanja zu moške, in iz harema, stanovanja za ženske. Stene sob so navadno obtežen? z mozaikom in včasih tudi bogato poslikane. Nad vrati je navadno izrek korana, napisan z zlatimi črkami. Pohištva v turških stanovanjih ni — niti mize, niti stola ; namesto tega pa imajo ob stenah dragoceno klop in preprog, takozvaui divan, na katerem jc polno dragocenih blazin. Tu počiva Turek čez dan ter s prekriŽanima nogama lenuhari, tu počiva tudi ponoči. Tla so pokrita z dragocenimi pre|fl'ogami, okna so pa okrašena z drago* eenimi in težkimi zastiori.
Vladajoča vera v državi je islam. Ta beseda je tudi vzeta iz arabščine, izvira od besede scleT m a, kar znači "zatajevati se". Pomenja torej popolno samozatajcvaujc in posvečen je bogu, ki jo je Mohamed zahteval od svojih privržencev kot prvi verski pogoj. Islam so potem nazivali mo-haiuedansko vero kot tako. Verska načela so izražena v koranu. V koranu je usmrtitev "sovražnikov islama", s čemur se označujejo vsi ue-mohamedanci, (tudi razne sovražne mohamedan-ske sekte), posebno pa raja, t. j. kristjani, ne le dovoljena, temveč celo zapovedana. Z lega we da tudi razlagati fanatično sovraštvo turških mas, ki se v tem sovraštvu tudi sistematično vzgojuje. Turške teologične šole, takozvane medreae pri mošejah, so posebna turška špecijaliteta za vzgojo najgrozovitejšega verskega fanatizma. Sovraštvo do krščanstva .se v teh šolah na vso moč goji in gojenci teh šol — softe — poznejši du -hovniki, ki molijo na grobovih sultanov in drugih imenitnikov, ho vedno pripravljeni ualiujska-ti mob h krvavim ekscesom pod pretvezo, da gre za vero.
Vlade-se tudi kaj rade poslužujejo tega sredstva v vseh vojnah in bitkah, kjer gre za izvrševanje grozovitosti nad krščanskimi podaniki. In silovito vlogo pri teh človekoljubnih podjetjih igrajo bašibozuki — tudi dobro znana turška špecijaliteta.
Ime basibozuk izvira od turške besede baši crglava in boziuk = hudi, torej: hude glave. Bašibozuki so neregularna turška soldateska, ki
je sestavljena is najnižje druhali. Posebna grozodejstva so uganjali bašibozuki v rusko-turški
vojni leta	ki ho bili strah vseh miro-
ljubnih prebivalcev in ki so isvršili na neoboro-ženih, mirnih slovanskih prebivalcih turške države na Bolgarskem najkrutejAe grozovitosti. L.
1852—63 so se ravno tako odlikovali v Bosni s svojimi barbarskimi grozodejstvi in I. 1867 so jih spoznali i na Črnogorski meji. Njihov pogum napram oboroženi sili označuje njihov hitri beg pri
prvem rednem boju, kjerkoli se je ta izvršil. Napram neoboroženim so ps tako pogumni, da jih niti njihovi voditelji ne morejo zadrževati pri njihovih brutalitciah. Po gratjovski bitki, v kateri so zmagali Črnogorci, jc morala porta na pritisk tujih konzulov razpustiti čete bašibazukov. Kakor hitro pa pride kje do protikn&Čanskih ekscesov, jih porta takoj pokliče pod prapor pol-meseca.
Najhujši okrutneži med bašibozuki so bili ArnavtL Jugoslovani jih imenujejo Albance, sami se pa imenujejo po svoji domovini Akipetari. Kot epigoni nekdanjih Epirotov so bili že v srednjem veku znani kot Albanci ali Albaniti in pripadajo po jeziku indoevropskemu plemenu, čeprav temu nasprotujejo nekateri etimologi. V n jihovi domovini niso bila — razen Turkov v trdnjavah in mestih — naseljena nobena druga plemena. Arnavti so pa vdrli v slovanske dežele, posebno po velikem srbskem preseljevanju na O-grsko pod patriarhom Onojevičem 1. 1690. Ozemlje ob Skaderakem jezeru med Drino in Belim Drinom je bilo pred propadom srbskega earstva večinoma obljudeno od Srbov. Dokaz temu so še danes Arnavti. Danes štejejo 1,750,000 Amav-tov, od katerih jih živi 250,000 na Grškem in 100,-000 v Italiji. Po veri je en fniljon mohamedan-cev, 280,000 grškokatolikov in 12,00 rimskoka-tolikov.
Posebna turška špecijaliteta je določba korana, da so namreč prepovedane slike človeških postav. Čeprav se nri Turkih ne more resno govoriti o gojitvi umetnosti in znanosti, vendar pa ** ta prepoved zelo škoduje razvoju upodabljajočih umetnosti, kajti turški slikar slika le pokrajine, kvečjemu še cvetke, ptice, arabeske Hd. Kiparji pa delajo nagrobne spomenike.
. Turška godba je brez vsake harmonije in je povsod zelo na slabem glasu. Takozvana janičar-ska godba, ki jo gojc pri posameznih evropskih polkih in ki nastopa pod imenqm turška godba, je sicer turškega izvora, vendar so jo pa vzgojili HvropejcL	, .
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenec.
Strašna noč je to bila. Ako sem hotel biti muren, jelo me je zebsti, ker sem bil že od hoje poten in do malega premočen, utrujen pa tudi toliko, da sem že težko stal in po koliki prestajal. £%eca je bila, da sem hnel obilo vžigalic pri sebi, kajti vsako četrt ure sem zopet zakuril. Enkrat me je celo popadla misel, da bi zažgal kolibo, da bi se vsaj ogrel. Marsikdo, ki sem to pravil, mi je že rekel: "Prijatelj, vsaj si imel tobak pri se-bil" Da, tobak sem imel pri sebi, pa jaz spadam v tisto vrsto ljudi, katerim ne diši tobka, ako dima ne vidijo, in torej v temi ne kadijo.
Bilo je okoli polnoči, ko sem se dodobrega u-trujen stisnil v kot koljbe in zadremal. Predramil •me je silni občutek mraza in bobnenje. Skočim pokoncu. Strah in groza se me poloti, kar deroče je dež udrihal po kolibi. Poevetim si z vžigalico, da pogledam na uro. V tem trenotku se «ablisne, da je biio kar jasno po kolibi, in potem ra^mi, da se je vse streslo. Na mah sem bil zopet ves pri sebi, blisk in grom «ta me oživila. Takoj sem spoznal, da se je sapa obrnila; skozi vhod ni več bučal jug. Kar sicer človeka potre in ga stori malodušnega, to je bilo zame znak odrešenja. Spoznal sem, da bom miogel zakuriti in s tem si pre-ti leni ti neprijetni položaj. »Za par mrnirt pa je žarel bistri ogenjček po kolibi. Kar je se bilo drv v kolibi, pometal sem jih na ogenj. Potem pa par-kroit, ko je blisk posvetil, sem se zapodit po drva pred kolibo, da sem si napravil dober ogenj in »mel kaj pokladati. Joj, kako dobro jc dela gor-kota! Kadilo se je od moje obleke kakor iz me-
glene jame in zmerom bolj me je obhajala gor-kota. Tudi pipico sem potegnil iz torbe in si jo prižgal. Ali se predno sem jo izkadil, sem se iztegnil po tleh poteg ognja, in ko sem se prebudil, je sijalo solnce in ptički so se glasili.
Torej brez ognja ni življenja v gozdu, to ve in pove vsak gozdar. Ne samo, da ogenj greje in služi pripravljanje hrane, kot dober prijatelj služi tudi za kratek čas v gozdu. Kot\ najhujše zlo bo omenil gozdar to, da takrat, ko je bil s puško ali sekiro v gozdu in se je moral umikati pred nadležnimi logarji, še ognja ni smel kuriti, da bi ga di inne ovadil. Kjer se ogenj naredi, tam je takoj doni in bivališče v gozdu. Kar je na poti, vse se požge. Prostorček postane mahoma suh in po*nažen. Po bližnjih drevesih se hitro napravijo kljuke po odsekanih vejah, po katerih se povesijo puse, torbice \p druga prtljaga. Posebno varno se hrani, kar jc steklenega, kajti vsaka kapljica postane tem imenitnejša in dejal bi, dragocenejša, kolikor dalje je prinesena od doma.
Središče naših gozdov je ,rekel bi, Snežnik na Notranjskem. Od postojnskega Javornika in daleč doli v Hrvaško in nekdanjo Oramico, je zmerom gozd, ki se razteza po severnih in južnih rc-•brih. Kot jelovina premaguje noja; smreke so bolj redke in si navadño delajo krajevno ime, na primer Smrekovec, Smrekova dolina i. t. d. Prevladovala pa je vse drugo drevje, posebno v prejšnjih časih, bukev. Okolu tega drevesa se suče, rffkel bi, vsa gozdna romantika, kajti nje sad, žir, žrvi medveda, polha in nn njej raste goba Se-
veda mora biti med bukovimi mogočnjaki tudi kaka starodavna hoja, ki košata in mogočna tudi debelemu snegu ne pusti do tal in je tudi pri hudih nalivih precej dober dečnik. Ako si ni kak dogar ali ogljar stesal in napravil kolibice, ki se je ,ako je na primernem kraju, poslužuje potem vsuk gozdar, se navadno opro štirje koli na košato hojo. Ti koli se zvežejo s povprečninii koli in vrh teh se zložijo široke treske in . . . dom je ustanovljen. Ako si bil le noč in dan ipod tako stre-šino, nikdar več ne ¡>ozabLš mirnega ognja, ki te je grel, sladkega spanja, ki te je okrepčaio, in ptičkov, Id so te prvi ob dnevi pozdravili.
Ne iiKorem si kaj, da bi pri tej priliki ne iz-pregovoril nekoliko več o ptieih. Te živalce so mi pravzaprav obudile misel, da sem pred svoje črtice postavil moto. Prvikrat sem prenočil na visočini v debelem gozdu, ko sem •bil star okoli 18 let. Bil sem na lovu za divjim petelinom in že pred dnevom na nogah. Vodil me je star lovec, ki pa ni več dobro slisal in, kakor sem se pozneje prepričal, ko sem! se za ta lov dodobrega iizuril, tudi ni bil prav kos svoji nalogi. Petelina sva preplašila Že ob zori. Toda, ko se je jelo daniti, sem s'e kar zavzel ptičjih glasov. Od mladih nog sem bil na deželi ter kakor vsak otrok na kmetih pflfiče zalezoval in lovil, jih poslušal po dnevi v debelem gozdu, nisem vedel, koliko teh živalc je na svetu in kako različno se glasijo. Seveda slav-čkov in penic ni bilo med njimi, toda drozgov, .4č inkaveev, raznovrstnih sinie, dettov, žoln, taščic, kukavic, lešnikaric in nad vse veselih kra-
Ijlčkov pa toliko, da se je čivkanje m žvrgolenje, kukanje in žvižganje kar metalo in sem, ker tega še nikdar nisem slišal, starega spremljevalca povprašal, kaj da to pomeni. Mož je bil sploh proti mladim osoren in tisti dan še posebno slabe volje, ker sva peteKma preplavila, in odrezal se je na kratko: "E kaj, ptiči «o, v gozdu imajo mir, ker ni otrok!"
In bil sem čez 20 let zopet na istem prostoru nad petelinom. Kar sem med tem časom opazoval, o tem sem se tudi tukaj prepričal. FHiči minevajo. Kolikor jaz pomnim, jih je komaj petino nekdanjih, in to so mi priznali tudi možje, o katerih narnearvam pripovedovati. Gotovo je ptičev po leti, ko so se že izlegli, ve»č v gozdu nego na spomlad, toda v letni dobi zanje ne ves toliko, ker so bolj mjrni in ne pojejo, mladiči pa tudi tega še ne znajo; vendar bi vsak, kri je to izlrušal, trdil, da je ptičje aborovanje v gozdu spomladi,, da jih je takrat več zbranih* nego pozneje, ko so so že pomnožili. Ko je jasna noč in polna luna, se ti oglaša kukavica še po noči. Kosa sem v taki noči že večkrat slišal, ko je med enajsto uro in polnočjo žvižgal kakor fant na vasi, in tudi tančici se večkrat na -glas sanja. Gozdarji, ki se ne dado prepričati, da se za gozd in drevje danes bolj skrbi nego nekdaj, pravijo, da z gozdom minevajo tudi ptiči in da svea ni vCč "ta pravi".
(Dalje prihodnjič.)
Etbin Kcistan.
Savičev pesimizem.
Da se je prevaril samo v ljubezni, ali da mu je sploh povenel samo en up, bi bila morda njegova malodušnost kmalu izginila, če se sme njegovo duševno stanje sploh imenovati malodušnost. V njegovem pesimizmu jc bilo prav-zaprev nekaj močnega, trdega, hrabrega. Njegove nekdaj haržunasto mehke oči so <k>hile presunljiv izraz, izredno odločen pogled. Od nosa proti kotom ustnic sta se mu vrezali dve malce zakrivljeni potezi v kožo, kar ga je prikazovalo neobično resnega, nekam strogega. Na ustnicah in okroft nosil mu je vstrepetavalo nekaj kakor večna lahna ironija, kakor neusahljiv sarkazem.
Vse to bi bilo morda kmalu izginilo, da je bila Savičeva bol enostavna. Ali to je bila komplikacija.
Kamtrr se je ozrl, je vidle brezmpnost. Po-lažoj v domovini ga je razočaral popolnoma. Dokler je bil na Dunaju, se je zamogel informirati samo is Častnikov. Slika, posneta i* novin, je redkokdaj jasna. V zrcalu strankarske strasti se kože često, ds, navadno v*e drugačno, nego je v resnici. Videl je sicer že tedaj, da ni vse tsko, kskor bi moralo biti. A, ksr je našel sam, ko se je po letih povrnil, je učinkovalo na njega kakor same zaušnice. Da je položaj tako žalosten, ne bi bil mislil. Nobenega napredka, no-
benega razvoja, sama stagnacija, mrtvilo in umiranje . . . Brezbrižnosti, nemarnosti, prepira vse polno, dela malo, premalo . . .
To jc bil žalosten pogled za njegovo oko. Posvetil je svojo pozornost duševnemu življenju . . . našel je enak rezultat. Svobodnega, močnega poleta duha jc opazil borno malo; stari predsodki so se šopirili povsod, abderi-tovstvo je hodilo z velikimi trehnhi okoli, ba-navzi so nosili veliki zvonec. .ledva se jc drznil pomisliti na velikanski razvoj umetnosti, literature, znanosti drugih narodih.
Ozrl se je po kmetovem polju, pogledal je v koče delavcev. Kakšna beda povsod! Pa koliko nezavednosti! Ali se mora izpremeniti to?
Globoka tuga je legla v Savičevo dušo — in baš tedaj je prišlo Olgino usodepolno pismo, To ga jee potrlo povsem. V pismu ni bilo nobenega opravičevanja, nobenega razlaganja; nekaj melanholičnega je sicer odsevalo ¡7. onih vrst, ali kaj mu je pomagalo to, ko so bile besede tako jasne t
Kaj bi Se pomagalo, iskati vzroke njenega preobrata ? Kar je gotovo, je gotovo. Dobro ve, da se n* povrne nikdar več. kar je bilo.
Duša se mu je pomirila, najhujše 'bolečine »o se polegle, a Savič je bil ves izpremsnjen.
Nobeno upanje ni več našlo pota v njegovo srce. In ne le to; pravi pravcati obup se ga je polastil. Vsako stremljenje se mu je zdelo brezuspešno. S pravo slastjo je čital vse, kar ga je utrjevalo v pesimistnih nazorih.
(Njegovi znanci so mislili, da se je umetno vživel v to čudno naziranje, a motili so se. To jc prišlo kar samo. Savič se ni silil na nič. (panje je izginilo in z upanjem svetloba; zdelo se mu je, da hodi vedno po temi okoli.
Enkrat je bilo, kakor bi se imelo še enkrat pokazati solnce.
Ob priliki neke slavnosti je videl mnogo ljudstva zbranega. Nastopali so govorniki, slišati je bilo lepih besed. Ljudstvo jc bilo navdušeno. E11 hip se je zdelo Saviču, kakor bi se dalo vse doseči s tem narodom.
—	Ako bi sedaj, v tem trenotku stopil na oder in z živimi besedami pozval narod, naj mi sledi v boj za naše pravice, — gotovo bi šla množica za men*>j.
Dve uri pozneje, ko je bil oficielni del slavnosti zaključen in je prišlo vince do svoje pravice, se je prtniešal med ljudstvo. Pilo je, vriskalo, veselo je bilo, jako veselo, tem veselejše, čim I>olj so se praznili sodčki.
Savič je zamahnil z roko.
—	Vinsko navdušenje!' Nič ni prida!
In temna senca, katere je bil že nekako vajen, se mu je zopet spustila na oči.
Pesimizem se ni dal pregnati.
Nekega dne jc dobil pisemce iz Karlovih
varov.
S trepetajočo roko je odtrgal omot. Pisavi, mu je bila znana, oh, kako znana! Globoko je vzdihnil in skoraj se ni upal čitati.
Na lističu je bilo * drobnimi črkami zapisano nekoliko besed.
—	Mojega zadnjega pisma nisem pisala po svoji volji. Ali se vse povrne!
Nobenega podpisa. . < emu bi bilo treba podpisa, ko je tako dobro poznal pisavo, da se ne bi zmotil niti po noči! Otrok bi bil uganil, kdo jc pisal.
Stare bolečine so se sbudile in so rezale po Savičcvi duši. Tajno upanje je skušalo vstati, » njegove peruti so bile zlom f jene. Desetkrat je Savič prečital piRcmee.
—	Kaj ^pomenja to t . . . Nisem pisala po svoji volji? ... Po čegavi pat . . . Mati te ni nikdar silila, da bi kaj pustila; najini zvezi je bila prijazna ... Ne po svoji volgi? ... Ne po svoji volji? . . . To jc nepojmljivo.
—	Ali pa pomenja jo besede kaj druzegat . . Kaj? . . .
Zopet je trpel.
—	('emu mi je pisala to? Komaj sem se nekoliko pomiril, a sedaj so se zopet dbndil vsi spomini; Čemu, čemu? . . .
(Dalje aladi.)


Še enkrat krfska deklaracija
(londonski odbor iu njegovi podružnični uradi v Ameriki no se z obeuta nugsma postavili na podlago "KrNke deklaracije", o kateri smo svo-je čitateljc že obvestili in povedali, zakaj je za nas kratkonialo nesprejemljiva. Nekaj časa so advokati londonskega odbora govorili, da smo to deklaracijo napačno razumeli, da ni z njo določena monarhija, da si bo narod lahko izbral republiko, če mu bo ljulča L t. d., i. t. d.
Ker govori omenjena deklaracija a popolnoma jasnimi besedami, je moralo biti vse zagovarjajoče govoričenje zamen. Toda advokati londonskega odb, po podrepniki Karagjorgjevičeve dinastije, ne odnehajo s svojim ragoviljenjem in razpošiljajo nekakšen spis, o katerem vrag ne ve, ali naj ga smatra za komentar krfske deklaracije ali za kaj.
V tem spisu nastopajo mouanhistični zagovorniki, ki prodajajo narode dinastijam na svojo pest, naravnost nesramno in kažejo, da se mora s to visoko gospodo popolnoma jasno in energično govoriti.
Da bodo nafti čitutelji poznali, kako fino postopa ta sama od sebe postavljena družba, ki smatra narod za čredo ovac, a priori obsojeno, da drvi za ko&trunoni čez drn in stm bodisi tudi v prepad, objavljamo predvsem njen spis,ki so ga gospodje raaposiaK vsemi jugoslovanskim listom.
Ta spis ima sledočo vsebino:
PROGLAS JUGOSLOVANSKEGA NARODNE GA SVETA POVODOM KRF8KE DEKLARACIJE. JUGOSLOVANOM V AME-RIKL
I.
Dne 7.—20. julija t .1. so sc zaključile konference članov prejšnje koalicijske vlade in sedanje vlade kraljevine Srbije na eni strani in zastopnikov Jugoslovanskega Odbora v Londpnu na drugi strani ter s sodelovanjem predsednika srbske Narodne SkupSčuie, pri kateri prHiki je prišel na Krf tudi vrhovni povdjnik srbske in jugoslovanske vojske prestolonaslednik Aleksander, z deklaracijo, katero sta podpisala g. Nikola Pa-sič kot predsednik vlade kraljevine Srbije in g. dr. Ante Trumbie kot predsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, zastopnikov Jugoslovanov iz srl»skih, hrvatskih in slovenskih krajev pod Avsro-Ogrsko.
Ta revolucionarna deklaracija je največji politični akt v zgodovini Srl»ov-Hrvatov-Sloven-eev. Ona je prvi uradni zaključek združenih zastopnikov vseh Jugoslovanov, ki odreduje osnovna načela ustavo edinstvene, svobodne narodne države Sibov-HTvatov-Slovenecv.
'Podirajoč vse predsodbe meddržavnega prava podaja deklaracija silen izraz kolektivni na-Todni volji in postavlja na prvo mesto narodno pravo.
Prehajajoč preko tradicij razdeljenih jugoslovanskih držav gradi deklaracija neodvisno «ktrpno državo Srbov-Hrvatov-Slovencev in po-etavlja prvo veliko podlago za edinstveno jugo-felovairsko zgodovino.
Ona je posvečen nadpis na zlatem pragu našega skupnega doma, ki je sedaj pusto, temno grobovje, in divnega hrama svobode in pravice, katerega so otvorili nesmrtni heroji naše tragedije, da uvedejo ves jugoslovanski narod v novo solnčno dobo.
DEKLARACIJA SE GLASI:
1.	Država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bo poznani pod »kupnim imenom Jugoslovani, bo avebodna in neodvisna kraljevina z nerazdelji-vim ozemljem in z enim državljanstvom. Država bo nstavna, demokratska in parlamentarna monarhija s Karagjorgjevičevo dinastijo na čelu, ki je vedno delila ideje in čustva naroda, ceneč svobodo in voljo naroda nad vse drugo.
2.	Ime države bo: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenrev, vladarjev naslov pa: Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
'J Država i>o imela en grb, eno zastavo in eno krono, ki bo sestavljena iz naših dosedapnjih posebnih emblemov; edinstvo bo predstavljal grb in zastava kraljevine. Zastava kraljevine kot simbol edinstva 'bo nameščena na vseh državnih poslopjih kraljevine.
4. »Posebne zastave: stfbska, 'hrvatska in slovenska, imajo enake pravice in se siuejo svobodno razobesiti ob vsaki priliki; isto velja tudi za posebne grbe.	,
6.	Tri narodna imena: srbsko, (hrvatsko in slovensko, so cr^ka pred zakonom v celi kraljevini in sc jih sine vsakdo svobodno posluževati pri vsaki priliki javnega življenja in pred vsemi oblastmi.
€. Obe azhuki, cirilica in latinica, imata enake pravico in vsakdo se ju more svobodno posluževati po celi kraljevini; kraljevinske In uiodtne avtonomne Plasti imajo dolžnost in pravico, ra-Mti obe aarbuki po želji prebivalcev.
7.	Vse priznane vere se bodo svobodno iu javno izpovedale; pravoslavna, rimokatoliška iu Mohamedanska, ki so glavne vere našega naroda, bodo jednake in .bodo imele iste pravice v državi; z oeirom na to se bo zakonodajalec potmdil, da zagotovi verski mir, upoštevajoč duh in tradicijc celega našega naroda.
8.	Koledar bo izenačen čim prej,
f». Ozemlje kraljevine, v katerih prebiva naš troimen narod v gostih masah in nerazdeljen t ne more se razdeliti, ne da bi se s tem oškodovali iirtjenski interesi celote. Naš narod ne zahteva ničesar, kar pripada drugemu, zahteva pa ono, kari« njegovo. On se žeti osvoboditi in uresničiti ' «voje sedinjenje. Zato zsvrsčs samozavestno in odločno vsako nepopolno rešitev problema njegovega osvebojenja iapod avstro-ogrske uprave in njegovega njedinjenja s Srbijo in ¿'rnogoro v e-imi državo.
-10. Jadransko morje bo v itfteresu svobode >n enakih pravic vseh narodov svobodno in od* prto vsem in vaškemu, * .
11.	Vsi prebivakd v celi kraljevini bodo e-naki in bodo uživali iste pravice v državi iu pred
zakoni.
12.	Volitev zastopnikov za Narodno Skupščino se 1)0 vršila s splošnim, enakim, nejiosred-nim in tajnim glasovanjem ; ta način glasovanju bo ve4jal tudi za občinske volitve in za druge administrativne ustanove. (Jlusovaiije sc bo vtviilo v vsaki občini.
13.	Ustava, katero bo po sklenjenem miru sprejela ustavot vorna skupščina, izbrana po splošnem, ne|s>sredneui in tajnem glasovanju, bo služila kot temelj vsega državnega življenja, ter bo začetek in konec vseh oblasti in vseh pravic, na katerih bo regulirano vse državno življenje, listava bo dala narodu možnost, ruy.viti svoje po-sedme zmotnosti in delavnost pri lokalnih avtonomnih oblastih, ki bodo nameščeno po naravnih, socialnih in ekonomskih razmerah. Ustava mora biti v celoti sprejeta od večine, katero določi u-Stavotvornu sktipAiiiuu. Ustavot vorna skupščina, kakor tudi zakoni, katere bo ona sprejela, bodo imeli veljavo in izvrševalno pravico šele tedaj, ko jih kralj sankcionira.
Tako ujedvnjeni srhsko-brvatsko-sloveuski narod bi imel okoli 12 miljonov prebivalcev. Ta država bo garaucija za njihovo narodno neodvisnost, kakor tudi za njihov narodni in civilizato-rični napredek; ffna bo močan ostrog proti germanskem ii prodiranju; uerazdeljiv zaveznik vseh onih narodov in civiliziranih držav, ki so prokla-mirale princip pravice, svobode in mednarodne pravičnosti; («ia bo dostojen član nove združitve narodov.
'Na Krfu 7.—20. julija 1917. PresedliLk Jug oslov. Odbora
Dr. Ante Trumbič, advokat, Ministrski predsednik, minister zunanjih zadev kraljevine Srbije Nikola Paaič. Povodom te deklaracije izjavlja rzvrševalni o<lbor Jugoslovanskega Naroduega Sveta v i-menu Jugoslovanov v Aiueriki svojo popolno solidarnost z vlado kraljevine Srbije ru z Jugoslovanskim Odborom v Londonu, katerega smatra zakonitim zastopnikom Jugoslovanov iz srbsko-hrvatnko-slovenskih krajev pod ^ Avntro-Ogrsko, izražajoč mu ponovno svoje neomejeno zaupanje.
Smatrajoč deklaracijo na Krfu za prvi zunanji in legalni akt, ki za (/be strani nbver.no in de-finitivno odreduje edinstveno politično stališče zastopnikov kraljevine Srbije in zastopnikov jugoslovanskih dežel pod Avstro-Og™ko na zunaj, to je, napram sovražnikom in napram zavetnikom, z ozirom na jugoslovansko teritorijalne celine, periferije, obale in Jadransko morje, kakor tudi na znotraj, to je, z ozirom na ustavno ureditev skupne, edinstvene svobode in neodvisne narodne države Srbov-}frvatov-Slovencev
in vezaje ta zaključek z uradnimi izjavami združenih in eirodušnih jtig<rslovanskih poslancev v nesvobodni domovini, v Hrvatskem Saboru in v ogrskem, v Zagrebu in v Budimpešti, kakor tndi v avatrijskem parlamentu na Dunaju,
]K)zdravljamo z zanosom svojo izmučeno, toda še nikoli kot sedaj lepo domovino, mučen&ki, toda še nikoli tako herojski narod, svojo nesmrtno vojsko in njenega poveljnika, dosledne boril-ce in zastopnike nerazcepljive edinstvene volje zaslužnega in svobodnega, toda vedno enodušne-ga in enako odločnega našega naroda, da ostane ncomahljiv v usodepolni bo ribi za popolno osvoboditev iu zedinjenje,
ter poživlja vse organizacije, vsa javna glasila In vse posamezne izseljenec naše srbsko-hr-vatsko-slovenskc narodne skupine v tem daljnjem in tujem svetu, da delujejo, bratsko, solidarno in sistematično organizirani, kot še nikoli dose-daj za uresničenje močne in velike svoje države, svetega hrama svobode in pravice, v katerem bo-demo zagotovili sebi in svojim potomcem srečnejše, boljše in lepše življenje
na podlagi sledečih naprednih načel:
SPLOŠNA NAČELA INTERNACIONALNE PO-UTIKE.
1.	Svoboda človeka, neodvisnost naroda.
2.	Enakopravnost vsakega človeka pred zakonom v vseh državah.
3.	Medse boj ns enakopravnost vseh narodov in držav.
4.	'Narodno .pravo in njegova zaščita je . podlaga državi.
5.	Vsak narod ima nsoporekljivo pravico, biti ves svoboden iu zedinjcu v svoji neodvisni narodni državi, katera ima ol>segati vse pokrajine, kjer živi v večini.
<5, <NV)ben narod, no drŽava nima pravice, pridržati, zalite vati, prisvojiti ali odtrgati za se-|>e kak del tujega ozemlja v imenu dinastičnih, državnih ali kulturnih tradicij, niti v imenu imperialističnih, «trateftkih ali ekonomskih interesov.
7.	Vsi meddržavni dogovori morajo biti javni. .
8.	Vojna jc upravičena samo tedaj, ako je podvzeta za izvršitev ali za obrambo tc.h načel.
0. Te mednarodne principe morajo solklar-no izvejrti in ščititi vsi narodi in vse drŽave.
PODLAGA NA&E DRŽAVNE POLITIKE.
1. Vodilna misel. Srbi—Hrvati—Slovenci, a skupnim imenom Jnsoalovani, so en narod. Vsled tega zahtevajo popolno osvobojen je vseh Jugoslovanov in sedinjenje vseh srbskih, hrvatskih in alovenakih pokrajin v eno, edinstveno svobodno in neodvisno narodno državo.
2. TvoreČ državo Srbov-Hrvatov-Slovencev na principu narodnosti stoji ves narod, narod ko edinstvena celota na braniku domovine bi v ne-pomirljivl borbi proti vsaki tuji vlasti za vsak kos narodnega ozemlja, za neodvisnost svoje obale in za svobodo Jadranskega morja, . _ . ^
3.	Četudi je današnja državna iu narodu* politika Bolgarije sovražna oevobojenju in združenju Srbov-Hrvatov-Slovencev, se bomo vendar
prizadevali, da pridejo tudi Holgari, osvobojeni neslovanskega vpliva, v politično organizacijo Južnih Slovanov.
4.	Notranjo ureditev jugoslovanske države Srbov-Hrvatov-Slovencev izvede vos narod kot e-dinstvena celota, brez kakoršnegakoli zunaujeKa vplivanja, v svoji veliki ustavodajni skupščini.
5.	Ustava, odobrena v celoti od ustavodajne skupščine z večino, kakršno ona določi, je izvor in konec vsake oblasti in vseh zakonov, na ka» terih počiva vse državno življenje.
tf. Člani ustavodajne skupščine bodo narodni poslanci iz vseh krajev, erlstkih, hrvatskih in slovenskih, brez ozira na to, v čigavi vojni okupaciji se nahaja posamezni kraj.
7.	Poslance za ustavodajno skupščino volijo v občinah vsi prebivalci, ki so bili rojeni ali kate rih starši so bili rojeui na jugoslovanskem ozemlju, na podlagi splošnega, enakega, neposrednega in tajnega glasovanja.
OSNOVNA NAČELA ZA NOTRANJI DRŽAV-NI USTROJ.
1.	Svobodna narodna volja v zakonodaji prihaja do izraza v redni narodni skupščini, eni
in edinstveni za celo državo.
2.	Vladar jc na čelu države po volji naroda.
.'I. Ministrstvo je parlamentarne iu odgovorno narodni skupščini.
4. Osnavlja se široka samouprava za občine, okraje in pokrajine ne podlagi različnih social-uih in ekonomskih razmer.
T), Poslanci /a redno narodno skupščino, kakor tudi za vse svete ali zbore občin, o&rajev in pokrajin, iu sploh zu vse samoupravne ustanove se volijo na podlagi splošne, enake, neposredne, tajne in proporcionalne volilne pravice. .
6.	V celi državi vlada osebna svoboda in državljanska zaščita; sigurnost in nedotakljivost hišnegu praga in pisemske tajnosti;
. 7. svoboda učenja, mišljenja (prepričanja), govoru, časopisja, sestajanja, štrajkov in organizacije ;
8.	popolna enakost v pravicah m dolžnostih za vse državljane obojega spola brez razlike vere, političnega prepričanja, plemena in narodnosti ;
9.	popolna svoboda veroizpovedi; enakopravnost narodnih iinen, zastav, grbov, azbuk; e-notnost koledarja.
10.	Odpravijo se plemiški naslovi, zajamčeni in razredni privilegiji.
11.	Postavno se zagotovi minimum posesti in zaščita dela; nobenemu državljanu, posebno pa «e kmetu, delavcu, najemniku in ribiču se ne sme pod nobenim pogojem odvzeti hiša, del zemlje, živine, orodja in pridelka, ki je neobhodno potreben za vzdržavanje njegovo iu njegove družine.
12.	Odpravi se podložništvo v vsaki obliki in veleposest in kupičenje kapitala se omejuje s progresivnim davkom.
13.	Država omogočujc vsakemu prebivalcu duševno iu telesno vzgojo; splošna šolska obveznost za deco obojega s(K)la; zakonska zaščita nedoraslih.
14.	Osi&urava se zdravniška pomoč In zdravila nepremožnim; popolna zakonska zaščita materinstva.
15.	Nedotakljivost sodstva; neodvisnost sodnikov; ureditev porote na podlagi najbolj naprednih pravnih načel.
16.	Uradnik je osebno odgovoren, ako sam prekrši zakon, država pa povrne stranki škodo, ki je uastala vsled take prekršit ve.
17.	Vrhovno državno sodišče pazi na izvrševanje državne ustave.
18.	Državna obramba je poverjena narodni vojski.
III.
• Obndreni po tem novem in največjem doka- . zu o neomajni solidarnosti vlade kraljevme Srbije in Jugoslovanskega Odbora v političnem programu In v taktiki njegove izvedbe v delo, presrečni, da smo vedno enako in tudi v iiajkritb"-nejših časih brezpogojno zaupno podpirali uaše edine zakonite zastopnike na težkem potu bi v krvavi Isirbi za osvobojen je in zedinjenje našega nedeljiveRa naroda, poživljamo še enkrat vse naše organizacije v Ameriki, da pošljejo — po zaključku zborovanja delegatov jugoslovanskih izseljencev v Severni in Južni Ameriki — svoje zastopnike v Jugoslovanski Narodni Svet, da delujejo skupieo z nami na našem velikem delu, da sprejmejo tudi oni dolžno odgovornost m njih del požrtvovanja v vsem ogromnem delu. Poživljamo vsa glasila Srbov-Hrvatov-Slovencev, da za-edno podpirajo našo propagando in da širijo nese bično ljubezen in slogo med našim razcepijeniii) narodni. Poživljamo ves naš narod v Ameriki, da opere s sebe sramoto pred tujim in svojim svetom, in da se pokaže dostojnim svobode in ena- it kopravnosti z drugimi narodi.
Poživljamo vse Srbe, Hrvate, Slovence, da se združijo, vid, brez razlike.
Mi poživljamo na delo in na vstajo.
Pri takih prilikah in pri takem delovanju se morajo izravnati brezpogojno vse, popolnoma vse razlike.
Tla se izpodmikajo narodu izpod nog, smrt se pripravlja narodu.
Grobovi mrtvih In obupni krik še živih nas kliče na pomoč. •	«
Ali naj samo Slovenci-Hrvat I-Srbi v Sev. A-meriki preslišijo ta glas?
Ali naj tudi oni pošteni, častiti in zavedni rojaki sprejmejo udarec in prekletstvo, ki bo po pravici zadelo najslabše in najhujše izmed naaf .
Združite se z nami, ki nismo nikoli dvomili nad zmago, skupaj tudi vsi, ki so čakali na garancije, kajti sedaj so nam dane.
Skupaj vsi v nezlomljivo vrsto, da krenemo dalje od tu, kjer stojimo, ds se približamo čim bolj svetemu našemu cilju.
Naj nas bode, kolikor hoče, Šli bomo junaško naprej do konca, do popolne image.
Ne ozirajmo iu uc krenimo na stran, ne nazaj, ne zastujajuio na poti, ne pred smrtjo. M» moramo naprej in dalje.
Vsled teta hočemo še naprej delovati v dve smeri:
1.	da odstranimo iz naše srede in da popolnoma onemogočimo vse iu vsakega, ki se pontavi proti našemu narodnemu oevobojenju in zedinje-nju;
2.	da združimo vse sile onih, ki so za nafa narodno osvoboditev in združenje brez ozira na razlike v posameznostih, ki se bodo mogle svobodno izraziti iu ki bodo pašle svojo rešitev v ustayodajni skuičini, kjer je tudi edino mesto za nje.
Kdor ne deli sedaj z nami takega mišljenja, je naš nacionalni sovražnik, pa naj deluje vedoma ali nevedoma proti temu, v reaaici naprednemu in širokemu programu. Kdor deluje proti nam, dokler smo v takem poslu korektni, in nam ne dokaže ne greha, ne napake, ta je tudi proti našemu složnemu nastopu v usod ep oJ nem trenutku, ko nam more samo sloga prinesti zmago, razdor pa oči vidno smrt. Kdor opravlja ne-sitelje in razairjevalce naše svete misli In odvrača pežnjo našega naroda od Klavnega cilja, ta . podira našo narodno moč in ubija vojnike svoje narodne vojske na korist in za zmago sovražne misli.
Mi smo predložili ves program in odkrito in za vsakega jasno povedali, kaj hočemo. Ns tem programu se bo osnovalo nase delovanje tudi po vojni.
Kdor ni sedaj z nami, ta je proti našemu narodnemu osvobojenju iu zedinjenju.
z ozirom na vse to
je treba do konca izvesti po edinstvenem načrtu organizacijo Srbske Narodne Obrane, Hrvatske Narodne Obraile in Slovenske Narodne O-braiubne Zveze,da povežemo okoli njih vse srbske hrvatske in slovenske organizacije, da zberemo potom njih, vodenih po skupni direktivi, ln s pomočjo Jugoslovanske Narodne Obrane v Južiii A-meriki, vse naše narodne «moči v silno organizacijo, da pričakamo kritični čas sklepanja miru, n » vse in popolnoma pripravljeni. ,
Delovni program te organizacije je zeTb enostaven :
1.	prispevki za narodno borbo, in
2.	dviganje narodne vstaje.
Z delom in žrtvami moramo dokazati celemu svetu, da zahtevamo enodušno samo eno:
SVOBODO.
V	tej veliki dobi svetovne vojne, v dneh splošne revolucije, ko se rušijo imperialistične države in surova militaristična sila, ko «e tresejo zastareli temelji družabne razdelitve, po treh letih krvavih izkušenj in strašne narodne katastrofe, vsprioo poslednje bitke, za katero se tudi močnejši narodi zbirajo pred pčgibeljo v složne falange, mora tudi naš izmučeni in razcepljeni narod strniti svoje vrste, da bo pripravljen dočakal u-sodepolnega odločnega udarce.
V	teh grozničavih časih, ko se gre za biti ali nebiti, ko je v nevarnosti tudi ono, kar so dosegli najboljši izmeti nas z največjimi žrtvami, ko se pišejo najbolj tragične in najslavnejše strani zgodovine, se ne sme ni eden Srb, ni eden Hrvat, ni eden Slovence izneveriti svojemu rodu, da bi s črnimi črkami napisal za vse Čase sramotno svoje ime7 namesto da bi si v duhu tega velikega časa postavil nesmrten spomenik na neminljivi areni največjih divov kateregakoli naroda.
Skozi solze žen in otrok in skozi »kri naših junakov dvigamo apel na vse poštene in zavedne sinove ivaše rodne grude, da zaduše medsebojne prepire in sc strnejo v bratsko kolo, pozabivši na vse osebne zamere in na osebno koristi, ki sc merijo edinole z Judcževimi srebrniki v svetem času, k^, čaka ve« naš narod na svoji Golgati iva svoje vstajenje.
Izvrievalni odbor Jug. Nar. Sveta v Zdr. državah Sev. Amerike:
Predsednik: Dr. Ante Biankini;
Člani odbora: E. T. Dalič, Don Niko GiSko-vič, J. Jager, Rev. Matija Kebc, dr. F. J. Keni, Rev. Jovan Krajnovič, Milan Marjanovič, Josip Marolmič, Mato Mastanovič, prof. Mihajlo I. Pu-pin.
# • •
Tak jc torej ta spis. Poln lepih beued je in poln tiste solzave sentimentalnosti, brez katere ne znajo ti gospodje napisati ne enega stavka. St rašno skuša zhadati v srca, a pri treznih 1 ju-deli nc more baš zaradi tega doseči nič druze-ga, kakor da se že z večjo indignaeijo odvrnejo od tega jokanja, katerega «c je narod žc davno naveličal in ki se je vedno rabilo takrat, kadar se je hotelo ljudstvu kaj prikrivati.
Gospodje Hiankinoviči bi bili lahko na ta način popisali še nekoliko pol. Vse to je pa vendar popolnoma odveč; kajti zadostovalo bi, da povedo: "Podpisujemo krfsko deklaracijo" — pa bi sc poznali.
Zato namreč gre in vse drugo je piwt švindel. Krfska deklaracija, kakor se iz nje jasno spoznava, določa a priori in brez vprašanja naroda kra-ljeetvo in Karadjorgjevičevo dinastijo. To nam popolnoma zadostuje. S tem so gospodje pokazali, da so se ves čas lagali in varali narod, kateremu so hinavsko trobili, da si bo sam lahko izbiral formo vlade. A da je licemerstvo dovrHeno, določa krfska deklaracija še to gorostasnost, da mo-. (Konec na 8. strani.)
r
PROLETAREC
* LI «T ZA 1MTUSIK DELAVSKEGA LJUDI TV A. IZHAJA VSi JU TOREK.
- Laalaik ki lada)»Ul)» —
Jilitlttiitki Mmki titkim *«*«
» Silim«, IW««i«. ■__
*»n>čii»na: Za Am triko IS.00 M emlo Ma, $1.00 s* pal Uta. Z» Evropo H.fto aa ealo loto, $1.U aa pol lata.
Oglasi po dogovotu. Pri spremembi ki—hit* ji polt g novega natnaniti tudi tiari naslov.
pradaadniku družbe
Fr. Udovich, 1844 B. Racine Ava. Ckicay. IU.
PROLETARIAN
Mb Slivi« f«rtu««« i P«fciski«§ C«a*«y CkiUft, UllMrt.
Subacription rataa: United Statoa and Canada, 12.00 a year, $1.00 for half «aar. Foreign oountriea $110 a year, p.tS far half year.	•>
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
«PROLETAREC •
♦tee W. a*. »iimi. Qucaua ILLBNOU 30—=--~	'TT-
Vojni department bo izdajal svoj tednik, ki bo prinašal gibanje o ameriških četah v Združenih državah iu Franciji.
Praznik del«
V severovzhodnem delu Okla home in zapadnem delu Arkansa-sa pridelajo letos na aker od petdeset do petinsedemdeset bušljev koruze. Celo na skalnatih gričih obeta koruza dobro.
• Vojni department je spremeni ukaz, ki prepoveduje salune v polmiljskem okrožju okoli vojaškega tabora v toliko, da prepo ved ne velja za provizorična taborišča. Po stari odredbi bi morale več hotelov in salunov v Jtamia^ Cityju zapreti vrata, ker »o bil« čete mobilizirane v Konvencijski dvorani. To je dalo povod, da prepoved ne velja za provizorična taborišča.
Dve važni določbi za mobilizacijo narodne armade sta bili izdani.
Po direktivi predsednika je skoraj vsak oženjen moški opro ščen od vojaške shižbe. Nova odredba pravi, da zakon ne določa, da naj gredo žene delati, ali da .naj podpirajo bogati sorodniki, da lahko družinski očetje odidejo na . bojišče.
Petega septembra odide samo pet odstotkov potrjenih mož v taborišče, štirideset odstotkov jih pojde dne 19. septembra, nadalj-nih štirideset odstotkov 3. oktobra in ostalih petnajst odstotkov take hitro kot bo mogoče.
Vzroki za zakasnitev ao sledeči *
Taborišča ne bodo dovršena dt prvega septembra, kakor je bilo obljubljeno. Vojaška oprema za narodno armado ne bo pripravijo na do dneva, kakor so upali, da bo vsejzvrseno. Lokalne komisije imajo pet dni časa, da pozovejo prvo rek rute pod zastavo. Priporočajo, da naj bodo med prvimi petimi odstotki kuharji, peki. možje z vojaško prakso, možje i Inženirsko prakso in možje z medicinsko prakso. Vsi morajo hiti bel opol teži.
, W. T. Sims, zamorski pridigar v Vorkn, C* je umrl za poškod batni, ki jih je dobil od drhali, ob stoječe iz belopoltnih in zamorcev, ker je govoril proti vojaško obveznemu zakonu. Imel je več strelnih ran In dobil je več udarcev. Policija je aretirala bclopot-neža Fred Penningerja in zamorca Frank Fwiltija.
Zavarovalni zakon, ki jc zdaj v kongresu, ima namen odškodovati vojake, ki odidejo na bojifcče, na pravični podlagi. Odškodnini, ki jo dobe vojaki, in njih družine, pravijo zavarovalnina mesto pen« zija.
Zakladniski tajnik McAdoo 'je dejal, da je popolnoma pravilno, da ao vojaki zavarovani, ce morajo pod orožje po vojaško obveznem zakonu.
Po sodbi strokovnjakov je novi zavarovalni aiteui boljši od starega penzijskegs sistema, ker odpravlja penzijo in bo vsak vojak dobil, kar mu gre po postavi. Tudi za avojce vojakov bo boljše, ker jim ne bo treba beračiti za penzijo in ae obračati do kongreanikov, da kaj atore zanje, ampak prejelV bodo, kar določa postava.
Zopet ae bliža postavno zapovedani 44 Labor l>ay,M glasoviti praznik priznanega dela. Človek, ki ne pozua resničnih razmer, bi mislil, da iivhuo že v vsaj na pol socialistični družbi, če sliši, da ae prazmuje in slavi delo pod zaščito zakona. In res so med ameriškim delavstvom še velike muošice, ki se jiui še vedno zdi, da ao a postavnim praznikom dela izreduo počaščene. Pa vendar je polo-ža jdelavatva negotov, kakor je bil vedno; po-atavno priznanje njegovega praznika mu nikjer ne pomaga do boljšega materi jal nega živfjenja, ne povišava njegove varnosti, ne gladi mu pota do lepših duševnih užitkov in do višje kulture. Postavni praznik ne pomeni postavnega priznanja delavskih pravic.
"Labor Day" je praznik, pravi ameriški praznik, kakršnih imamo v koledarju te deiele še več. Lal>or Day stoji na enaki utopnji kakor Decoration Day, Flag Day, Thanksgiving Day itd. Napredni delavci vedo, da je tako in" se ne dajo z 44delavskim praznikom" več vleči za nos. Množica nezavednega ali le na pol zavednega delavstva misli pa še vedno, da ima "Dan dela" velik, čudoviti velik pomen.
Res je, da je "Labor Day" nastal v zvezi z delavskim gibanjem; ampak njegov neinen je bil reakcionaren, delavskemu gibanju jfr hotel vzeti njegovo ost, pripraviti ga ob njegov bojni značaj. Tisti, ki so ga vpeljali v ameriški držav-ni koledar, ao hoteli z njim preprečiti razredno zavest delavstva in BMX namesto nje vcepiti mkel, da imajo v veliki, svobodni Ameriki vsi ljudje enake pravice, da je delavstvo enako priznano kakor vsak drugi "stan", in da um zaradi tega Ai treba nobenih revolucionarnih metod.
Delavsko gibanje ima tudi v Ameriki precej staro zgodovino, in čeprav je danes v unijah večinoma zelo konzervativno, so bili vendar časi, ko je imelo dokaj revolucionarno barvo. Tudi parade so delavci prirejali v takih časih, pa niso bita tako lepo aranžirane, ampak tudi ne talio pohlevne, kakor dandanes na prvi pondeljek septembra. Hude krize ao večkrat pehale delavce v veliko bedo, in tedaj so se slišale namesto ponižnih prošenj radikalne zahteve iz delavskih ust. Več kakor enkrat je lomil «ospodujoče mogotce strah pred delavstvom, in iz tega strahu se je porodil Labor Day. ki naj bi služil kakor ventil, skozi katerega bi uhajala delavska nezadovoljnost.
Tinti, ki so ga hoteli, so bili radikalni in deloma celo revolucionarni. Ali tiiti. ki so ga dali, so bili nazadnjaki.
Demonstracije na ulicah, ali parade, kakor jim pravijo v Ameriki,bile od nekdaj sredstvo, s katerim so množice ali posamezne skupine javno izražale 8voje zahteve ali proteste. Za delavstvo ni pomen takih demonstracij le v tem, da seznanjajo javnost z njegovimi zahtevami in upo-zarjajo delavce na njih položaj, ampak tudi v tem, da je za tak nastop treba kolikortoliko organizacije. V skupnem obhodu ne nastopa delavec kot posameznik, ampak kot član svojega razreda. Celota, ki ima skupne interese in skupns cilje, se kaže javnosti. Tak obhod hna res demonstrativen pomen, in tudi ameriški delavci so se ga posluževali, če so hoteli demonstrirati.
Tak obhod je bil n. pr. leta 1881, v New Yor-ku. Priredilo ga je društvo Knights of Labor in udeležilo se ga je okrog 20,000 delavcev, kar je bilo za tedanje čase in razmere res vetoko število. Newyomka b<uržva zija se takrat ni zbirala na peti aveniji, da bi si napasla oči, temveč je trepetala in povsod jc vladal strah pred revolucijo. Bili so za delav.it vo slabi časi, in marsikje je vrelo. Mnogo večjih mest sta prepotovala dva socialistična poslanca iz .Nemčije, F. W. Fritzche in Louis Viereck; na shodih, na katerih sta govorila, so nastopili tudi angleški govorniki. V Chicagu sc je pripravljal kongres revolucionarnih delavskih klubov, na katerem se jc bila potem ustanovila "Revolucionarna socialistična atranka." Dani je bilo politično dejanje in neha nje in stremljenje in kopnnenje zelo nejasno, je vendar napolnjevalo "dobre državljane" z velikim strahom, In kadarkoli so se večje organizirane skupine delavcev pokazale na ulici, so vsi bojazljivci mislili, da je yo pričetek revolucije, anarhije in sodnega dneva.
Podobno obhodi so se prihodnja leta ponavljali po raznih mestih. Potem je leta 1888. ameriški delavski kongres v St. Louisu sklenil, da naj se vsako leto praznuje 1. majnik, leto dni pozneje pa je mednarodni socialistični kongres v Parizu napravil iz njega svetoven delavski .praznik.
Ameriški kapitalizem pa je ugibal, kako bi odcepil tukajšnje delavstvo od mednarodne zveze in oglodal njegovo moč, katere se je clmdalje bolj plašil. V newyorSki legislaturi je blT vložen predlog, da naj se določi prvi pondeljelc meaeea septembra za praznik dela. Predlog je bil sprejet, četudi šele potem, ko so ga kopirali In sptcjcTl v državah Oregon in New Jersey; kapitalistom «c
je zdel tako praktičen, da je kmalu sledilo triintrideset držav newyorškemu zgledu, dokler ni lia-poaled kongres v Washiogtonu leta 1894. razglasil Labor Day za nacionalen praznik. Bil Je torej dovoljen, delavcem darovan dan, in o demonstra-ciji za kaltane delavake zahteve in pravice ni bilo več govor«. Sicer je bilo to izrečeno tudi v kon-greaovem sklepu ki je dejal, da naj »e tega dne podjetniki in delavci združijo ter posvetujejo o svojih skupnih interesih.
Z vzakonitvijo Delavskega dneva ao mislili kači Izruvati strupeni zob. Parada, ki je poatav-no dovoljena, je le še parada, demonstrativni zna-čaj je pa izgubila. Kar je dovoljeno, n! ijobena zahteva več; in praznik, posvečen solidarnosti de-la s kapitalom, ne. more biti več dan delavakega boja proti kapitalu.
Nasprotje med delom in kapitalim, nasprotje med interesi razredov je hotel ta sklep izbrisati, pa na njegovo mesto postaviti solidarnost izkoriščevalcev in izkoriščanih.
Ce razume delavec, da je taka solidarnost nemogoča, mora tudi razumeti, da je bil Labor Day lieeuierako darilo, namenjeno, da zatre revolucionarnega duha med ameriškim delavatvom. Svoj namen so pa kapitalisti dosegli vsaj za nekaj časa; z zakonitim praznikom so razdrli demonstracijo, pa jo upremenili v — parado. Sedaj se tudi na j vsakdan je jfti filiate r lahko postavi na stopnice pred lepo javno knjižnico na peti aveniji in gle da zadovoljno, kako korakajo delavci, lepo pt poklicih razdeljeni, pa posluša' godbe, ki korakajo na čelu posameznih skupin; ni se mu treba bati, da ga spravijo iz ravnotežja, kajti večinoma igrajo nevtralne in patriotične koračnice; le tu-patam se vrine vmes kakšna socialistične unija, kateri igra godba "marzeljezo" ali "internacio-lialo," katere pa fUlster navadno ne pozna. Tudi okrašeni vozovi in avtomobili z alegoričnimi skupinami, ki simbolizirajo posamezne industrije ali rokodelstvi, se» ixrjavyajo v paradi in oči imajo prijetno pašo'. Ker dajejo taka vozila navadno podjetniki na razpolago, se ni čuditi, da se vidijo imena tvrdke z ogromnimi črkami na zastavah in velikanskih ščitih; tako prihajajo kapitalisti pri delavski paradi do cenene reklame.
Ali marsikje so se delavci žc naveličali tega praznega paradirgnja. Tupatam so že popolnoma odpadali obhodi, drugod se vrše iz navade, iz tradicije, ali pa zato, ker ga rabijo nekateri na-zadujaški voditelji unij za demonstracijo — ne proti kapitalizmu, temeč proti soeialianiu.
Medtem pa dobiva pravi delavaki praznik, prvi majnik, tudi v Ameriki vse večji pomen. Čimbolj se krepča razredna zavest med ameriškim delavstvom, tembolj tudi spoznava, kako velikanska je razlika med tema dvema praznikoma. Enega so dovolili mogotoi, drugega* si je delavstvo vzelo. Kno je praznik sprave z izkoriščevalci, drugo je priztiik boja.
Labor Day je simboliziral dosedaj mišljenje ameriškega delavstva. Propadajoče zanimanje za ta praznik in odvračanje od praznih parad kaže, da se vrši preobrat med tem delavatvom iii se njegova pohlevnost razpuhteva.
Za nas je Labor Day le zaradi tega važen, ker nam omogoča, da prihajamo v dotiko z bolj zaostalimi delavci, da jih dramiino in vodimo do socialističnega spoznanja. Mnogo proletarcev, ki se vse leto ne spomnijo, da so delavci in da i-majo kot delavci posebne interese in potrebe, se zbere ta dan* četudi le na piknik. Socialističen govornik dobi tako priliko, da stopi mednje, jim pokaže njih pravi položaj, potrka na njihova zavest in pripravi preobrat v njihovih glavah.
Cim hit roje in energicncje ae izvrši ta preo brat, tem bolje bo za delavstvo te dežele. Prej-alislej se mora zgoditi, kajti tudi najponlŽnejši proletarec mora naposled spoznati, da so kapitalisti radi dali delavcem en dan v letu, da jim pa nočejo dati poštenih plae, razumnega delovnega časa in pravičnih delavskih zakonov. Spoznati mora, da ni tisto, kar dajejo kapitalisti svojevoljno, nič vredno, tisto, kar bi bilo It a J vredno,^ se pa ne dobi brez boja.
Čimbolj se razširi to spoznanje, tembolj uvene tudi slava "Delavskega dneva'* in tem več pomena dobi tudi po Ameriki prvi majnik ne zato, ker se ta dan lahko počiva. Ampak predvsem zaradi njegovega revolucionarnega značaja. Delavci se tedaj ne bodo navduševali za praznik, ki jim jc bil "darovan," ampak bodo v vsakem oziru postavljali svojo delavsko voljo «lad darila.
Počasi se vrši ta razvoj v Ameriki; toda vrši se. Počasnost je imela svoje vzroke, ali tudi razvoj ima svoje razloge, in kakor postajajo močnejši, tako mora tudi razvoj postajati hitrejši. Letošnje leto nam pokaže, v kakAni meri se pospešuje. Jesenske volitve bodo za delavsko gibanje v tej deželi pomembnejše kakor vse parade na Labor Day.
Zlagan popravek
UTRINKI.
•Odštevši Laginjeve popovske fraze jc njegov govor zanimiv za spoznanje gospodarskega položaja v stari domovini.
Ministrski predsednik Lloyd George je naznanil v poslaniški zbornici, da se irska konvencija snide dne 5, julija. Kot začasni predsednik bo predsedoval Henry E. Duke, vrhovni irski tajnik.
Portugalska vlada je rikazala kardinalu Antonu Mendes Bellu v Lizboni, da mora zapustiti repufbliko. INaredba izvira iz zakona iz leta 1911, ki določa, da s* cerkev loči od države.
Ljubljanski "Sl<wenšk7 Narod" piše:
Nihče naj ne misli, da mu bo mogoče iave-deti iz rasopisja resnico o .govorih v državnem
zboru. Že na poti z 'Dunaja v Prago sc izgubi večji del resnice iz uradnih poročil. V uradni Wiener Zeitung je bilo priofbčeno obširnejše u-radno poročilo o govoru dr. Htranskija, ali na poti do Prage so se izgu»bile nekatere važne točke v uradnem poročili. Na potu z Dunaja pride kaka važnejša stvar še do Gradca, ali dalje ne."
In pri tem uživajo govori v državnem zboru imuniteto!	.
Ogrski oskrbovalni urad je čutil potrebo, pomiriti prebivalstvo glede zadostne zaloge krompirja. Nade na zadnji pridelek (treba nekoliko popraviti, ker je po jut ni (oralu) produeirano samo 10^-12 metmkih stotov. V Avstrijo se bo iavozil samoYstanek, ko bo potreba Ogrske popolnoma krita. Cena pšenice je postavljena na 50 K za stot.
Trdba je, da ae nekoliko pomenim s sodrugoin Jos. Horvatom, članom gl. odbora J. H. Z., ki je v zadnji številki 'Radničkc Straže' objaviK nekakšen aeatavek pod lažnivim zaglavjem "Jedan ispra-vak". Žalostno je, da se mora med sodrugi govoriti na ta način; toda pomagati ni. Ce se zdi Horvatu prav, da podtika meni ¿vin-del, da me prikazuje hrvaškim sodrugoin za največjega falsifika-torja ("ovo je u stanju načiniti samo jedan Kristan"), če se ta človek drzne odrekati meni poštenje ("vjerujuči u poštenje druga Kristana"), tedaj mora pač trpeti, da imenujem njegove laži — laži.
Ves Horvatov "ispravak" je ena sama veriga podlosti. Da spoznajo tudi tisti slovenski sodrugi, ki ne čitajo "Radničkc Stražev kakšnem nizkotnem tonu napadajo ljudje okrog omenjenega lista slovenske sodruge, in di^ jim bo razumljiv odgovor, moramo navesti Horvatov " ispravakki se glasi:
"Glavni odbor je na sjednici 14. jula t. g» bio prisiljen izdati inicijativu, da se naš savez podi-jeli u a u tonom ne sekcije. O vaj prijedlog je pao od Slovenaca i bje prihvačen od glavuog odbora, jer se ni je mogao nači drugi put, da sc učini kraj trzavicaiua i ne-slozi, koja vlada u s a vozu i koja dolazi isključivo kao posljedica pisanja Proletarca, kompromi • sne politike Slovenaca i brutalnog drianja slovenskih članov* na sjednicaiua gl. odbora.
U odbor, koji je imao izraditi prijedlog u smislu gornieg zaključka, bjehu iza brani": Žikič, Kristan i Horvat. Ovaj odbor se je nekoliko dana iza rečene sjednicc sastao i prihvatio oblik iuicijativ-nog prijedloga, nodnešeneg po Horvatu.	/
Original cijele inicijative bje predan drugu Kristanu sa nalogom, da ga stilizira i da umetne samo točke tičuče se nadzornog odbora i rasporeza. Na kon sto je Kristan ovu stvar uredio, ni je vi-še saeivan taj odbor, da izvidi, je li sve obavljeno u smislu origini la, nego je bila sazvana sjednica čikaskih članova gl. odbora da i-nicijativu prime ili zabace. Na isto j sjednici ali ni je bio prisutan ni Žikič ni Kristan. Inicijativa bje pročitana te se prešlo na rješava nje pojediaih točaka, bas da se je povela ikakova debata o uvodu i-nidjative. Vjerujuči u poštenja druga Kristana, nišam ofrratio ni malo pažnje, kad se je dotični u vod pročitao, nego sam usredoto čio svu svoju pozornost na pojedi ne točke. Medjutim, kašnje sam o pazi o, da su u taj uvod uvučene stvari, koje ne odgovaraju istini i kojih nema u mojem originalu.
(Početak ovog prijedloga glasio jc ovako:
" Inicijativni prijedlog izdan po gl. odboru ju gosi. soc. savoza na sveopče glasovanje članstvu istog saveza.
Unatoč tome, što se je članstvo jug. soc. saveza u večini izjavilo protiv rasejepa, glavni odbor je prisiljen, na temelju inicijativa pojedinrh organizacija, koje traže isključenje pojedinih članova, izdati inicijativu, da se jugosl. soc. savez podijeli u autonomne sek-cijc. Uvidjajuči, da isključenje pojedinaca (navedenih u inicija-tivama) ne vodi nikamo drugamo, nego rasejepu i to pomoču anarhije, glavni odbor drži pametni, jim, da se lijepo na drugarski na-.čin podijelimo i radimo za soci jalizam načinom, za koji držimo, da je naj uspešni jt. Uvidi li koj* sekcija pogrješku kod druge, ima priliku, da se prituži soc. atranci u Americi, kojoj je dužnoat da ri-jesava svaki ifpor. Zato gl. odbor izdajo slijedeči prijedlog članstvu na glasovanje."
Drug Kristan je nvukao na svoju ruku ovu rečenieu.
"U savezu su različni nazori o pitanjima, koja se tiču svjet-skog rata, a i drugih nekih stvari, ali se ipaJc ne moie tvr-. .diti, da «n to razlika, koja di • raju v temeljna navala soci j a. lisma i njegovih ciljeva."
D«kle, nakon što je Kristan u-vukao qvu rečenieu i nakon što je to na brzu ruku pro&vindlareno na rečenoj sjednici, ¡zašla je inicijativa u prošlom broju Proletar-ca sa opširnim komentarom, koji je opet napisan — Kriatan. U toni komentaru veli on slijedeče:
."...Hrvatski drugovi hnajn svoje nazore o stvarima, koja ta na milja dalako od «ooijali
stičkih temeljnih nadela".
Utvar je jaana: Kristan je u svojoj težnji, da tdamira uredili-štvo Radnlčke Straže, koje stalno piše, daizuiedju nas i Slovenaca odnosno Proletarca postoje načelna raalike, osobito obzirom na rat-nu situaciju, zašao ne samo u največ! apsurd, u grozno protuslov-Jje, nego i n — zločin. Htio je na-ime prikazati, kako glavni odbor ne smatra, da au po «rijedi načel, ne razlike, a s druge «trane /taai t v rdi obratno: da aa tu radi bal
0	načelnim razlikama. Ovako ne rade ozbiljni, iskreni
j savjesni socijalisti. Ovo j« p stanju učiniti samo jedan Kristanifi Drugovi, ne dajte se -zav^rafftti »d pojedinih frazera-agitatpra, da mi t radiuio raacjep ualjed kako v ¿h ličnih motiva. Oni, koji reodvito
1	usrdno prate pisanje naših jjU sila i rad glavnog odbora, fM" vrlo dobro, kako stvari atogi. Na sjednicama glavnog odbora ae najbolje očituju ove razlike, a da ni ne govorimo o čisto hidač^poi ponašanju slovenskih članova gi. odbora, koji su rad posvetna one-nioguc.il i.
Ja sam stvar tiouču se inicijative htio ispra viti na prošloj sjednici glavnog odbora 18. angusta t. g., ali nakon moje izjave niko nije mogao d oči do riječi. «Savs, Godina i PetriČ su se počeli mah-nito derati, dizati šake na «as sa oČitom namjerom, da ae potukuri nikako nisu dopustili, da se ono protuslovlje i ona besmislica pro-lii i jeni. Tako jc sjednica olmstav-ljena, a da se nista nije re&lo, i ja sam radi toga prisiljen, da ovu stvar ispravim kroz Stražu.
Jos. Horvat,
član gl. odbora, a
Meni bi lahko zadostovalo za odgovor na Horvatovq pljuvanje
to:
Horvat aam priznava, da je Ibili od mene redigirana iniciativa predložena ožjemu glavnemu odboru. Bila je torej stvar tega odbora, da jo sprejme ali pa zavrže ali pa predela.
Sklepanje o iniciativi ni bilo v mojih rokah, ampak v odboro-vih. Kako se torej drzne Horvat meni očitati švindel? . Horvat sam priznava, da je bi/ na tej seji. Zakaj ni odprl u5«|? Ce je on razmišljen in nepazea, naj prime sebe za nos; zaradi svoje nepaznosti meni očitati nepoštenje je podlo.
Ampak ne glede na to, da Ri bila moja redakcija predloga nikakršen sklep, ampak le podlaga za sklepanje v odboru, ne glede na to, da sem moral vedeti, da dobita Horvat in Žikič še enkrat načrt pred oči, da je bilo sploh po -polnoma neodvisno od mene, «li bo načrt sprejet ali nc — saj nimam glasu v glavnem odbora, ampak le posvetovalno besedo jc sploh Zlagano, da fiem tiste besede, nad katerimi se spoštovam Horvat spotika, "uvukao,,t P> njegovem mnenju torej sleparski) vtihotapil.
Havno narolbe!	«v)
Ne vem, kako daleč sega & vatov spomin. Jaz pa dobro vem, da sem na seji odbora, ki je iaual izdelati predlog, naglašaH . i
1.	Da ne »me obsegati predlog ničesar, kar.bi kazalo, da se rt» hajamo v sovraštvu; rcorganJ«* cijo na podlagi avtonoinuih.aekcij moramo smatrati za potreba», da ne bo delo teh sekcij ovirano za* radi notranjih sporov; , <»% j
2.	Da smatramo decentralizacijo za začasno- ji \
9. .Da sprejemamo avtoftointe sekcije, ne da bi ena stran aoMf trala drtigo za ncsocialiatičo» Kajti v takem slučaju ne fci mogli ostati v zvezi. Raclike, naj sodi tako velike, st* taktične. f :;
Temu ao ostali člani pritrjevala In tedaj sem dobil nalog, da rtdf giram predlog. Ce bi bilo ilo le za »tilizacijo, bi bil to odbor k* hko v petih minutah opravil aa seji.
INičesar torej nisem "uvokao^i ampak redigiral sem predlog hm ko, kakor sem moral smatrati po debati v odboru, da ga odR>of( želi.
Sicer ni bilo to od moje tfrani nič novega. Ne na eni, anipefr a* neštevilnih sejah glavnega odbor« sem naglašal, da se razhajamo t taktičnih vprašanjih. Ce tor$j meni izroči redakcija prediogaj se mora predimievati, da ga boa| uredil po tistih mialih, ki sem j|l| neštetokrat izrazil in ki sem zastopal ravno tisto uro, ko mi jt bila dana naloga, da urediu* »redlog.
(Konce aa 6 strani ) ot •1 /
Armenski položaj
Anuieiisko vprašaiije je »turo in «pade med
tida, ki zahtevajo v sedanji vojni kategorično rešitev. Armensko vprašanje spada tudi med tista,
ki kažejo, da se v velikih reset ne »nore vedno vpraševati, koliko žrtev zalite vajo, si tla je včasi iair prav zaradi irtev lahko hujši od vojne same. Armensko življenje se je uničevalo, ko ni bilo no-bene vojne; m*«akri Armencev mi moralno raz-barjali ves svet, a vse morabio ogorčenje vsega sveta ni Armencem nič pomagalo. » Pritoževali so se Armenci, kolikor so se le mogli in kjer so se le mogli. Ta ali ona vlada je včasi poslala turški Porti noto s priporočilom, naj vstavi klanje Armencev; ali note so bile papir. Soctetiatični kongresi so se potegovali za svobod«» Armencev, ali ti kongresi niso mogli * nobeno armado ustrahovati Turčije. Armenci sauii so se upirali, kadar jc postajalo najhujše, ali njiWvi upori so dajali le povod za novo pobijanje in požiganje. Prav to dokazuje, da je neresnična lepo ikiieČa fraza, da si more vsak narod le sam priboriti svobodo. Mali armenaki narod ne more izsiliti svoje svobode od močnejše Turčije, in od vi-sen je od tuje pomoči, če naj l*i k<laj svoboden. In svoboda pomeni zanj varnost življenja.
Neki angleški častnik, ki je bil ranjen in je prišel.v bolnišnico v Bombay, je pravil o armenski tragediji «ledeče:
4*Preden seui bil pred Bagdadom ranjen, sem prišel večkrat v dotiko z nekim izobraženim Armencem, ki je Turkom ušel in je Ml nameščen i v liaši armadi kot tolmač. Pripovedovanje o ms človeškem poetopamju je bilo tako strašno, da sem si nekatere stvari zapisal »ter sem sedaj poskušal napisati kolikor mogoče po'.njegovih besedah eptfs, da se u»ore svet prepriča* i o turških gio-zoilejstvih in o tom, kaj čuti Armence., ki pozna & vi j en je.
Tolmač je bil v Carigradu do konca preteklega leta, ko je bil z drugimi Aruiciici poslan na fronto, odkoder so nekateri pobegnili.
Ta tolmač je pri|>ovcdovat:
ste slišali ali čitali o Armeniji, ni uiti »teti ika resnice. Dantejev Pekel so bila nebesa v primeri s peklom, ki so ga Turki uprizorili med mojiui narodom;
Nekaj grozne in krute re»nice sem videl zadnjih 12 meieccv, ko sem šil skozi deželo na poti na fronto.
V Aleppu so ¿tiri tovarne, v katerih je p<*l nadzorstvom deportiranih Armencev pod strašnimi pogoji zaposlenih 2,000 armenskih žena. Vse žo.ie so deportirane. Kna med njimi u*i je rekla:
Pri odknoru na našem potovanju sem videla orožnika, ki je pri živem telesu zakopaval bolno ženo. Hladnokrvne morilce suio videli vsak dan. Nasi sfažuiki fo imeli povelje usmrtiti vsakogar, ki bi le uekoliko zaostal na potu. Pogonoma jli» je bilo po več naenkrat usmrčenih; za nje pa ni bilo grobov; tnipla so pometali v eestni jarek na kupo in jih pokrili. Strašen je bil pogled na tako počenjanje, toda oči mi se nam privadile iu čut je otopel.
Bab, Mcsaguene iu Zor so trije kraji, katerih Armenci ne bomo nikdar pozal*ili. Obiskal sem te kraje. Ali ve^te, kaj se je tam dogodilo pred nekaj mesecif Na povelje govemerja Afrfa so oboroženi ( erkezi pomorili in »uaaakrirali skoro 100 tisoč mojih bratov. V Bosanti sem videl šest železniških voz polnih analitskih otrok, ki so bili namenjeni 44v neznano nsodo". Kakšen greli »to storili ti mali nedolžni otroci? AH jc bila njihova krivda v tem, da so bili sinovi in hčere našega trikrat nesrečnega rodu!
'Nemški vojaki, katere je mogoče videti okoli postaj v Armeniji, so nizkotni in »c zaostajajo /n
Turki ter teptujo pravice našega naroda. Njihova krutost jc nekoJiko različna od turške, toda sa no v encan oz i ru. „
Turki na primer sp<j»tujejo nekatere stvari, katerih »uno se naučili in jih združili s svojim narodnim in verskim prepričanjem; Ne met ne apo-štujejo ničesar? nič ni presveto za njihove zlo-č'ii<ko-brezverske roke....
Turki luiajo vsaj nekoliko sjKištovanja do bol} izobraŽMiJh, ker midi jo, d.i jim bodo v kak-hvo torb t. Nemci pa smsti-ojo izobražene /a najbolj nevarne iu ščuvajo Turke, da take Armence še bolj kisito preganjajo kot neizobražene.
Nekega diie so obkolili urad konservativnega lista MAsadamard"; aretirali so vse osobje ki ga odpeljali ne veui kam. Ali se bi do ti ljudje kdsj vrniH? Kdo ve?
Nekega dne «eni bil v kraju, kjer jc na ti<oČ* ncttollnfci žen, deklic in otrok taborilo; med njimi je vladala mizerija, kateri ni iuieua. Šel sam proč, ker nisem mogel gledati grozot.
Prišel sem na hrib, kjer sem vidri malega otroka. Bil je v turški uniformi. Otro»k je prišel k meni iu mi rekel po turško:
Dajte iui za božjo voljo košček kruha. Pet dni nisem jedel nič druzefa kot to l
Pokazal je na kožo mekne, katero je nekdo vrgel v obccrt.ui jarek. Odgovoril sem v ariuen-*kcui jeziku ni deček jc skočil v moje naročje, rekoč:
Ali si AruMucc?
Za minuto je ostal v naročju in ni govoril besede. Jaz pa *e»u čutil gorke solze, ki so polzele po mojem licu.
Vode Kvfrata, pesek puščave v Mezo|>ota»niji so grobovi vsega rrnuciukega naroda. Ne morem več jokati... Solze so usahnile v mojih očeh ..
Ni dvoma, da je vojna prineela gorje v vse kraja» kjer divja. Ni dvouia, da je mir dragocena reč. Toda kako naj zahtevamo od Armencev, da ee ogrevajo za "mir za v«ako ceno", torej tudi za to ceno, da se vrnejo pod turško vlado, ki jc dovoljevala, da so bili v času miru enako okrutno pobijati i, kakor v easu vojne? Zanje pomeni tak mir večno nadaljevanje ma*a«krov, vojno brez konca in kraja, vojno, v kateri so veduo poražefei bi v kateri urorajo biti naposled uniČsni.
Aru km* ko vnašanje jc eno izmed tistih, ki uče, da lic znajo s4>soluini pacifisti misliti dalje od nosa.
M.> — da! Mi smo prav gotovo za mir in p od i i lašnivei bo vsi tisti, ki nam podtikajo, da rviramo mir in nas v svoji aektarski zabitosti mečejo med militariste iu vojne hujskače.
Mir — da! Ampak ne idiotični 44mir za vsako ceno,* temveč nrir ob pogojih. Za Armenec je pogoj, da «e rešijo turške nadvlade. Kajti ta nadvlada jc zanje smrt; Armenci ne morejo čakati, da postane Turčija socisKstična. Zdi se, da jc do tam še dolga pot in preden se to zgodi, jc lahko že zadnji Armenec masakriran.
Kako grozen je moral biti položaj Armencev, doka/uje med stoterimi drugimi eno dejstvo. Ko jc bila Rusija še carska, so Armenci hiteli pod njene zastave, četudi so dobro vedeM, da bo njih dežela v slučaju zmage nedvomno auektirana od Rnisaje. Hrabro in požrtvovalni o ho se bojevali v ruskih vrstah. Carska Rusija jiui je bila še vedno ljubša oil Turčije. To je dovolj zgovorno. Čc se j*ui je carize»»t zdel reške v — kakšen je moral biti njih položaj v Turčiji?
Mir jih mora torej na vsak način rešiti turškega jarma. Za nje ima vojna resnično značaj rcvolucije.	* '
sodba o Nemčiji.
Ljubljanski 4 •Sto venec" je glasilo slovenske klerikalne stranke, in sicer Šuštteršičevega krila, ki je bilo vedno vdano avsrijski vladi hi je — že vsled tegs — ml začetka vojne vedno zagovarjalo zvezo z Nemčijo. Ko je bila nemška kriza na vr-hffvicu, je objavil omenjeni list članek, ki je ravno z oz i ro in na njegovo dosedanje stališče značilen in radi tega vreden ponatisa. Članek je bil seveda objavljen se 12. julija, toda svojega pomena zaradi tega ni izgubil. Za nekdanje mišljenje "Slovnica", pomeni ta sestavek veliko ¡spremembo, po kateri se lahko w>di, kako se je mišljenje meti slov enakim narodom samim izpremenilo: / r Članek se glasi:
**V Nemčiji vre. Ne sicer tako, kakor meseca maroa v Husiji, ampak giblje se življenje, ki z vedno,hujšo močjo sili na plan. Svetovne vojna, oziroma njena dolgotrajnost z vsemi nedoglediunii svojimi poslediesmi tudi notranjega ustroja nemške države ne bo pustila v. miru. * Gibanje se je začelo počasi iu polagoma. Javnost je stale spočetka sicer pod strogim nadzorstvom vojaške cenzure, zato so pa toliko bolj de-lali na tihe a». V predzadnjem zasedanju nem» škega državnega zbora je kancler sam moral poseči ume« m zavračati vse zakotne poskuse, v tajno tiskanih brošurah in nepodpisanih letakih napadati vlado iu njene cilje.
v Blranksrekft boj je še bolj'oživel, ko jc zalite-rala javnost vedno glasneje, da naj pove nemška
vlada svoje vojne cilje. Tu je početek vidne krize — prava se je začela že prej. Vsenemški ane-ksionisti m njihovi profesorski pripadniki so zahtevali kot nemški vojni cilj nialoue ve* svet, bolj demokratične stranke .so pa izražale želja p«» zmernejših pogojih, samo da .se doseže mir. Kancler je imel težko stališče. Ozirati se je moral prvič na junkerstvo, ki vodi aneksiotptti&io stru-jo, drugič na socialiste, kj imajo v Nemčiji zbt»^ svoje organizaeje prav znatno nmč, uejbolj pa na svetoven položaj. On se ni odloČil ne za enega, ne za drugega činUelja, ampak je plaval med škrlji oprezno m previdno, da sebe ne udari. , Na tal; način latentna kriza SS veda tri bila rešcua, air.pik sanno odgodena. Danes je tn. .
< Oe hočemo pa razvoj nemške kri^e popolnoma razumeta, moramo vpo&evati šc dva činite-Ija: velikouočno poslauico nemškega cesarje, kjer je obljubil potrebne demokratične refcruic, potem pa stai^e prehrane.
^'elikonočiia ¡>oslauica je nemške stranke sli-čiki razcepila kakor razprava o vojuib ciljih. Anc-ksionisri iu Vsenemci nočejo o reforunah nič ve-deti; njtm je glavna stvar brutalna sile in moč. Demokratične »tranke pa ne le da zahtevaj^ re-fonme, ampak zahtevajo tudi laikojšuje reforme.
Kt> sc je \cisiil Schcidemaim iz Stockholma. kjer je bil stopil v stik s svojimi sodnugi iz tabora zaveznikov, jo v članku ''Drsusseu mid dahcim'' bridko tožil o prepočasni demokratizaciji Nem -
čije, kar j* glavna zapreka za vsak sporazum z mirovnimi strankami v zavezniških deželah, čla-nrk Sdicidemauna jc povzročil živahno debato. Liberalci stare šole očitajo Schehlemaiuiu, da hw© s svojo zahtevo po takojšnjem uveljavljen ju demokratičnih nsčel prikriti le svoj stockholm-fki ueu^peh, kajti če ententa (zavezniki) zahteva dcmokratrzscijo Nemčije, misM ¡>ri tem le na nje^ no vojaško onemoglost. ,4pcutsehe Tageizcitung" jč pisala, da zahteva cuteuta demokratizacijo le zato, da postane nemšks deiikokrscija verna sJn-¿abniea zapadnoevrop^ke. 4<VorwaertsM je pa odgovoril, da je demokratizacija v Nemčiji po -trelma, ker je treba poleg vojaških todi političnih sredstev, da se nemška država ohrani, Kilo se ne sjioininja pri tem Hrbiiitov ih in Lloyd Oeorgcovih izjav?
Najbolj zamianivo je pa bilo. ds jc napisal konservativni zgodovinar prof. Mintzo v l4Kuror palsche Staats- und Wirtschaftszeitung" sledeče: / f'Mi se moramo sprijazniti z mislijo, da je odločilen korak do demokratizacije našega državnega in ljmlskega življenja neobhodno potreben. Ne gre za to, če to gibanje pozdravljamo z veseljem sli z resnostjo. Mi stopamo v novo-dob*^ svoje zgodovine. Nas nc sili k temu samo naš notranji razvoj, ampak tudi preureditev držav v na*i soseščini. M* v Prusiji se ne moremo sami ustavljati sredi države, sredi evropskega kontinenta, da,, sredi celega sveta velikemu časovnemu
gibanju po demokratizaciji, če to storime, bomo med vsemi narodi nevarno osamljeni. — Korenita reforma j* potrebna hi se že pripravlja: reforma mštitucij in duhov.' *
Tako piše zgodovinar pruske dinastije!
Rcfonuia inštitucij in duhov! Duhove jc reformirala iu preobrazila triletna vojna, dufiiovi bodo pa preobrazili nemško ustavo in nemške državne institucije. Kakšna je nemška ustava, je pokazala nedavno 4Neue /Zuericher Zeitung ', kjer je bilo navedenih dober toucat paragrafov, ki l»i delali čast vso ki absolutistični vledni državi. V primeri z nemško je avstrijska ustava naravnost republikanska! Da se proti taki ustavi upira seditiji Ijitdaki duh z vso silo, temu se dandanes nihče ne čudi več; čuditi bi se morali le, če ue bi ničesar dosegel, kar je pa po našem mnenju iz -ključeno.
Ve1 Ve krize, kakor jo preživlja danes Nemčija, so «d oseb ms,lo odvkne, posebno od oseb -nosi i, kakršen jc kancler. Dogodki pojdejo svojo pot dalje, plaz se jc začel valiti. Sicer lahko poskuša nemške vlada še enkrat vsa radikalna sredstva uporabiti, kakor ob začetku vojne, da reši sebe m sedanji .«d-rtem. Drugo vprašanje je pa seveda, če se bo to obneslo. Zadnje zasedanje roškega deželnega zbora je dalo odgovor. Tam so kazali zelo zmerni ljudje na cesto!
Ako piše tako klerikalni 4Slovenec'\ se jc iz tegn r-s lahko veliko naučiti.
Ravnihar v avstrijskem parlamentu.
. Kakor poroča ljubljanski Slovenski .Narod diie 16. junija, jc imel slovenski liberalni posla nee dr. Ravnikar v avstrijskem parlamentu na-4 slednji govor:
"Nemci so demonstrativno ploskali ministrskemu predsedniku, in to je sumljivo za nas.
Dobernig je izjavil, da ga bo brezpogojno podpiral. Hitim ljiukni je labko biti patrijot. SuiefMartiničevega govora pokazuje željo, da bi ostala v Avstriji vsa stara mizerija, da naj Nemci tudi še naprej vladajo, toda zgodovina bo prešla na dnevni red tudi preko teh modrosti, morda hitreje in prej, kakor si gospoda misli. (Odobravanje.) Govoril bi o Markhlu, t<gja ker on ne zna ničesar drugega, kakor dcnuncirati, ga ignoriram.
Glejmo v bodočnost, katero bo prinesla sedanja vojna. Pričakovali smo, da bomo razpravljali v parlamentu o važnrh problemih, toda namesto tegslsnio pričeli tam, kjer smo pred tremi leti nehali — pri jezikovnem, vprašanju. V času, ko «e tresejo sami temelji sveta, se moramo mi avstrijski Slovani boriti šc za enakopravnost in mora-sio to našo pravico tudi dokazati. Prišel je drŽav-nik, ki je postavil kot največjo pridobitev te vojne v svoj program nemški drtžavni jezik.
Glede tega pa mi jasno in glasno naznanjamo: mi odbijamo vsak sličen poskus, ker ga sma-
tramo za atentat na princip enakopravnosti, za javno sovraštvo, katerega postediec bi bile nepregledne toljko 'bolj šc v strelnih jarkih in tudi preko njih. Človek, ki bi nam hotel v sedanjem času naprtiti s silo la jarem, hi sc pregrešil nad vojno silo države. (Burno odobravanje pri Slovanih.) '
Mi f>e nc bomo nikoli uklonili pred diktatom. Dobro poznamo imperialistične teži.je naših Nemcev. Ldijislvo države se ne bo doseglo s tem, da se hoče proklamirati jezik manjšine za državni jezik. Tako edinstvo bi ¡bila velika laž pred svetom. Laž je, da zahtevajo vojaški oziri nemški državni jezik. Pod to fiimo se skrivajo samo dru • go namere.
Nad 100.000 koroških Slovencev še danes nima ni ene slovenske ljudske šole. Najvišje sodišče ne izda niti ene razsodbe več v slovenščini.
Dosledno se vrši zapostavljanje slovenskih in hrvotskih uradnikov, namesto njih pa nam vsiljujejo vsepovsod nemško birokracijo. Vsa predsedniška in podpredsedniška mesta pri o-krožnih in deželnih sod ni j ab zavzemajo Nemci. V gofpodski zbornici ni rsaven cerkvenih dostojanstvenikov ni enega Slovenca. Odkar je Avstrija ustavna država, nismo imeli Jugoslovani ni enega zastopnika v ministrskem svetu!
V vojni si je naš jugoslovanski narod stekel po krivdi nemške birokracije uiučeniški venec. Na stotine naši-h ljudi je konfiniranih, medtem ko so naše uradnike deportirali v tuje kraje. Dovolj jc bilo namiga vanje nemškega <4 Vol kara t a", denunciacija vohunov — pomagal ni potem ni-kak protest, nikak izgovor ali razlnganje, nikako obžalovanje. Uazgnali so rodbine, odgnali celo o-troke od mater in žen v pregnanstvo, izpostavili na ti/ioče ljudi največji bedi m propasti. In na tisoče takih aicsrečnikov še danes ne ve, zakaj jih preganjajo. Plemenita cesarska ilicscda jc zmanjšala to preganjanje in jih jc bilo mnogo izpuščenih i/, taborišč, toda Vrniti sc nc smejo na svoj dom. Vrženi so kratkomalo na cesto, kjer plačujejo svojo nedolžnost s strašno bedo. Droge so izpustili iz taborov, dl so jih pobrali v" vojsko, kjer so jim dali kakor sužnjem na galerah sramotni napis "p. u." ali 44p. v/' To jc znamenje za največje preganjanje. «
, Profesorjem, advokatom, časnikarjem iu sodni kem je zaprta častniška šola. Pridcljcni so delavskim odcblkoin, kjer jih gonijo k najnižjemu delu, da jih na ta način čim bolj ponižajo. Pri tem nc pomaga miliena stvar* Vojna inšpekcija deluje v tem oziru popolnoma po metodi srednjeveške inkvizicije. Na stotine nedolžnih žrtev te inkvizicije, katerim se godi hujše, kakor onim, ki
so bili obsojeni, govori proti tem metodam, ki nc poznajo nikakega spoštovanja pred svobodnim državljanom. (Ži vali no odobravanje.)
To so v nebo vpijoče krivjee, gospoda, toda poslanec Dobernig si upa še trditi, da nismo Ju-gt-dovgni tlačeni, da nismo narod drugega reda, dasi smo v resnici celo tretjega ali četrtega reda.
MI nc zahtevamo za vse ono, kar srno storili za držsvo, ni kake nagrade, nikakega odlikovanja, mi zahtevamo temveč samo ono, kar iuiaj i Nemci žc v izobilju, in to je: svObodo, neodvisnost, samostojnost v narodnem oziru, enakopravnost pred zakonom in v javnem življenju. (Burno odobravanje.) Besede o pravi demokraciji, katere smo slišali v prestol nem govoru, se morejo tolmačiti samo v našem smislu. Vsako drugo tolmačenje M bilo napačno, ker bi bilo proti naravni pravici, ki je edina zdrava podlaga države. Na čelo svoje '*magnae chartae" suhi postavili svojo # narodno vamostojnost, svobodno od vsakega tu-jfga gospodstva, prepričani, da nam bo prinesel narodni razvoj popolno zmago tega načela. Dolžnost avstrijske vlade bi bila, da izkoristi ta trenutek, ki (bo sicer prešel poleg nje, Razvoj dogodkov nc more zadržati uobena avstrijska, nobena ogi-ska vlada." (Burno odobravanje pri Jugoslovanih, Čehih in Poljakih.)
Lz časa, ko je zboroval avstrijski parlament, je sledeče poročilo: Ukrajinski socialni demokrat Vitljk je podal predsedniku poslanske zbornice dr. Grossu v zadevi * dr. Friderika Adlerja interpelacijo, iz katere Pcuncmamo: "Izjemna sodnija na Dunaju je obsodila dr. Friderika Ad-lerja na smrt na vislicah. Sodba je bila proglašena po izjemni sodu i j i, ker je dr. Adler uatrelil grofa Htiirgkha. Zapoved človeštva se glasi: "Ne ubijajMotivi dejanja dr. Adlerja so njegova opravičen je. Misli njegovega obrambnega govora *> misli plemenitega človeka. Žrtvoval je svoje življenje za svobodo in čast ljudi. Težko krivdo Jfrofa Šttirgkba je posl. zibronica zadostno dokazala, ker je pod vaška Vodstvom, g. predsednik,
sklenila zakone v sedanjem zasedanju, ki pomenijo najostrejšo obsodbo Ktiirgkhovc dobe. A.ko bi postavili dr. Adlerja pred ljudski tribuna!, bi se glasila razsodila brczdveuino: "Ni kriv!" Ali ste pripravljeni kot predsednik zliornice, ki je otvorila toliko ječ olmojencem, poseči tudi v zadevo dr. Kr. Adlerja? Vi ste poklican, tukaj natančno pretehtati krivdo in kazen. Krivda dr. Kr. Adlerja je s smrtjo mnogih tisočev po nedolžnem mmirčenih bogato poravnana. Ali naj samo parlament molči o tem in ali naj vi, gospod predsednik, kot poklicana instanca, molčite k temu? Vprašam: Ali hočete preiskovati in delovati?" ,
Predsednik zbornice dr. G ros« je na to vprašanje odsovoril: "Odgovarjaje na vprašanje, ali
sem pripravljen, v ksseuski zadevi dr. Kr. Adlerja strriv ktitriie korake, sc nočaščam sporočati, da sc ne smatram poklicanega, posegati v sodnijsko razsojevanje ter da za to. tudi nimam nikakršne pravice."
• To je poč najcenejši odgovor. Toda obsodba dri a. Adlerja ni le Justična, ampak tudi politična reč. In čc bi bila le juatična, nc more nihče za-braniti predsedniku zbornice, da stori korake pri vladi, ki ima, če nič druzega jie, vsaj predlagati amnestijo. ~ >
O stališču, ki ga zavzemajo delegati jugoslovanske socialno-dcmokratične stranke za stock-bolniško konfereneo, piše 14Naprej": "Znan* je,
da so delegatje jugoslovanske socialno-demokra-tične stranke za stockholmfcko konferenco sodr. Jože Kopač, Anton Kristan in dr. Ifenrik Turna. Naši delegatje bodo zastopali na konferenci interese slovenskega naroda in ostalih jugoslovanskih narodov v Avstriji ,tako da bodo zadovoljili vsem demokratičnim in narodnostnim a*piracijatn teh narodov. Za daucs toliko v vednost tistim, ki so se prezgodaj razburjali in bili že v naprej ogorčeni. SlUali so nekaj zvoniti, a niso vedeli, če naznanja zvonenje zarjo mladega dne ali temo dolge noči in so rajše verjeli drugo, ker smatrajo socialno demokracijo Se vedno za de! naroda, ki stoji isven njegs."
«m« khhhkm**?
SLOV. DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
» rfrte«* IV»«
Sedet: Con
GLAVNI URADNIKI:
PRKDSKDNIK: Ivuu Prostor, 6120 8t. Clair Ave. Cleveland, Ohio. POM>*K0eBDNlKs Josip Zorho, K. F. l>. box 113 West Newton, Pa. l-AJMIK: Bias Novak, iiU Main »t., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK! Andrej Vidrich, 170 Franhlia Main Bt., Ooaemaugh, Pa.
BLAGAJNIK: Josip tela, 0502 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOtNI BLAGAJNIK: Fraah PavloWi«, b. 047, Forest Oily, Pa.
NAD20SNXXI:
i. nadzornik: Ivaa A. Kaker, 207 Haaover St., Milwaukoe, Wis.
«. nadsornik: Nikolaj Pavle, 1 Craib Bt., Nn«rey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 8. nadzoruik: Fraak Kančit. b. 73. Dualo. Pa.
rOBOTNIKI:
I. porotnik: Anton Lavrll, t*»» 8, Yukon, Pa. t i ki rot ni k: Fraak Bnvdek, 0303 OlaasAve., Cleveland, Ohio. S. porotniki Anton Welly, box 53, Superior, Pa.
VKHOVNIZDRAVNIK.
V. J. Kern, II. D., «202 8t. Clair Ave^ Cleveland. Oblo.
POMOŽNI ODBOK:
Martin Jager, Conemaunh, Pa.
Ivan Omiičuer. 546 Konsel Ave., Joliuatewu. Pa.
Htelau Zabric, Conomaugh, Pa.
Ivan Huhadlluik, Box 233, Bouth Fork, Pa.
Igune Pet'jak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
Fraue Pristave, Concmnugh, Pa.
GLAVNI URAD v hifti It. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
Uradne Glasilo: PROLBTAREC, 4008 W. 31« »t.. Chicago. III. . Cenjena dmttva, aairoma njih oradnikl, oo oljudno proleai, poliljatl vae Ionise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugegn. Danar na ae poillja eH.no |M>toin PoHtnih, Esi»rrsnih. ali Baninih denarnih nakn*nie. nikakor pa ne
Posamitaa glaaovnica
v pogledu združenja Slovenskega podpornega Društva Sv. Harbare
« Slovansko Delavsko Podporno Zvezo.
I DA ! " Kl I
Združenje S. P. Ur. 8v. Harbare s S. D. P. Z. ij^jrsj na pudlugi /g|uruj navedene pogodbe 4
(Matt društva
naj se
podpis ¿lana
.st.
due
1Í117.
Iu je rea, da ao Hrvati v glavnem odboru ves ču* zahtevali lo-čitav
Sedaj bi pač nekateri menda radi nekaj druzega: Utrnile »Slovenec iz Zveze, pa popolnoma ta-gospodariti v njej. Zato bi Cvetkov rad imel sklep, ki bi Slovence okrivil, da so izdali temeljim načela socializma (o katerih Imu domišljavi Cvetkov sam čudovite zmedene pojme) iu zato se je na seji glavuega odbora uprizorila zoper Slovence gonja zaradi ehl-eaake izjave.
Danes so Slovenci za ločitev v sekcije, ker so spoznali, da je ne mogoče preprečiti, kar drugi del neprenehoma zahteva in bo zahteval, dokler ne bo izvršeno. A še.
Oimiuba: Vsak posamezni član obeh organizacij je obvezan glasovati ZA uit proti agoranji pogodbi na podlagi katere n«j se izvrši /druženje omenjenih organizacij.
Vsak član, kateri glasuje za združenje, ima zaznamovati s križem (X) v četverokotu pod besedo "DtA' iu kdor glasuje proti imu zaznamovati s križem (X) v četverokotu pod besedo ""NE".
Odg I asov a ne glasovnice posameznih članov se imajo izročiti društvenemu tajniku, kateri ima iste takoj po odglasovanju uposlati
v gl. urad svoje organizacije. Glasovnice z tozadevnim poročilom,.	^ , . ..
morajo dospeti v gl. urad najkasneje do .10. septembra li)17. Kasneje	!iVIe"_Ztt J™1
došle glaaovniee iu |>oročila sc ne bode upoštevalo.
P08AMIČNA GLASOVNICA.
t» sedežu glavnega urada S. D. P. Z. po združenju s S. P. Dr. Sv. Har-bare.
Vsak posamezni člun ima glasovati le zu ENO imenovanih mest. ► tem da naredi križ (X) v četverokotu poleg mesta za katerega glasuje.
dopise naravnost ua glavnega tajnika In aikogar drugega. Denar naj ae pošilja
Nakaznice naj ae našlo vi jn: Blas
I I H91
lom na naslov gl. tajnika.
Btoa» pri va talk čekov
■íiM^HBii
Novak, Coneuia ugh
___ L	p
posit Bank, Cooeaiaiiah, Pa., ia tako naslovljene polilja s »eseènim poroii-
Predlog št. 1	V slučaju združenja S. P. Dr. Sv. Uarbare s S. D. P. Z. naj se sedež gl. urada združene organizacije premesti v Johnstown, Pa.	r
Predlog št. 2	V slučaju združenja S. P. Dr. Sv. Uarbare s S. D. P. Z. uaj se sedež gl. urada združene organizacije premesti v Pittsburgh, Ph.	
Clan društva
.........št. ..
..........dne
V rinla*?. da epaaije drultveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznaaijo urada glavnega tajaika, da ae v pri hodaje popriri.
IZ GLAVNEGA ODBORA S D. P. Z.
Pogodba izdelana dne 20. junija 1017. med Slovansko Delavsko Podpcmo Zvezo, korporacija prvega razreda, ustanovljena in ob-stoječa, pod zakoni države Pennsylvania, a *edežciu v East Coue-mtugh, v Cambria County, država Pennsylvania, kot prva stran-Ka, in Slovenskim Podpornim Društvom Sv. Baritare, korporacija prvega razreda, ustanovljena in obstoječa pod zakoni države Pennsylvania, s sedežem v Forest City, v Susquehanna County, zgoraj o-tuenjeue države, kot druga stranka.
Svedodba: Sporazumne skupne obljube in pogoji so merodajni za izpoljevauje istih za ol>e stranki. Tem potom je odločeno
• Podpis člana.
OPOMBA:
Sklepom skupne seje gl. odbora S. P. Dr. Sv. Harbarc iu združevalnega mlbora S. D. P. Z. z dne 20. julija 1917., se ima v slučaju združenju ouienjenri». organizacij—sedež glavnega urada združene organi/.aeije nastaniti v Johnstoivn, Pa., ali pa v PitUJburgh, Pa.
Sklepom te seje naj članstvo potom splošnega glasovanja dolo-e? eno izmed Imenovanih mest kot bodoči sedež glavnega urada.
Posamezne glasovnice s tozadevnim poročilom morajo dospeti v glavni urad najkasneje do dne 15. oktobra 1917.
postopali kulantno, so hoteli za braniti sovraštvo iu baš predlog, v katerega se zdaj Uorvut zaletava, je bil izdelan na tak način, da ne bi žalili nobenega dela.
Kakor je videti, pa ravno to Cvetkovcem ni všeč. Po njihovem | bi moralo biti v predlogu rečeno, da je ločitev potrebna, ker jp Cvetkov edini socialistični Danici, ker je njegova beseda svetej-ša od Jfanove In je krivoveree, kdor se upa imeti kakšno dru -gačno misel v glavi, iu ker so Slovenci idioti in voli.
Zdaj bi pri tem delu tudi Hor-I vat rad pomagal. Šel jc v boj ku-' kor kraljevič Marko. Pa sc jc po-! kazalo, da je nnjegov meč papir-1 nota laž.
Etbiu Kristan.
POJASNILO
Zlagan popravek
(Konec na 4. strani)
Kavno v tem predlogu jc v -uvodu tudi sledeči stavek:
...v skupnosti ho pa (/branje
med obema strankama, da se obe imenovani orgaitizaciji združite, da	. . .
št vsa lastnina druge stranke prenese na ime Slovanske Delavske 110	iHllnstva» kl .j"1
Podporne Zveze v sporazumu sledečih pogojev:	prajailiiej, gotovo pa, kadar se
»,	...	. i.. i • n	. . konča svetovna vojna, zopet bolj-
Ta pogodba naj se smatra kot temeljna podlaga nameravane, 9tmwam , tmcwitnJ^
izvršitve uted strankama,.ampak ta pogodba in vsi dostavljeni P4^ 1 ornuimsiic
«roji in amendmeuti naj se uveljavijo nad strankama, kadar so isti	,	.	..
. .. , A .	: « .	; j. / . • Zoper ta stavek nima Horvat
sprejeti z dvetretîmsko večino članstva obeli organizacij (razume naj , 1	,, . .
4 dretretjini Kl.sujoilh ilanov). Obe „traoki ntrinjate s te,,,, d. "ob?m>«a "K"V"ra SC. f*
.	i	•	n	:i	• pa drznem prav ponižno vprašati i
s pod vzeti m glasovanjem na podlagi pravil posanvezne orgamzaci- .	: K , K ....
. 1 . . . p . .	• . j	4 i	; : Kako st njegova glava zamišlja,
je, je isto veljavno m obvezno iste zdruz.it! potom glasovanja in » ^ »ridemo zo et do I lilei a s >o obvestilom o zadevi, s čemer postavi v ifl>vcznost vsakega člana gla- i * ( en,° *°P 4 o >o jsega spo-
sevati za ali proti adndnju in kateri éla» se ne udeleii Kla,ova„ja. rû2Umi.in 1,0	or«a",-
1 . -.i	•« i^u	i začne, ce smatramo eni druge za
smatrati za priznanje odglasovanja glasujocih.	j lxJciVlHte1 Kajti če komu očita-
V slučaja, da potrebna večina odglasuje v prid združenja, naj ; mo Ja jf zapastU temeljna nače^
^ to zgodi pod sledečimi poboji:	,u HOfUlizma ¡n ujeg0vc ideje,-
1.	Združena organizacija nuj se začasno imenuje Slovanska S1U0 s tem pač rekli, da ga ne smn-Delawka Podporna Zveza, katere pravila postanejo z dnem združe-1 tranto za socialista.
,nja pravomočna za vse člane združene organizacije. Ime organizacije Kje je Horvat pustil logiko, če V na zahtevo članstva po združenju lahko spremeni potom splošne-j verjame, da lahko ostanemo v g", glasovanja ali potom konvencije.	'ZVm in da joVasoiua, gotovo pa
2.	Združena organizacija posluje v Çonemaiig'ii, Pa., Cambria zopet po svetovni vojni trdneje Couitty, toliko časa, dokler se potom splošnega glasovanja ne dolo- scentraliziramo, obenem pa misli, <:' drugo mesto za sedež glavnega urada.	da je ena ali druga sekcija neso-
3.	(ilavni odbor S. D. P. Z. ostane kot začasni gl. odbor združe- cialistična?
m organizacije, kateri se pa ima izpopolniti iz obeh gl. odborov. Take reči ne delajo Horvatu Skupna seja obeh sedanjih glavnih odborov razvrsti gl. odbornike .preglavice. Ampak on je našel v obeh organizacij kot kandidate za stalni gl. odbor združene organi-1 * * Proletarcu stavek, s katerim tac i je, izvolitev pa odloči splošno glasovanje.
4.	S. D. P. Z. ustanovi s časom združenja poškodninski sklad in spremeni pravila v toliko, da more izdati članom H. P. I)r. Sv.
Uurbarc, kateri so že pred združenjem člani S. D. P. Z. in se jih ne more uvrstiti v noben obstoječi oddelek S. D. P. Z., novi certifikati z i skupno zavarovalnino obeh organizacij.
5.	Članom S. P. D. Sv. Uatibare, ki so pred združenjem člani S. D, P. Z. in zavarovani pri prvi za #2.">0 in drutgi za fcJOO, sc izda pt združenju certifikat za $500, brez zdravniške preiskave in plačujejo mesečnim» za $500 po N. K. C. lestvici in pravilih S. D. P. Z.
6.	S. D. P. Z. razpusti odbstoječi oddelek določajoč $200 smrt-muc, katerega nadomesti z oddelkom določajoč #¿50 »m rt ni ne 1er vpelje pla-čcvanjc inesečnine za ta oddelek po N. F. C. lestvici in pravilih S. D. P. Z.
bi lahko podprl svoje ncvzdržlji-vo stališče.
'Lahko bi mu na to odgovoril, da je predlog, o katerem se glasuje, fj>o, Proletarčevi članki pa drugo Toda Horvat bi tedaj mislil, da bi rad ušel njegovi 44bistri" kritiki, o kateri sicer ne veni, če je res njegova.
"Horvat citira iz °Prolctarca" 'besede: "....hrvatski drngovi inta ju svoje nazore o st varim a, koje su na miljo daleko od socia-lističkili temeljnih načela." HHHH	H^VHHp	H	Zdaj ima Kristana v	V
7. C lanom, v starosti do let, ki so pred združitvijo zavarovu- ; |)rcdlogm pftvi Kristan, da se nt n» pri obeh organizacijah skupaj za manj kot $1000 smrtnine, naj se, |tf.jmo xaradi temeljnih načel; v dovolj potoni pravil združene organizacije, izdati certifikat za »a- HA|)l|U ¿Pati Kristan "Obratno ', slednji višji obstoječi oddelak ali razred, brez doplačila vstopnine' ««(|a sc tu	0 temeljnim
zu zvišanje, toda prestati mora zdravniško preiskavo. Dovoljeno pa razlikama "
Ampak počasi, Horvati Kristan ni v pasti.
krkšni stvari drugače misliti kakor oni."
Ta odstavek, posclmo še, če se čita v zvezi s celim člankom, pravi, da smatrajo hrvaški vodilni sod ru g i reči, ki so "oddaljene" (!!!razumcte, Horvat?) od socialističnih temeljnih načel zu nepre-
ua "jeilan ispravak" priobčen v "Kad. Straži", z dne 22. avgusta, ki ga je napisal član gl. odbora J. S .Z. Jos Horva4.
Ta popravek jc v prvi vrsti c nostransko in hinavsko skrpuear in poleg tega tudi še deloma zlagan. Razpravlja se v njem o iniciativnem predlogu oziroma največ o predgovoru tega predloga. Sodr. Horvat pravi, da je izšvind-lan in da more kaj takega narediti le "jedan Kristan". lX<bro. Hodimo odkritosrčni, pa povejmo članstvu J. S. Z., da je sodrug Horvat ali spal na seji gl. odbora ali pa, kar je skoro bolj gotovo, dobil navodila šele pozneje,
makljivc svetinje. Ali ne morete tegu drugače razumeti, kakor če: ko je že videl stvar v "Proletur Vam dam primer?	;Cu" priobčeno. Na seji gl. odbora
Tu ga imate. Mnenje o ulkoho- j sem jaz vprašal sodr. Horvata: lu jc na milje daleč od teuieljnih Ali ste bili vsi navzoči, ko ste
načel socializma. To se pravi: \'c dotika sc teh načel, človek je lahko abstinent, temperenčnik ali pivec, pa jc vendar socialist v pr -veni, drugem in tretjem slučaju. Hrvaški vodilni sodnigi pa delajo i/ abstinence svetinjo.
Vprašanje ljudske obrambe se ne dotika temeljnih načel. Ampak v hrvaški sekciji ne trpe no-4>ene debate o njej, Slovencem so pu zamerili, da so o ljudski obrambi drugače mislili, Cvetkov in Žikie.
Ako bi se bil Horvat potrudil, da prečita ves odstavek, ne bi bil
delali ta predgovor in iniciativo? Odgovor je bil: Da, bili smo. — Sle se li zedinili za to, kakor nam jc tu predloženo? — Odgovor: •Jesuio! — Sodr. &avs je vprašal: Imate še kakšno drugo iniciativo? — Odgovor: Nema. Kako bi ima-li? Taj predgovor sam upravo ja složio, a drug Kristan ga jc samo stilizirao.
Predlog jc bil soglasno sprejet, in seveda je bilo sklenjeno, kakor | ^ w pridbči v listih R. S. in v Pro!
Sedaj kar naenkrat ured. R. S. ni hotelo tega priobčiti. Zakaj
iihogel nikdar trditi, da sem govo-1 - , . ,., ,	. ..
'	* 'ne? Odgovor je bil dan ua zadnji
ril o temeljnih razlikah. Tako pa gre, pa svojo neresnico še debelo podčrtava.
In ko se jc zlagal, postane nesramen, pu pravi i "Ovako ne rade ozlbiljni, iskreni i savjesni so-eijalisti. Ovo jc u stanju učiniti samo jedan Kristan."
Da» Horvat Tako ne delajo resni, odkritosrčni in vestni socialisti, da iztrgajo iz članka par besed, popačijo njih 7nrisel in potem zavaravajo " čitatelje s svojimi zlaganhni sklepi. Ampak Vi delate tako, in tako dela Že dolgo "Radnička Straža'' sploh.
seji od ured. H. S. 44da je to glu-post od gl. odbora primati nesto takovoga in da takove zaključke mogu stvaruti samo "IDUOTI" itd. itd."
Da, sodrugi, stvar je jasna tudi za nas in zato se nismo dali na-'Uruliti od ene osebe, to je od u-redttika R. S. in smo tudi povedali hrvatskim sodrugom, du se oni lahko puste jahati, mi se pa ne dumo. Sodr. Jos Horvat bi moral povedati tudi drugi del, kako se je vršilo na seji iu to je, da kadar *4smo se derali in dizali šake", nas je bilo več nego samo Slo-
da Vam pomagajo zabavljati čez Slovence? Ali smo mi že kdaj i-gruli tako taktiko? Vi, ki govorite vedno o "apsurdu" itd. iu ceio pišete take članke kakor na primer "U čijn korist", ali bi vi mogli odgovoriti, v čegavo korist sami med sodrugi to delate? «laz sem sam rekel na seji, du lahko napišete v R. S., da smo vsi slovenski sodrugi preklastl, krula -sti in kar hočete, samo da pojde iniciativa v list in da bo hitreje članstvo glasovalo Jo njej. Naši sklepi so pri R. S. itak sama "glu-post" in člani gl. odbora J. S. Z. so " glupci"; zato pa je menda najbolje, da se čini prej rav.ide-nio, tako du bomo glupei sknpuj, čiata, neomadeževana inteligenca pa tudi skupaj.
Torej toliko v pojasnilo članstvu, zakaj postanemo na sejali včasi vročekrvni iu se končajo seje, ne da bi se kaj zaključilo.
Apeliram pu na vse članstvo, da naj glasuje vsak član •!. S. Z., ker stvar je važna ne le vsled sporazuma v gl. odboru, temveč tudi z gospodarskega stališča.
F. Godina, član gl odbora.
JOŽE HORVAT, ÖLAN OL. OD BOHA J. S. Z. IM NJEGOV "POPRAVEK".
jim je zavarovaluiuo znižati v nižji obstoječi od<felek ali razred brez zdravniške preiskave.
8.	Vse člane, katerim se izda certifikat izven obstoječih oddelkov S. D. P. Z., se po združenju uvrsti v posobni oddelek, v katerega se po dovršenem zdtiženju ne sprejema novrh in ue starih članov.
9.	Vsi člani S. P. D. Sv. Barbare plačujejo mesečnino po združenju od zavarovalnine, za katero so pri isti zavarovaui od starosti, v kateri so k isti pristopili, v zmislu «N. F. C. lestvice in pravili. I) P. Z.
(Ni prostora, da bi ponatisnil ves članek, iz katerega je Horvat n* trgal par be«ed, da me obesi. Ves duh mojega članka jc nasproten HorvatoVi trditvi. Toda tudi stavek, na katerega se on sklicuje, ji je nasproten.
To bi bil Horvat sum pokazal,
10.	( lani M. P. Dr. Sv. liarbare, ki ao pred združenjem člani 8. D.	............
P. Z., in zavarovani pri obeh organizacijah za bolniško podporu, osta- '¿\ tril eitiral ves dotični" ata''
nejo po združenju zavarovani za skupno zdravniško podporo obeh or-1 ve|< |,i „e g|asi-
jra»i*.eij, i,v,en.« on», ki proMovoljno odatopljo od del. »kopne; ..*0ni (n4lurej vod1lni hrvl*k,
bolniške podpore.	, ,v \ . . .	_
• ,	,	aodnigi) imajo svoje rtazore o rt-
11.	Olavnemti odboru združene organizacije sf da polno moeičth, ki so na milje dalo* (to se
»eše vat i vse zadeve, ki niso jasno označene v tej pogodbi in znajo pri- ,,ravi oddaljane, ne pa nasprotne) ti s časom, da jih reši v splošno korist *lmžene organizacije.	j l)fl g0cit|Utlčnih teemeljnih načel,
_ V POTRDILO veljavnosti tega dokumneta za obe stranki, ima i pa vendar zahtevajo, da se tudi venci tisti, ki so silili na ločitev, biti potr5enfr od cbch strank z njfrh polnim imenom po predsednikih taki nazori sprejmejo kot nepre- in vendar je že več kakor leto in vtisom uradnih pečatov po njih tajnikih.	makljive svetinje. Tudi v svoji
Cele mesece pušča " Prolcta-1 venci, bila sta tudi sodruga dva rec" že "Radnieko Stražo" pri 8rbtt z nami, ki se nista dala ja-miru, dasi nas tam neprenehoma! h a ti od urednika It. S.; s. Cvet-
uapadajo, potvarjajo, psujojo in pljujejo. Ampak če mislijo, da molčimo iz slabosti, se prokleto motijo. Molčali smo zato, ker nismo hoteli še od svoje strani stru-piti razmer v "Zvezi", kakor jih strupi ,4R. S." Iz tega pa vendar ne izvira, da bi morali mirno pre-
kov poskuša namreč v jezuitsko lepem govoru napraviti harmonijo, a v svoji velevisoki izobraženi iutelegenci; pozabi na vsako toleranco in nam meče v obraz "Idi-jote", "Volove", "Fanta*e \ "Olupežc" itd. itd. To, vidi*, dru-že Horvat bi moral povedati činu-
trpeti, če nam mečejo Cvetkovci j Htvu J. 8. Z., delo ono zapreko, švindlerjc in taka epiteta v obraz, j ker si sodr. Slovenci in Srbi ne Zlasti ne, če se jim za vsako nji-1 c|nj0 metati v obraz tako lepih i-hovo nesramno besedo lahko do- men, čeravno prihajajo iz ust vc-kaže. da je fmdlo zlagana.	leučenega Cvetkova. To so vzroki,
Njih metode so sploh postale da slovenski člani gl. odbora vsta-infamne. Horvat sam n. pr. si- nejo in udarijo malo po krunj-la nedolžno pripoveduje, da jejsko po mizi, pa mu povedo pt-"t>rijedlog za avtonomne sekcije domače, kar mu gre. pao od Slovenaca" in bi rad na- Nlovenski in srbski člani glav-
«Jože Horvat, član gl. odbora J. S. Z. je objavil v Radaički Straži št. 37 članek, v katerem "popravlja" • uvod iniciativnemu predlogu, ki ga je sprejel in izdal gl. odbor glede avtonomnih sekcij. Na konci objave pripoveduje tudi o vzdiganju rok Petriču, Šuvsu iu (lodinc. Po njegovem mnenju so leti vxdiguli na seji roke 44sa oči-tom nauijerom", da se z ostalimi člani gl. odbora stepo, ker se niso dali pregovoriti, da bi razpravljali o llorvatovem 41 popravku" glede rečenega uvoda.
Da so Godina, Šavs lu Petrié vzdißuli roke z 44očitno namero", da se tolčejo, more trditi samo človek Horvatovega kalibra, katerega možgani bolehajo menda na strahomaniji. Radoveden sem, če ima Horvat, kadar vzdigne tvoje roke, vedno 4očito na m jeni", da se bije? Jaz mislim, da ne, da.si bi ga človek njegovega kalibra lahko sodil drugače. Da je bila seja burna, je resnica, toda to ni z« stare Člane gl. odbora .nič noveta. Horvatu je to čisto novo, kakor mu je novo sto drugih reči v J. S. Z. in socialistični stranki. Cc bi imel Horvat več vpogleda v oktiv-nost gl. odbora in socialistično gibanje sploh, pa manje razgrete domišljije, bi mu vzdiganje rok posameznih članov gl. odbora ne bila nobena kurioziteta, ker ga pa nima, smatra vzdiKanje rok posameznikov, kadar govore, za največji kuriozum in argument proti tfctim, do katerih si je s pomočjo svojih učiteljev vzgojil sovraštvo, ki presega vse meje navadnega verskega fanatika.
Za ljudi, ki prihajajo s takimi očitki, porojeni iz razgretih mozga n in takega razpoloženja, nc
more imeti človek nič drugega, kakor globoko obžalovanje.
Vzlic temu, da se človek ue peča rud z ljudmi, ki so podvrženi fanatizmu, bi vendar vprašal Horvata, s kaanim namenom je*prišel na sejo, da "popruvlja " predlogu, ki je bil sprejet in za kateregn je sam glasoval, uvod? Horvat dobro ve, da so o predlogu glaso-\ali tudi zunanji člani gl. odbora, in da če bi se uvod izpremcnil, bi morali o tem vedeti zopet zuuanji člani, kar bi pomenilo zavlačevanje predloga. Poleg tega jc predlog izšel tudi že v Proletarcu. Namera je bila morila vse A-ug*, kakor tista, ki jo je navedel Horvat, namreč, da je uvod preslišal, ker je polagal vso važnost le na točke. Kaj se je skrivalo za to namero, dniže Horvat? Tako postopanje druže Horvat, ni delo treznih ljudi, ampak igrarija je — igranja človeka, ki ne ve kaj hoče! Ali je gl. odbor J. S. Z. zato tukaj, da ae ž njim igrajo ljudje, ki ne vedo kaj hočejo?
Na to vprašanje bo menda uaj-bolj jasno odgovorilo naše članstvo.	f
Frank Petrich, gl. tajnik.
pravil vtisk, kakor da so bili Slo-
Uradni pečat. MlaŽ Novak, tajnik, Ivan Prostor, predsednik Slovanfke Delavsko Podporne Zveze. Cradni pečat. Frank Psvbvvič, tajnik, F Š. Tauchar, predsednik Sl<*v. Pmlp. Dr. Sv. HaHmre.
sekciji ne trpe nikakršne debate o tnkrh vprašanjih, Slovencem pa strašno zamerijo, če se drznejo o
dni, kar je prišel Žikič — pred koti- 'csoin — s takim predlogom. In > res, da je «hrvaški klub 5,t. 6 leto t zopet vložil tako inleiativo.
nega oziroma' nadzornega od^om so v manjšini, pa se vseeno ne uklonijo, ne Kristanu, pa tudi ne ('vet kovu, če vedo, da so v pra* vem. Sod. Horvata pa vprašam, zakaj pri vlečete vecino na sejo celo kompanljo svojih s<»drugnv,
Vladni program za gradnjo trgovskih ladij obsega 1,270 la dij, ki hodo nosile 7,%8,000 ton. To so izvedeli, ko je transportni odbor poslal zakladntške-mu tajniku poročilo, zakaj potrebuje še eno nti-Ijarvlo za gradnjo ladij.

.................
j Stran Kja i ....................
TAJNIKOM KLUBOV J. 8. Z. V UVAŽEVANJE
Tajnike jugosl. socialističnih klubov prosim, naj uvažujejo v izvrševanju dolžnosti napram J. S. Z. iu klubu samemu sledeče točke :
1. V «lučaj u ako klubov tajnik ne sprejme v teku desetih dni od gl. tajnika naročenih stvari, bodisi ¿lanske znamke, čl. knjižice, pravila itd. naj nemudoma naznani tajništvu Zveze, da nI sprejel naročila. Zadnji čas se namreč dogaja — odkar je Amerika v vojni — <la se včasih kakšna pošiljate v izgubi na pošti, in če gl. tajnik ni obveščen v teku desetih dni (v tem času so navadno odposlana vsa naročila) se lahko zgodi, da čaka klub cel mesec na naročilo, misleč, da gl. tajnik ne vrši svoje dolžnosti. Vsa naročila so razposlana po vrsti in sicer najpozneje v roku desetih dni, odkar jih tajništvo sprejme.
Dogaja pa se sledeče: Pride na
pp. jriamo, v katerem se pravi: Prosim, da mi pošljete takoj inamke in čl. knjižice, če Je mogoče po Special delivery, ker Imamo v soboto ali nedeljo sejo, pa nimam na roki čl. znamk. Zgodilo se je, da je tako pismo prišlo v petek, za soboto pa bi moral že odposlati čl. znamke na pr. v Ohio ali Penila. To je absolutno nemogoče, kajti uprava J. S. Z. ne more poslovati na podlagi Special delivery, če lie gre za kakšno bolj važno zadevo kakor naroČilo za znamke in druge reči, ki jih potrebuje klub. Vsak tajnik naj1 torej gleda, da ima za prihodnjo sejo v zalogi dovolj znamk, in če jih nima, naj jih pravočasno (vsaj deset dni pred sejo) naroči od g!.1 tajnika. Vsa naročila se razpošiljajo po vrsti in kolikor mogoče hitro. Včasih nastajajo tudi pri gl. tajniku zapreke, ker se nakupi čl slučajno kfikšno drugo delo, in, vsled tega se odpošiljatve za p tr dni zakasne; zato ni odlašati naročil, da se na ta način ne zavlečejo k) uho ve seje. ali da ne dobe j člani kluba v čl. knjižice ob času svojih znamk itd.
2. Zadnje čase se dogaja, da sprejemajo nekateri klubi résolu-i
cije in predloge, ki ae nanafiujo na akcijo, bodisi da se tiče ta akciji sprememb pravil, kar pomeni splošno glasovanje aH drugače — In jih clrkulirajo, to je razpošiljajo na ostale klube, češ naj podpro njih akcijo. To je popolnoma nepravilno, kajti dokler o takih resolucijah, ki vsebujejo predloge za akoijo, ne razpravlja gl. odbor J. S. Z. na svoji seji o njih zaključuje, je vsaka taka resolucija neveljavna. Točka 50 zveznih pravil se glasi. " Vsak klub ima pravico predložiti inci-ciativo gl. odboru v odobrenje. V slučaju, da gl. odbor odkloni pri-občitev iniciativnega predloga v glasilih, tedaj gl. odbor poslani iniciativni predlog klubu, ki ga je poslal, vrne na/.najajoč, v čem se gl. odbor z iniciativnim predlogom ne tttrinja. V tem slučaju lahko klub išče pomoč na svojo roko, in če dobi od šestih klubov, sest o ječi h v treh raznih državah podporo, gre iniciativni predlog na splošno glasovanje."
V trj točki je torej Jasno izrečeno, da se lahko vsak klub obrne za podporo o iniciativnem predlogu na ostale klube šele tedaj (in ne prej) ako g?, odbor


■T ■
1

s
I
šf
p

V delu je in začetkom oktobra izide
družinski
» i
za leto 191S
Trije letniki tega koledarja so izšli. Slovenska javnost v Ameriki ga pozna in za četrti letnik nam ni treba peti, slave. Da se je ta izdaja priljubila ameriškim Slovencem, nam dokazuje nje rastoča naklada.
Uspeh koledarja v prvih treh letih je bil izdajateljstvu v vzpodbuja Uredništvo in upravništvo sta se potrudila, da podata Slovencem v Ameriki knjigo, ki jih bo veselila. Uredništvo polaga važnost na to, da bo vsebina raznovrstna, ter pride leposlovje prav tako do veljave, kakor poljuden pouk, resnoba prav tako kakor šala. Naročniki najdejo tudi v novem letniku imena pisateljev, ki so s? jim prikupili. Originalne prispevke imamo od Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika st., Ivana Moleka, Franka Savsa, Jožeta Ambrožiča i.t.d. Koledar obsega pesmi, ki bodo razvedrile čitatelje in deloma služile tudi potrebam organizacij po deklamacijah. — Uvrščeni so prispevki slovenskih pisateljev iz .stare domovine in literatov drugih narodov. Drugo gradivo je raznovrstno, kolikor le more biti v taki izdaji.
Skrbno urejen je
ilustrativni del
Tudi v tem oziru bodo odjemalci opazili napredek. Koledar bo imel več celostranskih lepih slik, povrh pa veliko število manjših ilustracij. Med prvimi bomo imeli nekoliko originalov.
Splošno je znano, da so take izdaje v sedanjem času zelo otežčane, ker so se vse tiskarske potrebščine nezaslišano podražile, zlasti pa papir. Obljubovala se je odpomoč, vodile sd se preiskave. Toda pri preiskavah je ostalo. Namesto da bi se bil položaj zboljšal, se je še poslabšal in draginja postaja le še večja.
Kljub temu je izdajateljstvo sklenilo, da ne poviša cene. Tudi letošnji koledar velja
SO centov,
ker računa izdajateljstvo s tem, da bo slovensko delavstvo seglo po njem in ga pokupilo, tako da ne nastane škode iz preostajanja izdaje.
Kakor po navadi, bo tudi letos
Koledar trdo vezan.
Vso vsebino objavimo, ko bo koledar dotiskan.
Upravništvo prosi, naj se društva in posamezniki podvizajo z naročili, fh se more določiti naklada. Z ozirom na draginjo vsega, od papirja do vezave, bo le tolikcHiskano, kolikor bo naročeno. Cim prej pridejo naročila, tenj bolje bo. Kdor zamudi, lahko ostane brez koledarja.
Vsa naročila sprejema
PROLETAREC
predlog odkloni. Vsak tak predlog mora torej priti pred gl. odbor, ne pa narobe: najprvo na klube. Zapomnite si: Vsak iniciativni predlog, to Je predlog ali resolucija, ki vsebuje akoijo, mora iti pred vsem na sejo g!, odbora J. S. Z, drugače je neveljaven, poleg tega pa gl. odbor dotiČni klub, ki je kršil na ta način prs-, vila, lahko obtoži radi kršenju pravil. Ravnajimn se vsi po pravilih, ki jih je sprejel nafi zbor in | potrdilo naše članstvo potom splošnega glasovanja.
'A. Se zamudite poslati vsak mesec mesečno poročilo za prejšnji j ali pa tekoči mesec.
Vse tajnike klubov pro»dm, d« to blagohotno vpoštevajo iu mi na, ta način pomagajo pri vršit vi tajniškega posla. Čini večja točnost, taktnost in kooperacija od strani klubovih tajnikov, tem večji odmev teli lastnosti bo od strani gl. tajništva napram celi J. S. Z.
Tajništvo J. S. Z.
Idilno
milo.
Tajnikom jugoslovanskih socialističnih klubov na snanje.
V kratkem dobe vsi dobrostoje-či klubi glasovnice o zadevi, da se postavi Jugoslovanska socialistična zveza na stališče avtonomnih sekcij. Vsa navodila za glaaova-nje so na glasovnici. Rezultat glasovanja je poslati tajništvu zveze najkasneje do 15. novem -bra t. 1. Hedaj je odprta diskusija o predlogih in se je lahko vsak član udeleži v naših glasilih.	Tajništvo J. S. Z.
Milo za toaleto, obraz ali kopalj mora vsebovati sledečo kakovosti: B;ti moračiato. zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo.
Seven's Medicated Skin Soap
(Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 25 centov.
W. F. SEVERA COn CEDAR RAPIDS, IOWA
Sev«r*'s Antiaopsol
je antlsspUšna Ukodi-na sa notranjo in vaa-njo rabo. Rabiti bi g« morali vsak dan kot Uiino izpiralo, grgralo in kot kraj«vno nadevalo. Csna 16 centov.
S«vtr*'f
Foot Powder
(Severov Prstek za naga) je znan kot ar-tiasptieno preprečilo soparnega duha in oiajftUo za potna, otekla. pskoša in razpo-kans noge.
Cena 26 centov.
potoff mb m dob« tudi drug» xdravlla in tu*letu» pripravke l{dal»u. i« kl m proU»Ja)o pod "tovarovo" varnostno i nam ko. Zabta-Viit« vadao saiuu Bavarova priprav k« Na prodaj v In-karuak vtepovftod. Čo Jih nn morata dobiti v vaiata kraju. naroČita Jih aarav-no»l ud	„
LISTU V PODPORO.
Andrej Dugar, Lorain, O. 50c, Slov. soo. klub št. 2, Glencoe, O. $5.00. V družbi po Kristanovem shodu v Detroit, Mich. nabrano $24.20. Slov. soc. klub št. 1 Chica-f0, Dl. $26.00.
Skupaj................$ 55.70
Zadnji izkaz...........155.13
Na|vet)a slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio 0
Ure, verižice, prstane, broftke, zaprstnice, medaljonfike, itd.« Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbl* Gramofonov in gramofonskih ploftč ■l<*«nskiH In drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pilit« po c«»ik, kateri ae Vam polije breeplažno.
Najbolj«« blage.	Najaiij« cene.
IDE
Viêga
$210.83
v
OPOMBA UPRAVNIÄTVA.
: V enem tednu je dobil "Prole-tarec" nad $55.00 podporo. Dokler bode xnad slovenskimi todrugi toliko požrtvovalnosti za njihovega Proletarča, toliko časa je obstoj Uita zasiguran. Ako uslušbtnci pri listu vidijo, da jt dobra volja pri rtah aodrugih, potom z veseljem delajo za ftvar za take plača, ki so pravzaprav le nagrade za delo.
Zelo prijetno bi nam bilo pri aren, ako bi mogli vsaj deset te-dnov zaporedoma izkazati tlične «vote listu v podporo. Sodrugi, kaj pa Vi miilite o tem? Odgovor bi radi slišali! V ' Slovenski sekciji" J. s. Z. J« organiziranih nad 1000 Slovencev. Ako da vsaki $1.00, potom da upravnik lista enotedensko plačo, to je $12.00. fo se to zgodi, potom bi bil list naenkrat dobro financiran.
PAZITE IN HRANITE
Narodni irrok pravi: M Pasi te na vafi beli denar za črne -dneve." To pomen j a toliko kakor prvo paaite in hranit^ doklrr *tc fie r.drnvl in mladi, da boate imeli nekaj ca »tara in onemogla leta.
Vati k človek mora pačiti in hraniti, ke le to je eiliao pot, ki VOS Vodi v neodvjaaest. Prvi dolar, ki ga «late nantran. se lafeto eeni kot it<*m«*ljni kamen poslopja ca katerim vsaki stremi. Dot»** je vedno imeti na pametu narodni icrek ki pravi: "Zrno do črna pogača: kamen na kamen palača". Najtežjo je početok ali brrc poiVtka ai nikdar ničesar. Zatorej pričnite rtugati vaA denar Ae danea, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. 7. vlogo enega dolarja dobite vafto baačao knjižico.
Mi sjirejemamo dennr na hranilno vlogo in plačamo po .1% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Franeoako.
Proda jemo prve poaejilae mortgnge (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Rprejemo upise ca parobrodno potovanje v staro domovino po Vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Island Avenue. Chicago. IU.
Kapital, vloge in prebitek caaia nad $0,000,000.
4008 W. 31st St.
Chicago, III«
Milwaukee, Wis.
Zopet se približuje čas, ko bo naša slovenska naselbina pokazala, kaj se vse more doseči s skupnim složnim delovanjem. Zveza vseh mihvauških društev "Zedin-jeni Slovenci" prirede dne 2. septembra na Kušljanovi farma bn-pozanten piknik v prid vsled vojne prizadetim rojakom, v kateri namen smo že odposlali $200 slo-venskim beguncem v Avici na prošnjo, ki so jo poslali v Ameriko in ki je bila priobčona v Pto -«veti. V zgodovini naše naselbine je to že tretja prireditev v ta plemeniti namen. Prejšnji dve prireditvi sta nam prinesli čez tisoč sto dolarjev, kateri deuirr se sedaj nahaja oljrestonosno naložen na banki. Društva so nam zagotovila, da se udeleže te velevažne prireditve korporativno. Veselica se bo vršila, najsižeho lepo ali grdo vreme. Ako se nam bo smehljalo solnce, bomo v parku, ako pa bo padala iz oblakov nezaželjena voda, se bomo pa zabavali v veliki dvorani, ki nam je na razpolago.
Veselica se prične že dopoldne oIV devetih. Odbor je preskrbel, da ne bo treba čakati nikomur na karo, ampak da se bo z la'likoto prižlo hitro tja in nazaj.
Preskrbljeno je, da ne bo nihče lačen in žejen, ako bo le kdo hotel uživati. Tudi za zabave vseh vrst kot streljanje, licitacija, tekmovanje, srečkanje itd. je pre -skrhljeno. Razume se. da se bo, kogar bo veselilo, lahko zavrtel pri zvokih prijetne godbe.
Nobenega rojaka, ki Ima čut zn plemenito delo, ne sme manjkati na tej prireditvi.
Z bratskim pozdravom
Odbor.'
VABILO
na veliko plesno veselico, katero priredi društvo "SLOVENSKA POSTAJA" šiv. 16211, M. W. of A. v Chicago, IU., na
"LABOR DAY"
to Je dne 3« septembra t. I.
V HOERBERJEVI VELIKI DVORANI V!?.^
Začetek ob 2 popoldan.
Vabijo se vsa slovenska društva in r o-samezni rojaki, da nas mnogobrojno po?c-tijo. Dame vspremstvu so vstopnine proste.
VSTOPNINA I
Za prijetno zabavo, veliko veselja, in dobro postrežbo pa bo skrbel za to izbrani	ODBOR.
Zvezni gozdarji izjavljajo, da že od leta 1910 ni bilo take nevarnosti vsled gozdnih požarov za šume v državah Montana in Idaho. Veter je tako razširil gozdni požar v Lolo llot Springsu, zapadno od Miusoure, da so morali delavci bežati, ki so se trudili, da pogase ogenj.
Velik požar hlizo jezera Keely se tudi siri, toda obrača se proč od letovifite ob jezeru.
Na drugi strani meje v državi Idaho je v nevarnosti več sto delavcev, če ne prične pihati veter od nasprotne strani.
Izšla ¡e knjiga Monlzc m
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To velezaidmi-vo znanstveno razpravo, tičočo se svobodnega naziranja in misli, bi moral citati vsak rojak, vsaka rojakinja. Vsak slovenski svobodo-mislee in socialist bi moral imeti to knjigo v hiži, morala bi biti v vsaki sloVenski Čitalnici, rtocijali-stičnem klubu in drugih kulturnih društvih.
Ona 35e poštnine prosto.
Naročite še danes pri:
ERAZEM GORSKE, 4964 Pe&rl St., Denvor, Gob.
Adv.
V Han Franciscu je je stavka cestnožclezniških uslužbencev, družba pa poskuša vzdržati obrat s stavkokazi.
Na nekem vozu je prišlo do pravega boja med sprevodnikom in komnpanijskimi stražarji! Sprevodnik je bil ustreljen v srce, tri OMebe no težko ranjene v bolnišnici o šestih paražirjih, » katerimi
jt* nastal spor, pa tli duha ne sluha v«-ae	tM** * C°'
Pri prehladih
Tdrfulu mt t» prša, kakor Udi stopala s ' A Dr. RteMcr-Jcvam	t
PAIN-EXPELLER
IT'MakoJa tako) olajlfjlvo In prtjatao.
lettns pravi • fantrea« mamko »idra.
in Wo v l.karnah la naravaost od
N«w Varfc, N. y.
Še enkrat kriška deklaracija
((Konec ■ 3. strani.) ra biti vsak sklep ustavodajne narodne akupfcHne I »odvržen kraljevi sankciji.
Dokler «toji londonaki odbor lu Biankinijeva garda v Ameriki na tem atalimu, ni x njo absolutno nobenega govora. In popolnoma smo pr"-pričani, da stoji velika večina alovenskega naro-da v uajostrejai opoziciji proti vwein takim «u>-narliienim poizkusom.
Bilo je licemerstvo, ko je ta kompanija govoričila, tla si bo uarod sam lahko tobiral forino vlade; po številnih anamenjih smo spoznavali to liednerstvo. Ampak nesramnost je, da nastopa Mbi sedaj kar avtoritativno svojim gnilim kraljestvom in s svojo neumno dinastijo, po ima povrh še aroganco, da gobezda o "svobodi". Katerikoli paglavec iz familije Karagjorgjevir bo takrat po dedni 'pravici55 sedel na svojem tand-lerskem tronu, naj ima vet* pravice od vseh izvoljenih zastopnikov ljudstva — to je, kar določa krfska tleklaracija in za kar se Biankinijeva klika s tako hinavačino poteguje.
O naj bi bil to nm cilj, tedaj bi radi vedeli, po kakMii pravici se drznejo jemati besedo "demokracija" na jezik. Po kakšni pravici smejo sploh izgovarjati svobodo, ko polagajo cele narode kateremukoli smrkolinu pred noge t
Silno velike fraze imajo v svojem spisu in "že to bi nam moralo zbuditi največjo previdnost. Kajti za dobro stvar ni nikdar treba toliko bobnov in zvonov. Vse gromovite besede pa ne zakrijejo izdajstva, ki ga pripravlja ta koterija. Tri leta krive, da ne delajo za nič druzega, kakor za svobodo naroda ;zdaj pa kažejo jasno, da delajo edino za dinaatijo. Kar se imenuj« zedinjenje naroda, je faktično le povečanje moči Karagjor-gjevičeve dinastije, ki seveda ni mogoča drugače kakor z aneksijo hrvaških in slovenskih krajev.
Zato je impertinenva, če pravijo Biankino-viči, da je krfska deklaracija revolucionarna. To je švindlerska fraza, s katero bi. radi preslepili resnično revolucionarne elemente. Revolucionarna rešitev jugoslovanskega vprašanja je le tedaj mogoča, ako se porinejo vsi drugi, prav posebno pa interesi dinastij na stran in obveljajo edino interesi naroda.
• *
Da ne bi bilo nobenega dvoma, izjavlja izvr-fcvalni odbor "Jugoslovanskega narodnega sveta", katerega so si gospodje napravili brez naroda, da je popolnoma solidaren z'vlado kraljevine SHbije in z londonskim odborom.
Naša čedna družba postavlja torej solidarnost s kraljevsko vlado nad vse. Tedaj mora reveda vdano služiti kraljestvu in lizati Petru in Aleksandru čevlje. In tedaj nj čudno, da je solidarna tudi z londonskim odborom; ampak če smatra ona londonske gospode za "zakonita zastopnike Jugoslovanov", ni v tem nobenega dokaza, da bi jih Jugoslovani sploh morali smatrati za svoje zastopnike.
Ka kakšen način prihajajo gospodje iz "Narodnega Sveta" do tega, da smatrajo krfsko deklaracijo za "legalen akt*, nam je tako temno, kakor prerija v oblačni noči. Na podlagi kakšnih zakonov pa je tista izdajalska krpa legalna ? Kdaj pa je narod dal sibski vladi in gospodu Trumbiču pravico, da ga prodajata novim veličanstvom, dokler še niti starih ni rešen!
«#	...	.	M	,	. ■
Iz Amsterdama poročajo: "/Ncodviani odbor" v Monako vem je obelodanil oster protest proti propagandi miru brez odškodnine, to je vojnega tributa. Odbor povdarja, da je znašalo javno bogastvo Nemčije ob začetku vojne 00 mi-Ijard dolarjev, toda vojna je že baje požrla polovico tega bogastva. Plačevanje obresti od vojnih dolgov bo zahtevalo tri miljarde letnih davkov, toda država ne more dobiti več kot poldrugo miljardo."
Dalje pravi odbor, "da je nezmisclno upati, da bodo kapitalisti nosilf davke, in tudi konfiskacija vseh večjih premoženj v Nemčiji bi pokrila komaj majhen del težke butare dolgov. Ako torej Nemčija ne dobi vojnega tributa, bo ljudstvo omagalo pod strašno težo davkov in izključen ni niti finančni bankrot."
Vesti h Kodanja pravijo: "Avstrija vpije za mir in je oelo pripravljena priznati teritorijalne koncesije ob italijanski meji in v Oaliciji, samo da pride mir; Avstrija je dežela izgredov in lakote, ki ne more več prestati nadaljne vojne zime; Avstrija je zrela za revolucijo, ki morda iabruhne takoj, ako odreče vlada mirovno ponudbo."
Tako je naslikal Avstrijo neki ugleden Avstrijec, ki je pravkar prišel z Dunaja, Dejal je tudi, tla spoznava avstrijska vlada Jn cesar sam veliko nevarnost, ki preti Avstriji, ako se bo vojna nadaljevala še eno zimo; zato delujejo za mirovno pogajanje.
Avstrijec se je n*ed potjo ustavil v Berlinu in je govoril s podtajnikom zunanjega ministr-stva, baronom Busčhe^Iaddenbauseivom, profe • sorjem berlinske nniverze Hans Delbrueckem, so-cialistom Scheidemannom in Hardenom, urednikom lista "Die Zukunft". YV. s<> izrekli nado, ♦ da bo mir sklenjen še preti zimo, izvzemši Har-jlena, ki je dejal, da letos še ne bo miru.
« 11
Po vesteh iz Monakova je Nemčija potrošila za vojne namene 180 miljard mark ali 45 miljard dolarjev.. .
Angleški vojni urad javlja, da so angleške oete vjele «hI začetka vojne do danes 131,776 Nem-cev, medtem ko so Nemci vjeli le 56,500 Angležev.
Število vjetnikov, ki so jih zajeli zavezniki rj 0. aprila 1017, jc: Angleži so vjeli na zapadni f(*( vti 40,155 Nemcev, Francozi pa 43,723. Italija i so vjeli 40,081 Avstrijcev', Rusi pa 37,221. Skupaj 167,780 vjetnikov.
Ampak zapomniti si je treba takoj na to sledeče besede: da krfska deklaracija za obe strani
obvezno in définit ivno od redu je edinstveno politično stališče zastopnikov kraljevine Htbije in «astopnikov jugoslovanskih dežel pod Avstro-(>gr*ko.M '
Obvezno in definitivno!
Na cliika&ki konferenci se je gospod M ožina v potu svojega obraza trudil, da bi pregovoril konferenco, da ni krfska deklaracija nič defi-nitivnega in da še nikogar ne veže.
Tu ga iuutš! Zdaj nam razpošilja goapotl MoŽina sam "na višji ukaz" resolucijo, da je krfska izjava definitivna in obvezna, torej da tudi ie definitivno imamo kralja.
Za nas seveda ni ne definitivna ne obvezna. Gospod Trum bič ima toliko pravice, tla bi nas vezal, kolikod Mica Potica,in gos|H)d Pasič se davno ni naš vladni gospodar. Za nas ne more biti nič druzega obveznega, kakor to, kar sklene narod sam. Ariupak da ne bo 'kravja kupčija, ki so jo sklenili na Krfu, res bodoča u»oda dežele in naroda, da je treba, tla vstane narod proti njej in jo raztrga tako kakor zasluži.
Gospodje Biankinoviči hočejo seveda ravno narobe. Vsi Jugoslovani naj se postavijo pod njihovo zastavo in seveda pod njihovo komando In seveda naj to store brezpogojno.
Ali tej gospodi ni dovolj, tla pozivajo. Nesramni so! Ta družba se drzne izrekati, tla je proti "narodnemu osvobojen ju in zedinjetrju", kdor ni z njimi! Še nimajo nikakršne vlade v kremp-I jih, pa že kriče in ukazujejo kakor vlada joči deapati. -Postavljeni po svoji lastni volji se upajo izključevati iz naroda vsakega, kdor ne obrača kozolcev pred troni in ne liže prahu s škornjev kakšnih bebastih princev.
Te podlosti niso take, tla bi se mirno vtikale v žep. In sofizmi, katerih se poslužujejo ti po. šteni stilisti, jih prav nič ne pravičujejo.
Mi smo za združitev Jugoslovanov in nobejj Biankini in noben Kebe nima pravice, tla bi to tajil. Toda ker nočemo klečati ne preti Ilabsbur-žani ne pred Karagjorgjeviči, se upa nekoliko domišljavcev slepariti, da jc nasproten narod -liemu združenju, kdor ne mara biti monarhlsti-čen. hlapec.
S to svojo brezobraznostjo so se popolnoma razkrinkali. iPo pravic se očita tej kompaniji, da ji je prokleto malo za združitev naroda, še martj za njegovo svobodo, največ pa za monarhi-stično pod repi list v o.
Ali ta nesramnost bi lahko postala nevarna, če hi ljudstvo spalo. Vse te kronane izjave morajo narodu odpreti oči in mu pokazati, da je zadnji čas za boj — za boj za zedinjenje in svobodo, torej za boj tudi proti vsem monarhijam in mo-narhistom. Narod mora tem domišljavim kpp-čpvaleem z njegovimi interesi sam |>okazati, da ni sejmarsko blago, ki se prodaja kakor črede. Glasno in jasno jim mora narod povedati, da hoče ščati nobeni cesarski ali kraljevski vladi. Zagr-sam odločevati o svoji usodi, pa- je ne prejm-meti jim mora narod, da jim bo brnelo v njihovih mon artističnih ušesih, da hoče biti zedi« njen v svobodi in da zato ne mara nobenih mi • lostnikov nad seboj.
Naprej za jugoslovansko federativno republiko! Naprej za Jugoslavijo naroda !-
Železniški^ družba Lehigh Val -ley je nastavila devet delavk za popravljanje proge, ki izvršujejo vsa dela, ki so jih prejp izvrševali delavci.
Napadi napetoati.
Na stotine jedilnih snovi je, ki povzročajo uepetoat, navade» znak različnih želodčno-drohovnih nerodnosti. Težko je torej se izogniti takim napadom napetosti, toda Triuerjev Amerikanaki Kli-ksir iz grenkega Vina da hitro in gotovo od pomoč. On odstrani vse škodljive sndvi iz drobovja in po-vrne zopet redno delovanje črevesnega trakta. Kdor trpi na zapeki, neprehavnosti, glavobolu, nervosnoati, splošni oslabelosti itd. se lahko zanese na to zdravila. "Trinerjev Amerikanski Kliksir od grenkega Vina je zanesljivo zdravilo, nikdar ne prevari piče. Mm. Geo. Hlatky iz VVinber, Pa., 11. julija 1917. Cena $1.00. V lekarnah. — Trinerjev Liniment je najboljše orožje proti zavarovanim sovražnikom revmatiacm i ta nevralgijo. Hitro pomaga v slučajih izjwihnjenja ,pretegnjenja, oteklin in osveži utrujene mišice in noge. Ona 25 in 50e v lekarnah, po |M>šti 45 in W)c.
V lekarnah. Cena $1.00. .los. Triner, izdelovalev, 1333—1330 Ashland ave., Chicago, 111.
Central Hotel
Conemangta. Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
"Caa"
je edina slovenska revija v Ameriki. 4'Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in gospod i nske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo rničnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta #1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chieaffojll. v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
CARL STROVE»
Attorney at Law
Zastipa ta ttik stiiiik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah« At. aoba 1009 133 IV. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Talafon: Main SIN
Ali veste za letovišče Martin Potok a rja t Seveda. To je "VIL-LAOE INN" s prostornim vrtom tM izlete.
• Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi jc poznan po vsej okolici.
Ogtlen Ave., blizo cestne železniške postaje, L.vons, lil. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
11 411 «RAM HE , KENOSHA. VIS.
Telefon 1199
Prirepen po načinu, ki ga ie ra
bil «tur moder menih
SOROL
se ja 'Izkazal čudovito nspeft-nem sa krča želodcu m trabuhu, bola »vrat, naduho, glavobol, isgubo taka, prehlad v (lavi, itd. itd.
Priredi k« lata kompanija, ho dela «lavni "Pain Ex-peller" staro vredno sredstvo ta vdrgnenje. Pameten človek ima eno ■tekleniro vedno pri rokah Itc in lic v v*eh lekarnah, li pa pri
r. ao. atCHTEa co.
74-80 W»nhinvton Street. NKW YORK
MODERNA KN1 GO VEZNICA.
»
Okusno, hitro in
za privatnike in druitva. 8preja mamo naročila tudi izvaa
Imamo moderna «troja, cane in poštena poatrafba.
BRATJE HOLAE, 1638 Sina IataaJ Av*, (Adver.V	IT
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
Naročite ai devnik "Proave-ta". Li«t stane za celo leto $3.001 pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, IIL
vnitka preiskava hreaalašae pU )e la adra «IIa IM« Blue
▲va. Cfcicate. U redaje ad 1 de I a» paL; ad T de • avaler. Uvea CMe*# IlveM baletki aa) »tfeje elev
Naivecia dnvanska tiskarna v Ameriki je
Jz Kodanja poročajo:	y
Med nemškimi voditelji je zopet prišlo do spora zaradi stifomarink. Vesti iz Berlina govore, da so si bili zadnje dni v laseh predstavniki vlade in zagovorniki sitobrnarinske kampanje ter voditelji klerikalcev, socialistov in radikalcev. Schei-demanu je dejal drju. Hellferichu, ministru no-t ran jih zadev in ministru mornarice admiralu Kapelleju, da ne bodo nemške stibmarinke nikdar pripravile Anglijo do tega, da hi prosila Nemčijo za mir. Socialistična stranka — je tlejal — je še vedno proti submarinski borbi in v tem oziru ne spremeni stališča.
Krzberger, vodja katoliškega cent ruma, je dejal, da ne veruje vestem o uničevanju sovraž -nih ladij in Hauasmann, vodja bavarskih radikalcev jc očital vladi, da goljufa nemško javnost z bombastičnimi poročili o uspehih submarinskega bojevanja. ^
Voditelji delavske stranke v Londonu so dobili brzojavko iz Stoekholma, da jc mednarodna socialistična mirovna konferenca, ki bi se imela začeti 9. septembra, zopet preložena za nedoločen čas.
(Konferenca je najhrže preložena iz razloga, ker so Amerika, Anglija, Francija in Italija odrekle potne liste delegatom iz teh držav.
-.u
Poročila iz Amsterdama pravijo: Berlinski listi javljajo o viharni seji proračunskega odseka v nemškem rajhstagu. Kancelar Michaelis je bil ob svojem nastopu dejal večinskim poslancem, da je za mirovno resolucijo, ki je bila sprejeta v juliju, kakor si jo on tolmači. Hoc. Bbert je sedaj očital kaiirelarjn, da je snedel ^esetlo, katero je dal prejšnji mesec, ko je izjavil, da simpatizira z resolucijo. Michaelis je skušal zaviti svoje besede, toda razburjenosti ni mogel potolažiti. Po-slanci so mu očitali neodkritosrčnost in celo sir-parstvo, in prišlo je do besedne bitke, nakar je bila seja zaključena. Malo je manjkalo, da ni debata povzročila drugo ministrsko krizo.
Wolffov "Bcfliner Tageblatt" ostro kritizi-ra kancelarja zaradi tega kozla in pravi: "Dr. Michaelis bi se moral zavedati, da uničuje s taki-mi napakami vsako možnost miru. Obenem jc to dokaz, da kancelar, katerega postavi višja sfera (cesar), ne more delovati sporazumno z državnim zborom. Nezminelno je, tla dovoli 70 miljonov ljudi, da jih vladajo ljudje, katerih ne postavijo sami, dasiravno morajo s krvjo plačevati njihove napake. Državni zbor mora takoj narediti konec temu sistemu. . -
ZANIMIV .ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEARING HOU8E * \ Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadaorstvom "Clearlac Housa". . V»e banke, ki imajo zvezo s Cbieago Clesrinjr House, so podvržene »trogrmu nadzorovanju od uradnikov t*ga zavoda. Pregledovanje računov in imetja ae mora vrAitl najmanj enkrat na leto. Isvedrnei natančno preidejo nt h nje vMike banke. Vm> gotovino prefttej^jo, pregledajo -vse note, vnrMine, vknjižbe in druge vrednoiitne listine, ne prepričajo o fondih, ki ao nuloženi v drugih bankah in pregledajo knjigo in račune. Če najdejo izvedenci kako *lsbe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred-noot v avojih knjigah. Če banka drzno Špekulira in se ji pride na sled, morn to takoj opustiti. Vse, kar je »labo, ri skirnno, se mora takoj od*traniti in nn-domestiti s boljftim. Če vnegn tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnjo ugodnosti in pravice, ki jilt vživnjo banke, katere ko združeno v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti nli če ni sprejeta v Cloraing Houn? ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zvese, Že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing HoukS je bil izdelan v Cliicagu pred desetimi leti, od katerega čana naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v sveži s tem Clearing Housom. Ako je ftlo na ali drugi banki nlabo vftlod panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing Houne bnnke in ji pomagale, dokler ne niso povrnile zopet normalne razmere. To Clearing House nndzorovalni načrt se je pokazal tako vnpeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House. »prejeli ta načrt.
American Stat« Banka je v zvezi n tem Clearing Hou*om, je pod njogovim nadzorstvom in ima vse privilegije te bnnke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov,
American fttate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajlir^nih c»čunov o Rtanju Banking I)cpartmenta državo Illinois.
Napravite NAftO banko ra VAfcO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
VpraSajte sa seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznsm $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Narodna Tiskarna
U
Bine Island Avenoc, Chlcago, II*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
I t^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in Tae drugo obrnite ac na avojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, IL L.
\ Cenike prejmete zastonj.	Vae delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ »4 BI0AD STREET Tli. 1475 JOHN STO VVN. PA.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Rluo Tslnnd Are., vngnl l.oomis in IS ceste.
V teli dnevih
velike draginje
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru.4'Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim crevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne ncprilikc.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti creva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in mno/.e raani bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojav'i kri in želodec, ki so potem vatami braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času iivljenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., jc priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo, de nepreskoljir za revmatizein in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. de jako poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Ona 25 in f>0e v lekarnah, po pošti 35 in 60c,
Trinerjev Cough Sedative
jc najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Ona ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrado: Zalta ko-lajna 8an Francisco, 1015, Grand Prix—Panama, 1016.
JOS. TRINER
kemik izdelovalec,
1333-1339 S«. Ashland Ave.	Chlcago. IB.
u