JAVNA Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor —Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 * *tfi /n 'j 'tih 'ik* • . ......j Vse prispevke honoriramo! PREBERITE IN NAPIŠITE! • Ugotovite: Kateri članek v tej številki vam najbolj ugaja? • Napišite to v anketni obrazec ali pa kar na dopisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • Izžrebali bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 dinarjev. RAZGOVORI Z VOLIVCI PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MIRKO DAMJAN V zadnjih dneh leta delamo povsod obračune in nove načrte. V želji, da bi bralce naSega lista seznanili z najvažnejšimi problemi in nalogami na območju naše komune, da bodo tako dobili boljši pregled ter z večjim uspehom aktivno sodelovali v predvolilnih razpravah, kakor tudi na zborih volivcev in sploh na sestankih, sejah in posvetovanjih, smo zaprosili vodilne funkcionarje na raznih področjih naše komune, da nam v nekaj besedah povedo: — o največjem uspehu na njihovem področju dela, — o raznih težavah, ovirah in neuspehih doslej, — o poglavitnih nalogah v prihodnjem letu. Vsem, ki so odgovorili na naša vprašanja (nekaj odgovorov bomo objavili še v prihodnji številki), se v imenu bralcev najlepše zahvaljujemo ter jim želimo obilo uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Uredništvo Več skrbi družbenim službam PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPSClNE MIRAN GOSLAR Povečana samostojnost in odločanje vseh občinsbih samoupravnih organov Ko sprašujete po uspehih in neuspehih v letošnjem letu, sem prepričan, da ne mislite na naštevanje objektov, gospodarskih ali negospodarskih, ki so bili zgrajeni ali povečani na območju občine. O tem je bilo dovolj povedano že ob sprejemanju družbenega plana in v teku leta ter smo lahko zadovoljni, saj pri realizaciji družbenega plana ni bilo velikih odstopanj. več let bo potrebno, da to, kar je bilo v prejšnjih letih zamujeno, nadoknadimo! Toda storjen je velik korak na poti, ki jo je potrebno do- MATERIALNA KREPITEV DRUŽBENEGA STANDARDA Če upoštevamo vsa sred- tivam in pobudam občanov sledno nadaljevati. Zlasti materialna baza šolstva se je v letošnjem letu precej izboljšala. Največje uspehe smo dosegli prav v tem, da se je samostojnost dela in odločanja vseh samoupravnih občinskih organov, skupščine in zlasti še svetov, zelo povečala. Skoraj ni bilo področja družbenega življenja, kjer ne bi razprave, pobude in predlogi zajeli širokega kroga občanov, ki sodelujejo v raznih samoupravnih organih. Najbolj pozitivna prelomnica, ki je letos prišla do izraza tudi v usmerjanju materialnih sredstev, je bila storjena v korist uspešnejšega delovanja tistih družbenih služb, od katerih je v veliki meri odvisen standard občanov — tu mislim zlasti na šolstvo, otroško in socialno varstvo ter razvoj komunalne dejavnosti. Daleč smo seveda od tega, da bi bili lahko zadovoljni; stva, s katerimi je občina razpolagala v proračunu, vključujoč izvirni priliv v sklad za vzgojo in izobraževanje, skupaj nekaj nad 3 milijarde dinarjev, je bilo 60 "/o porabljeno za šolstvo, socialno in otroško varstvo, zdravstvo in kulturo, 12 °/o za komunalno dejavnost in ceste, 6 °/o za skupno financiranje mestnih potreb in 8 odstotkov za finančni načrt občinskih upravnih organov. Ostalo zajemajo izdatki za telesno kulturo, dotacije družbeno-političnim organizacijam in krajevnim skupnostim, skupno financiranje nekaterih medobčinskih ustanov (gasilska brigada, občinsko sodišče, katastrska služba), gradnja novega poštnega poslopja v Šiški in regres za nižje cene mleka. ŠE BOLJ MORAMO UPOŠTEVATI OBČANE IN NJIHOVE POTREBE Čeprav je takšna razdelitev sredstev ustrezna inicia- in izhaja iz zahtev svetov in krajevnih skupnosti, ne bi bilo mogoče trditi, da nam je uspelo izčrpati vso ustvarjalno pobudo, ki prihaja do izraza na zborih volivcev in v organizacijah SZDL. Tu je bilo pravzaprav več aktivnosti na nemestnem področju občine, zlasti v Smledniku, na območju Vodic in v predelu krajevne skupnosti Topol-Golo brdo Bistven prelom in preusmeritev Najpomembnejši uspeh na področju družbenih služb v letu 1964 je po mojem mnenju bil ta, da smo v veliki meri zlomili staro in zaostalo miselnost o drugorazredni vlogi in pomenu delovanja družbenih služb. Tu mislim predvsem na šolstvo, otroško varstvo, izobraževanje nasploh, kulturo, socialno varstvo in komunalno dejavnost. To leto je torej prelomnica v dosedanjem prepočasnem razvijanju in vlaganju sredstev v te službe. Nismo ostali samo pri besedah, deklaracijah, obljubah in resolucijah, temveč smo zavestno dodelili večja sredstva za razvoj omenjenih služb. Narejen je tudi koncept nadaljnjega razvoja teh služb. Osebne dohodke zaposlenih v družbenih službah nam je uspelo v poprečju močno približati osebnim dohodkom v gospodarskih dejavnostih. Najvažnejše pa je, mislim, da smo s tem priznali vlogo in mesto delavcev iz družbenih služb, kakršno jim v naši družbi pripada. Več novih šol, vzgojno-varstvenih ustanov in kulturnih institucij Največja ovira v še hitrejšem razvoju družbenih služb, predvsem šolstva, otroškega varstva, je velika zaostalost na področju investicijske izgradnje. Sredstva, ki so bila dodeljena za osnovno dejavnost tem službam, so bila v letošnjem letu zadostna. Premajhna pa so bila sredstva za gradnje novih šol, vzgojno-varstvenih ustanov in kulturnih institucij. S tem problemom se bo morala naša skupščina in vsi družbeni organi krepko spoprijeti tudi v naslednjih letih! V ospredju: izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno varstvo in komunalne dejavnosti V naslednjem letu bo morala naša družbeno-poli-tična skupnost predvsem uresničiti ustavno in statutarno načelo, da je dolžna financirati predvsem potrebe in naloge na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunalnih dejavnosti ter potrebe svojega predstavniškega telesa in svojih organov. Vso prednost bomo morali dati razvoju šolstva, otroškega varstva in socialnega varstva! Pri tem pa bomo morali še bolj kot doslej krepiti in poglabljati sistem družbenega upravljanja v pogojih neposredne demokracije. Mirko DAMJAN NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa ................................. Želim, da pišete še o .................... če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: . in v Medvodah, manj pa v mestnem predelu. Ni nujno, da iniciativa za sklicanje zbora volivcev, ki naj razpravljajo o raznih vprašanjih, prihaja samo od zgoraj, saj po občinskem statutu zbor volivcev — poleg občinske skupščine in predsednika občinske skupščine — lahko skliče tudi organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali 5 °/o volivcev. Tudi organizacije SZDL so premalo nastopale kot organ, ki naj spremlja politiko občinske skupščine in tudi kritizira posamezne ukrepe, če je to potrebno. Gre za to, da moramo še bolj skrbeti in uporabiti vse organizacijske oblike našega družbeno-političnega življenja, da seznanimo občane s problemi; pa ne samo to, temveč da jim omogočimo ustvarjalne pobude, na osnovi katerih bo dejansko prišlo do izraza dejstvo, da si sami krojimo življenje. Zaradi tega bo potrebno tudi več stikov s posameznimi odborniki občinske skupščine, ki naj bi jih večkrat klicali, da nastopajo pred volivci, pojasnjujejo, spre-(Nadaljevanje na 3. strani) PREDSEDNICA SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO IVANKA KUKOVEC Potrebno je več razumevanja in sodelovanja Najpomembnejši letošnji uspeh na področju našega dela? — Če smem tu izraziti svoje osebno mišljenje, potem bi rekla naslednje: ZA VEtjO OBVEŠČENOST OBČANOV (Nadaljevanje s 1. strani) • da bodo občinski javni delavci vseeno morali kot najbolj razgledani občani aktivneje sodelovati v listu ter v kratkih (lahko tudi nepodpisanih) člankih opozarjati na določene pereče probleme ter nakazovati njihovo rešitev, • da bi naj tudi klub občinskih odbornikov v tem oziru odigral določeno vlogo s tem, da bi se vsaj enkrat mesečno sestajal in ob navzočnosti drugih družbenih delavcev in članov uredniškega odbora v prostem klubskem razgovoru osvetljeval razno aktualno problematiko in tako prispeval svoj pomembni del k izboljšanju vsebine in kvalitete lista, • da pa pri tem ne smemo zanemarjati tudi drugih oblik, sredstev in načinov za informiranje, osveščanje in aktiviranje občanov, zlasti so pomembni za boljšo informiranost občanov redni tedenski razgovori občinskih odbornikov in izvoljenih članov raznih drugih samoupravnih organov v okviru krajevnih družbenih centrov, • da je list, zlasti na severno-zahodnem območju občine zelo toplo sprejet in ga ljudje z zanimanjem bero, čeprav bi naj tudi problematiki s tega območja posvečal več prostora (nujno je bolj aktivno sodelovanje krajevnih dopisnikov!). Končno so bili sprejeti naslednji sklepi: ■ V prihodnjem letu bo »Javna tribuna šišenskih občanov izhajala vsak mesec v razširjenem obsegu, to je na 12 straneh ter bodo 4 nove strani posvečene najvažnejšim občinskim problemom. • Proučiti je treba vse možnosti, da bi od mesečnika prešli na štirinajstdnevnik, kajti le tako bodo občani lahko dovolj hitro in v večjem obsegu obveščeni o vseh pomembnejših vprašanjih ter bodo lahko tudi sami več sodelovali v razpravah prek samega lista. ■ List bo objavljal tudi odloke in pomembnejše sklepe sej občinske skupščine ter dopolnilne obrazložitve. • Povečan obseg in večja skrb za boljšo kvaliteto in še večjo pestrost lista zahtevata zaposlitev novinarja v rednem delovnem razmerju, zaradi tega se razpiše mesto poklicnega novinarja pri »Javni tribuni šišenskih občanov«. Kritična analiza. Predvsem to, da se je skupščina naše občine prav v tem letu izredno zavzemala za delo in realizacijo nalog družbenih služb. Razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da je imela razumevanje za finančne potrebe pri reševanju problematike družbenih služb in je po svojih zmožnostih dajala finančno pomoč celo z rebalansom, ker je zmanjkalo potrebnih finančnih sredstev za reševanje nujne problematike na tem področju. Tudi bi želela poudariti, da smo v času svojega delovanja (tu gre zasluga predvsem zavodu za socialno delo naše občine) vsaj na nekaterih področjih dobili jasno obliko potreb naših občanov, tako da bo naš nadaljnji program dela jasnejši in konkretnejši. najveCja ovira OZIROMA NEUSPEH? Ovira so bila predvsem nezadostna finančna sredstva, brez katerih se ne da reševati problematika na področjih socialnih služb. Menim, da je tu še vedno premalo resnosti kolektivov pri reševanju družbenega standarda oziroma življenjskih problemov naših delavcev, saj bi ob pomoči le-teh laže reševali ravno razne probleme. Kako lahko mislimo na graditev oziroma rekonstrukcijo neke tovarne, ako obenem ne mislimo tudi na potrebe delavcev, ki jih bomo tam zaposlili? yse premalo je tudi medobčinskega sodelovanja za reševanje nekaterih problemov, ki jih ena sama občina ne more rešiti predvsem zaradi nezadostnih finančnih sredstev (kot so na primer dom počitka za Starejše in za delo nezmožne ljudi, vzgojno-varstveni domovi za mladoletnike in zdrav- . (Nadaljevanje z 2. strani) Jernajo predloge in nato aktivno sodelujejo z amand- Gre predvsem za to, da bo višina posameznih stopenj Prispevkov in davkov, ki jih občina samostojno sprejema, dejansko prikaz temeljito Prediskutiranega programa na terenu z občani, tako da no višina prispevkov in davkov, ki jih vsak občan pladnje, v najbolj neposredni zvezi z izpolnjevanjem Programa razvoja družbenih služb in drugih dejavnosti, ki so v neposrednem interesu samih občanov. stvene ustanove za obvezno zdravljenje alkoholikov). Uspeh dela našega sveta bi lahko bil mnogo večji, če bi bili vsi njegovi člani bolj aktivni in če bi bilo naše dosedanje delo bolj koordinirano z drugimi sveti naše občine. To bomo morali v naslednjem letu popraviti! NAJVAŽNEJŠE PRIHODNJE NALOGE Najpomembnejše v naslednjem letu bo seveda v prvi vrsti problem vzgojno-varstvenih ustanov, ki naj bi bile obvezne v novih na- maji k predlogom predloženih ukrepov, odlokov in podobno. Mislim, da bo najpomembnejše prav to, da storimo še večji korak v razvoju šolstva in otroškega varstva, v vsakem primeru pa damo prednost tistim vprašanjem, za katera bodo zahteve in potrebe najbolj številne. Ne bilo bi prav, če bi na zbore volivcev šli že s skoraj dokončno izdelanim družbenim planom in proračunom, treba je marveč razne iniciative in alternativne predloge še prej preveriti na se- seljih (nove gradnje). Nadalje gradnja doma počitka za starejše ljudi in ne kot zadnje — konkretno reševanje stanovanjske problematike nekaterih kategorij ljudi z manjšimi osebnimi dohodki, kajti večina problemov izhaja prav iz nerešenih stanovanjskih problemov, npr. vzgojna zanemarjenost mladine, razveze zakonov, neurejene družinske razmere, reja otrok, katerih starši nimajo urejenih stanovanjskih razmer itd. Ivanka KUKOVEC stankih SZDL in drugih množičnih političnih organizacijah in na zborih volivcev ter šele nato iti na razpravo za dokončni sprejem družbenega plana, pri tem pa moramo seveda upoštevati, da bo potrebno računati z vsemi področji občine, ne pa samo z nekaterimi. SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO! Na koncu izkoriščam priložnost, da zaželim vsem občanom naše občine srečno in uspešno novo leto 1965, čimveč zadovoljstva in sodelovanja pri nadaljnjem razvoju družbenega življenja v občini! Miran GOSLAR Tovariš urednik, menimo, da je v načelu delitev kritike na pravilno in nepravilno precej površna, skoraj se lahko reče, da je taka delitev navadna fraza, ki nima nič skupnega z resnično ustvarjalno, dialektično, kritično marksistično metodo. Kakor hitro namreč kdo zahteva, naj bo kritika vselej samo pravilna, brž ko zahteva, naj bo kritika nezmotljiva, potem je tako zahtevo mogoče izpolniti samo s pogojem, da kritike ni. Prav tako se lahko zmoti in nepravilno ravna tisti, ki dela, kakor tudi tisti, ki kritizira. Tudi delitev v tako imenovano konstruktivno in nekonstruktivno kritiko je dokaj površna oznaka resničnih gibalnih sil in družbeno progresivne vloge marksistične kritične metode obravnavanja dane družbe, njene strukture, njenih NASI NAGRAJENCI ciljev, njenih uspehov in njenih porazov... Tudi kritike torej ni mogoče soditi in obsojati samo po njenih dnevnih ciljih in opravilih, kakor deklo ali hlapca tega ali onega gospodarja ali trobilo tega ali onega »modrijana«, ampak je treba nanjo gledati in jo ocenjevati v konkretnem času in prostoru ... To, kar ste prebrali, niso moje ugotovitve, temveč je izvleček iz uvodnika prve številke revije za družbena vprašanja »Teorija in praksa«, ki jo urejuje predsednik ideološke komisije pri CK ZKJ, tovariš Stane Kavčič, izdaja pa jo Visoka šola za politične vede. Vsem kritikom priporočam, da spremljajo tudi pisanje te revije ter se tako postopoma otresejo presojanja zadev skozi zastarela očala, ki »ne svetijo« več prav. I. B. Izmed tistih, ki so nam poslali anketo o našem listu, je tokrat žreb izbral naslednje: Marija Sešek, Bukovica — Vodice, Nada Šebela, Runkova 24, Darinka Šinkovec, Šišenska 26, Matjaž Šušteršič, Svetje 32, p. Medvode, Kati Ukmar, Celovška 14 in Pavle Tancer, Levičnikova. Vsi navedeni naj dvignejo po 1000 din nagrade v upravi lista. Celovška 121, VI. nadstropje, soba št. 606 (ZMP). PIŠITE IN SODELUJTE V NAŠIH RAZPRAVAH! Zelo neverna so vsa križanja z gorenjsko železniško progo Na gorenjski železniški progi so uvedeni električni motorni vlaki s hitrostjo do 100 km na uro. Zaradi izredno tihe in hitre vožnje motornih vlakov je zelo stopnjevana nevarnost na vseh, zlasti pa na nezavarovanih cestnih prehodih in prevozih čez samo železniško progo. Posebno velika nevarnost je v meglenih, nepreglednih dneh in nočeh. Pred vsakim prehodom, zlasti pa prevozom čez železniško progo se dobro prepričajte, če ne prihaja vlak! Sam prehod oziroma prevoz pa nato opravite čim hitreje! Očka nimam, mamica pa je v službi. Jaz sem vedno sam in tako se igram z ladjicami, nam je govoril Stanko, ko smo ga ujeli ob robu prav kar modernizirane Celovške ceste. Kdo naj skrbi za take osamljene revčke, ki se zapuščeni igrajo ob naši najbolj prometni cesti? In če bi prišlo do nesreče, koga bi obtoževali? Povečana samostojnost dela in odločanja ^ov SISTEM OBDAVČEVANJA — STVAR VSEH OBČANOV Novi zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti *n zakon o prispevkih in davkih občanov, ki sta bila nedavno sprejeta, postavljata občinske samoupravne organe Pred še bolj odgovorne naloge kot doslej. ŠE O TEM IN ONEM PREDSEDNIK SVETA ZA OBRT ING. STANE BRICELJ Večji razvoj storitvene obrti Svetu za obrtništvo naše občinske skupščine je uspelo letos razgibati politične, družbene in gospodarske forume in organizacije v prid reševanju problemov za večji razvoj storitvene obrti. Skupaj s krajevnimi skupnostmi je rešil vprašanje reorganizacije njihovih servisov v smislu novih predpisov. Sorodni servisi so se združili v močnejše gospodarske organizacije, in sicer v merilu občine. Za vzdrževanje hiš in stanovanj pa začne z novim letom poslovati enotno in skupno komunalno podjetje kot naslednik vseh tovrstnih služb krajevnih skupnosti naše občine. svet širil mrežo obrtnih delavnic in skrbel za obsežnejšo izdajo obrtnih dovoljenj. 2e lani je našemu svetu uspelo davčno politiko vsaj delno prilagoditi potrebam po storitvah za občana in se rezultati že kažejo, saj je bilo lani že okrog 100 na novo registriranih obrti. PREDSEDNIK SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE FRANJO PIPAN VEČJA SREDSTVA Svet je letos uspešno pomagal reševati tiste obrtne organizacije, ki so zašle v težave, ter v ta namen sodeloval z njihovimi samoupravnimi organi (Komunalno podjetje Medvode, Spectrum Ljubljana, Učila Ljubljana). Da bi zmanjšal pritisk na servise, je naš VEC INVESTICIJ TUDI v OBRTNIŠTVO! obrti leta 1963 in 1964, ki znašajo okrog 500 milijonov, je šlo za storitveno dejavnost le 6 “/o. To je nedosta-tek, ki ga bo treba čimprej odpraviti! Problematika kadrov, zlasti vajencev, ni rešena. Zateči se bo treba predvsem Svetu ni uspelo dobiti za obrt družbenega in privatnega sektorja novih lokalov, kjer bi lahko organiziral dejavnosti, ki so v obrti de-ficitne. Kreditiranje investicij v obrti je že dolgo pereč problem. Občinski investicijski sklad je letos lahko prispeval le 31 milijonov dinarjev. Od teh investicij v k samoiniciativi. RAZNE NEREŠENE NALOGE NAŠE OBRTI V prihodnjem letu čakajo tizacije in večje naš svet razne nerešene na- dela. loge iz letošnjega leta, zlasti pa še: • Ustanavljanje novih obrtnih organizacij, predvsem storitvenega značaja. • Mehaniziranje delavnic družbenega sektorja z uvajanjem delne avtoma- Vključiti čimveč sposobnih občanov v dodatno servisno dejavnost v prostem času, upoštevajoč tozadevne sedanje predpise, ki so zelo ugodni. Realizirati obveznosti industrije in trgovine, da bosta v večji meri ustanavljali servise za vzdrževanje in popravilo gospodinjskih strojev, ki jih prodajata potrošnikom. Voditi ustrezno davčno politiko za družbeno in zasebno obrt s ciljem, da se storitvena dejavnost čimmanj obremeni, kar bo prej ali slej vplivalo na zboljšanje življenjskega standarda. Najpomembnejši letošnji uspeh je, da nam je naša občinska skupščina dala znatno večja sredstva za komunalne dejavnosti, ki so sestavni del družbenega standarda, čeprav s temi sredstvi ni bilo mogoče zadovoljiti vseh želja in potreb občanov. Programske naloge so bile skoraj v celoti izpolnjene. Za redno vzdrževanje in čiščenje 188 km cest je bilo porabljeno okrog 90 milijonov dinarjev. Za rekonstrukcijo cest IV. reda pa je bilo porabljeno 126,317.000 din. Za druge komunalne naprave (kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo, PTT, zelenice in ostalo) je bilo porabljeno 550 milijonov dinarjev. Tu pa ni všteta rekonstrukcija Celovške ceste, ki je tudi velika pridobitev za ureditev prometa. Ta dela so financirana iz različnih virov, pri katerih je sodelovala tudi naša občina. Največje ovire so v zakasnitvah poterebne dokumentacije Največja ovira za nemoteno izgradnjo in vzrok izpada nekaterih nalog je nepravočasna izdelava urbanistične dokumentacije, posebno se je to čutilo za sosesko VI in pa nastale podražitve. Še večja skrb za ureditev komunalnih naprav Za naslednje leto pa kot najpomembnejšo nalogo štejemo izvršitev vseh tistih nalog, ki so iz kateregakoli vzroka izpadle v letošnjem letu, dalje preskrba z zdravo pitno vodo, modernizacija cest, pričetek gradnje komunalnih naprav v soseski VI, nadaljevanje komunalnih naprav na območju Medvod, predvsem pa vodovoda. O vseh navedenih nalogah bodo razpravljali občani na zborih volivcev, dokončno pa bo sklepala naša občinska skupščina. Franjo PIPAN delitve Rešitev kreditiranja obrti družbenega in privatnega sektorja. Utrditi položaj gospodarskih organizacij, ki bodo nastale iz dosedanjih servisov krajevnih skupnosti. PREDSEDNIK SVETA ZA INDUSTRIJO, GRADBENIŠTVO IN PROMET JOŽE KUŠAR MNOGO POMEMBNIH NALOG Menim, da se je delo sveta industrije, gradbeništva in prometa v naši občini odvijalo v preteklem obdobju v smislu določil občinskega statuta. Najpozitivnejše delo se je dustrije, gradbeništva in kazalo pri obravnavi osnutka in analiziranju periodičnega izpolnjevanja družbenega plana na področju in- PREDSEDNICA SVETA ZA ZDRAVSTVO ANICA OKRŠLAR ZA REALNEJŠE PLANIRANJE DELA O kakšnem velikem uspehu na področju zdravstvene politike občinskega sveta za zdravstvo ne bi mogla govoriti. Svet za zdravstvo se je trudil in tudi do neke mere dosegel sodelovanje z vsemi zdrastvenimi ustanovami na območju naše občine, dalje s socialnim zavarovanjem in zdravstvenim centrom, vse zaradi izboljšanja zdravstvenega varstva občanov oziroma za strokovno kvalitetnejšo in ekonomičnejšo zdravstveno službo. Prav tako se je boril za dosego takega sistema financiranja, ki naj bi zagotovil boljšo kvaliteto zdravstvenega varstva, ekonomičnejšo porabo družbenih sredstev ter stimulativnejšo notranjo delitev dohodka in delitev osebnega dohodka zdravstvenih delavcev po delu; nadalje za utrditev samoupravljanja in samostojnost zdravstvenih ustanov. Skrbel je za to, da bi zdravstveni domovi uspešno opravljali svojo osnovno nalogo — skrb za zdravstveno varstvo občanov v smislu preventive in zdravljenja. Za dosego vsega navedenega izdelujemo analize zdravstvene problematike občine, uvajamo spremembe, ki vplivajo na razvoj zdravstvene službe in izkoriščanje že obstoječih kapacitet, kadrov itd. Te analize bodo omogočile realne programe dela zdravstvenega varstva, kajti dosedanji programi dela zdravstvenih ustanov so bolj sredstvo za zadovoljitev lastnih potreb kot pa podoba dejanskega stanja in potreb terena. Tako postavljeni programi zdravstvenih ustanov in izvrševanje le-teh ne nudijo dejanske slike potreb po zdravstvenem varstvu, kakor tudi ne dejanskega zdravstvenega stanja občanov. Nujno je enotnejše vrednotenje zdravstvenega varstva Vzrok tega pa je v tem, ker zdravstvo še nima enotne metodologije za programiranje dela in zdravstvenega varstva, ki naj ga opravi posamezna zdrav- stvena ustanova, ter enotne metodologije za določanje cene in za vrednotenje programov zdravstvenega varstva. Realni programi zdravstvenega varstva bodo omogočili tudi smotrnejše trošenje sredstev socialnega zavarovanja oziroma družbenih sredstev. Objcktivnejši programi zdravstvenega varstva Pomembna in težka naloga sveta za zdravstvo je nadaljevati začeto delo za ustvaritev poglobljene, strokovno kvalitetnejše in eko-nomičnejše zdravstvene službe, za dosego objektivnih programov zdravstvenega varstva, za krepitev preventivnega varstva občanov, posebno še industrijske preventive, nadalje za uveljavitev uzakonjenih načel o delitvi dohodka po delu, o samostojnosti zdravstvenih ustanov, invenzivnejši krepitvi samoupravnosti zdravstvenih ustanov in oblikovanju dohodka in osebnega dohodka po delu. Anica OKRŠLAR prometa. Pri razpravah je naš svet pripomogel z vrsto ukrepov, ki se tičejo njegovega področja in katere je občinska skupščina v največji meri sprejela ter posredovala gospodarskim organizacijam. IZVOZ ŠE VEDNO PEREČ PROBLEM Posebno pozornost je naš svet posvetil izvozu ter občinski skupščini priporočil, da se iz tega naslova pripravi podrobnejša analiza, ki naj osvetli objektivne vzroke, ki omejujejo obseg realizacije izvoza oziroma nakaže možnosti vključevanja podjetij, ki imajo realne možnosti. V naši občini je treba še nadalje truditi se za pospešen razvoj vključevanja v mednarodno delitev dela ter temu ustrezno dolgoročno tudi programirati celoten razvoj vlaganj v gospodarstvo. Prilagoditi je vzgojo in izpopolnjevanje kadrov, uvesti take metode nagrajevanja, ki zagotavljajo višjo stopnjo produktivnosti. PREVEC ZAPRTOSTI VASE Negativna stran dela našega sveta je bila v tem, da se je preveč zapiral v krog svojih članov in ni znal dela ter razprav iz tako pestre problematike še bolj neposredno približati gospodarskim organizacijam, da bi z njihovo iniciativo in sugestijami nudil občinski skupščini več kvalitetnejših priporočil. NAJPOMEMBNEJŠE BODOČE NALOGE Uvajati je treba sodobne metode dela in modernizacijo tehnologije, prevzemati proizvodnjo, ki zagotavlja večjo tržnost. Prizadevati si uvajati delo v več izmenah ter s pravočasno pripravo proizvodnje skrbeti za nezmanjšano dinamiko. Da bi proizvodnja enakomerno in nemoteno tekla, je treba izboljšati oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom. Podjetja si bodo morala zagotoviti vse večjo konkurenčnost z znižanjem stroškov proizvodnje, z uvajanjem serijske proizvodnje, z večjo specializacijo in boljšo organizacijo dela. Jože KUŠAR DOPISUJTE! NOV KRAJEVNI ODBOR SZDL V ZG. ŠIŠKI Na delovni konferenci krajevno organizacije SZDL v Zg. Šiški, ki je bila 8. decembra so bili izvoljeni: Vojko Biček, Draga Boško-vič, Marica Dolinar, Dolfka Kek, Avgust Kremžar, Janez Kropar, Jože Medved, Jovičevič, Ana Kenk, Vlado Albert Mislej, Dušan Mrak, Ludvik Mramor, Janez Urbanc, ing. Alojz Zimic in Cvetka Žerjal. O sami delovni konferenci bomo še poročali. Kadrovske spremembe Zaslužena priznanja vsem udeležencem NOB PREDSEDNIK ZVEZE BORCEV BOŽO LOGAR Pereč stanovanjski problem Ob številnih vprašanjih, s katerimi se ubada občinska ZB, bi se omejil na bistveno vprašanje: STANOVANJA. Kakor je znano, rešuje občinska organizacija ZB stanovanjska vprašanja upokojenih borcev in aktivistov, ki ne morejo dobiti stanovanj drpgod, ker so upokojeni. Ta vprašanja rešujemo s sredstvi, ki jih daje naša občinska skupščina. • OBČINSKA SKUPŠČINA — V občinskem zboru skupščine je bil razrešen Martin Skofljanec, na novo pa je bil izvoljen Jože Rupar (namesto že prej razrešenega Zagorca). — V zboru delovnih skupnosti skupščine sta bila razrešena Justi Božič in Mira Frolov. — V občinskem zboru skupščine je bila razrešena kot njegova predsednica Majda Kropar, na njeno mesto pa je bil izvoljen Ivan Brumen. — V zboru delovnih skupnosti je bil razrešen kot njegov predsednik Viktor Meglič, na njegovo mesto pa je bila izvoljena Pavla Zupančič. • SVETI OBČINSKE SKUPŠČINE — V svetu za stanovanjske zadeve je bila razrešena Justi Božič, na novo pa je bil izvoljen Ivan Tekavec. — V svetu za delo je bila razrešena Mira Frolov. — V svetu za komunalne zadeve je bil razrešen Alojz Meznarič, na novo pa je bil izvoljen Alfred Sorjan. — V svetu za telesno vzgojo je bil razrešen predsednik Andrej Militarev, na novo pa je bil izvoljen ing. Marko Svete. • KOMISIJE OBČINSKE SKUPŠČINE — V komisiji za izvajanje načel in predpisov o delitvi čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah je bila razrešena predsednica Pavla Zupančič, na njeno mesto pa je bil izvoljen Jaroslav Gunčar. PROTIUSTAVNA IN KAZNIVA DEJANJA Tovariš urednik, hotel bi opozoriti vse bralce, da 66. člen zvezne ustave Popolnoma jasno pravi: Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori. Ta člen velja tudi za vse tiste, ki v okviru krajevnih skupnosti ne izvršujejo votle občanov in pravilno sprejetih sklepov, kar je razen tega povezano še z nepotrebnimi finančnimi izdatki. — V komisiji za proučevanje prehoda na 42-urni delovni teden je bila razrešena predsednica Mira Frolov, na njeno mesto pa je bil izvoljen ing. Albin Pita-mic. — V komisiji za vloge in pritožbe je bil razrešen tajnik Janko Komar, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Jože Posavec, nadalje je bil razrešen tudi član te komisije Martin Skofljanec, namesto njega pa je bil izvoljen Marjan Medved. • OBČINSKI SKLADI — V upravnem odboru sklada za komunalne investicije sta bila razrešena Martin Skofljanec in Alojz Meznarič, na novo pa sta bila izvoljena Vlado Buh in Janez Rugelj. — V upravnem odboru sklada za zidanje stanovanjskih hiš je bil razrešen Tone Jančar, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Alojz Sodja. •VOLILNA KOMISIJA za volitve v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja: predsednik Milan Seme, namestnik Drago Doležal, podpredsednik Jaroslav Gunčar, namestnik Milan Frotulipac, člana Ratomir Andrič in Srečko Kušar, namestnika pa Jože Prevodnik in Duša Vu-čer, tajnik Slavko Tranda-filovski in namestnik Miloš Metlikovič. • KOMISIJA ZA GRADNJO ŠPORTNE HALE TIVOLI: v programsko komisijo je bil izvoljen podpredsednik občinske skupščine Mirko Damjan, v gradbeno pa Mirko Obid. Kdo naj v takih primerih sproži postopek in kako? I. B. ODGOVOR bomo objavili v prihodnji številki. JAVNO IN DEMOKRATIČNO ODLOČANJE Tovariš urednik, po načelih ustave in statutov je delovanje organov krajevnih skupnosti javno, vendar, kot vidimo iz št. 35 našega lista, temu ni tako. Dogajajo se razne zadeve, ne da bi bili občani o tem kakor koli obveščeni, še manj, Moram poudariti, da smo lani in letos uvedli določen red in sistem v reševanje teh vprašanj in napravili prioritetno listo najbolj potrebnih v naši občini. V ta namen smo dobili 33 stanovanj. Razen tega nam je občinska skupščina dala lani in letos še 43,000.000 dinarjev za adaptacije stanovanj tistih udeležencev NOB, ki morajo svoja stanovanja obnoviti oziroma z manjšimi adaptacijami urediti. Skratka, na razne načine rešujemo najtežje primere udeležencev in aktivistov NOB s ciljem, da jim v čim-krajšem času omogočimo normalno življenje. Zahtevamo javen odgovor! Zlasti pereče je vprašanje vseljevanja v kupljena stanovanja, ki smo jih dobili prek občinskega sklada za zidanje hiš. Od 33 stanovanj ni do danes še nobeno vseljivo, ker še niso izgotovljena. Menim, da je prav, da občinska skupščina zahteva od sklada jasen in konkreten odgovor, in sicer prek »Javne tribune«. Iz tega razloga je moj komentar odveč! Več razumevanja odgovornih činiteljev v podjetjih Drugačno je vprašanje stanovanj za borce in aktiviste, ki so redno zaposleni. Akcija, ki smo jo načeli s tem, da smo razposlali anketo vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam, je slabo uspela. Od 126 gospodarskih organizacij in ustanov je izpolnilo anketo le 53 podjetij. Podatki iz prejetih anket kažejo, da je 75 borcev in aktivistov brez stanovanj. Menim, da tudi v ostalih 73 podjetjih in ustanovah tozadevne razmere niso boljše. Mislim, da je prav, da se odgovorni ljudje v gospodarskih organizacijah, kakor tudi samoupravni organi občine, resno vprašajo, kdaj in kako bodo ta vprašanja rešena. Menim, da zahteva prav to vprašanje vso resnost in odgovornost celotne družbe, za konkretno rešitev pa več razumevanja odgovornih činiteljev v gospodarskih organizacijah. da bi lahko vplivali na pravilen potek zadev. Prosim, da v listu objavite, kako naj organi KS poskrbe za javnost svojega dela. L. S. ODGOVOR: Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo tokrat o tem obširno pisati, bomo pa storili to v eni izmed naslednjih številk. Tudi v prihodnje: vso skrb socialno šibkim in potrebnim bivšim borcem in aktivistom Vsa druga vprašanja rešujemo bolj ali manj uspešno, seveda v interesu celotne družbe. Upokojenim udeležencem in aktivistom z nižjimi prejemki omogočamo priznavalnine, otrokom dijaške podpore, starejšim pa zimsko pomoč v denarju. Mislim, da je dan že tudi odgovor, kaj bo najpo- KDO ZAVIRA HITREJŠO STANOVANJSKO IZGRADNJO Tovariš urednik, v 27. številki našega občinskega lista sem z največjim zadovoljstvom prebral članek »Urbanizem in občani«, v katerem tovariš O. J. kritizira hermetično zaprte meje 5 ljubljanskih občin ter se zavzema za prelivanje investicijskih sredstev za stanovanjsko gradnjo iz občine Center na območje naše občine. Iz zanesljivega vira sem zvedel, da je občina Center pripravljena graditi stanovanjske zgradbe na območju naše občine, vendar prav pri naši občinski skupščini ni potrebnega tozadevnega razumevanja. Kaj pravite k temu? V. K. ODGOVOR: Na predlog predsednika občinskega sveta za urbanizem, tovariša dr. Miloša Devičnika, je naša občinska skupščina na 12. seji obeh svojih zborov z ločenim glasovanjem, dne 16. junija letos, sprejela sklep, da bo dala občini Center in drugim ljubljanskim mestnim občinam predlog za medsebojno sodelovanje in združevanje sredstev občinskih stanovanjskih skladov za hitrejšo in racionalnejšo industrijsko gradnjo stanovanj na velikih gradbiščih. Obenem je občinska skupščina pooblastila svojega predsednika, tovariša M. Goslarja, da stopi v tozadevni stik z drugimi občinskimi skupščinami mesta Ljubljane (glej 6. točko dnevnega reda v zapisniku 12. seje obeh zborov naše občinske skupščine z dne 16. junija letos). Kot vidite, Vam v odgovor navajamo konkreten sklep naše občinske skupščine. Želimo, da bi tudi Vi bili v Vaših izjavah Zdravo Novo leto žele Zveza borcev, rezervnih oficirjev in podoficirjev in Zveza vojaških vojnih invalidov membnejše delo ZB v naslednjem letu: še intenzivnejše reševanje stanovanjskega vprašanja. Zaprosili smo namreč občinsko skupščino za 50 stanovanj, kajti na prioritetni listi imamo še 70 bivših borcev, ki čakajo na stanovanja. Božo LOGAR enako konkretni, kajti le tako bomo lahko ugotovili dejansko stanje. TOKRAT GUNCLJE ... Tovariš urednik, v prilogi vam dostavljam dopis Prostovoljnega gasilskega društva Gunclje tovarišu Ignaciju Cedilniku, ki je zid gasilnega doma zasul z nekim materialom, tako da se zlasti ob dežju kvari obnovljena fasada doma. Ker v PGD Gunclje ne sodeluje noben profesor-sla-vist, dopis seveda ni bil napisan v knjižnem jeziku, pač pa je dovolj jasen in razumljiv ter prosi tovariša Cedilnika, da na podlagi sklepa seje upravnega odbora PGD takoj odstrani ta material. Sinovi Cedilnika, in sicer Pavel, Marjan, Danilo itd. so z rdečilom prav zafrkant-sko popravili dopis PGD Gunclje, tako da so npr. v naslovu in na ovitku prečrtali »Tovariš Cedilnik ...« ter z rdečilom dopisali: »Gospod ...« itd. K vsemu temu so dopisali izredno zafrkljiv odgovor, ga lastnoročno podpisali in vrnili PGD Gunclje. Menim, da nima nihče pravice delati kakršnokoli škodo na družbeni lastnini, kakor je npr. tudi gasilski dom, še manj pa imajo mladi šolani ljudje, ki naj bi bili drugim za zgled, pravico, tako neokusno norčevati se iz drugih in iz našega — socializma. S. J. POSEBNI TROLEJBUSI DO DRAVELJ Tovariš urednik, predlog, da bi se nekje ob tovarni dekorativnih tkanin naredilo obračališče za trolejbuse, je bil sprejet. Bil je tudi že komisijski ogled na kraju in bo spomladi verjetno že urejeno novo obračališče trolejbusov, kar nam bo omogočilo zboljšanje lokalnega prometa na JAVNO IZBIRANJE PREDLOGOV ZA NOVE ODBORNIKE IN POSLANCE V našem volilnem sistemu je izbira kandidatov najpomembnejši del. Pri prvih volitvah po sprejemu ustave gremo namreč korak naprej h kar najbolj neposrednemu sodelovanju občanov pri izbiranju kandidatov za odbornike in poslance. Da bi bile priprave za kandidiranje in same volitve čimboljše, da bo res sodeloval vsak občan, predlagajte sami osebno ali prek katere koli svoje organizacije občinski volilni komisiji pri občinskem odboru SZDL za kandidate občane, katerim zaupate! Krajevna skupnost URBANIZEM IN OBČANI KULTURA IN PROSVETA PREDSEDNIK OBČINSKE ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH DRUŠTEV STEFAN BORCNIK Več pozornosti krajevnim družbenim centrom Med raznimi letošnjimi kulturno-prosvetnimi uspehi na območju naše občine bi omenil zlasti dva, in sicer: vrhunski uspeh v ostri mednarodni konkurenci in nov pristop h koordiniranemu in programiranemu družbenemu delu na območjih posameznih krajevnih skupnosti. Harmonikarski orkester DPD Svoboda Šentvid in ansambel Veseli Šentvidčani sta dosegla letos na svetovnem prvenstvu v Luzernu (Švica) v zelo ostri mednarodni konkurenci odlična prva mesta. Razen tega smo se prek svoje komisije za klube letos lotili temeljitejšega proučevanja konkretnih razmer, pogojev in možnosti za sodobnejše kulturno-prosvetno udejstvovanje. Na podlagi vseletnega posvetovanja in proučevanja te problematike smo končno v skupni komisiji z občinskim odborom SZDL, občinskim sindikalnim svetom, občinskim komitejem ZMS in občinskem odborom Zveze DPM sestavili teze in metodologijo za delo krajevnih družbenih centrov. NAJBOLJ PEREČ JE PROBLEM KADROV Najmočnejša ovira še večjih uspehov v našem delu je predvsem problem kadrov, ki so preobremenjeni z odgovornim poklicnim in raznovrstnim družbenim delom. Vse večja angažiranost v poklicnem delu, zlasti pa delo v nestalnih izmenah (turnusih) nam (mimo raznovrstnih drugih družbenih obveznosti naših kulturnih delavcev) precej ovirajo še uspešnejše izvajanje programskih nalog. POTREBNA JE RACIONALNA KOORDINACIJA KADROV PRI IZVAJANJU SMOTRNO PROGRAMIRANIH NALOG Prav pomanjkanje potrebnih kadrov, na drugi strani pa vse večja potreba po raznih pestrejših, kvalitetnejših in bogatejših oblikah kulturno-prosvetnega udejstvovanja ter sploh raznih drugih interesnih oblik skupnega udejstvovanja prebivalcev (vseh starostnih dob) v njihovem prostem času na območju posameznih krajevnih skupnosti zahtevata, da tudi — zlasti v prihodnjem letu — čimbolj aktivno in iniciativno sodelujemo pri snovanju in delu krajevnih družbenih centrov. Prav zaradi tega si bomo še nadalje prizadevali za poglabljanje sodelovanja in koordiniranja vseh krajevnih sredstev in možnosti pri enotno programiranem celotnem družbenem udejstvovanju na območju posameznih krajevnih skupnosti. V zvezi s tem bomo še nadalje poglabljali analitično proučevanje konkretne kulturne situacije, kakor tudi tozadevnih interesov, želja in potreb prebivalstva na določenem območju. Stefan BORCNIK PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA RK IVAN BRADEŠKO Zelo razgibano delo RK Naš občinski odbor RK se je letos z vso prizadevnostjo vključil v proslavljanje 20. obletnice ustanovitve RKS s tem, da smo čimbolj utrdili osnovne krajevne organizacije. Skoraj vse osnovne organizacije so organizirale proslave, v katerih so posebno vlogo odigrali člani podmladka, medtem ko je občinski odbor RK organiziral posebno, zelo uspelo proslavo podmladkarjev iz vseh šol na območju občine. Dohodek din 101.975 te prireditve smo dali za slepo mladino. Zastopniki večine krajevnih organizacij so prisostvovali proslavi in slavnostni seji GORKS v Gradacu. Uspehov polno novo 1965. leto žele Zveza kulturno-prosvetnih društev, Delavska univerza, Občinska knjižnica in glasbena šola Tudi druge dejavnosti organizacije so bile zelo razgibane (številna poljudna predavanja, tečaji prve pomoči in nege bolnika na domu z dobro udeležbo). Ker je bil svetovni dan zdravja posvečen borbi proti TBC, so bila tudi predavanja s filmi namenjena v glavnem temu cilju. Posebno skrb smo posvetili vzgoji podmladka. Na vseh šolah so tekmovali, KAKO JE Z NAŠO OBČINSKO KNJIŽNICO? Tovariš urednik, o vsem smo že precej brali v listu, le o naši občinski knjižnici še nič. Kaj je z njo? Kako posluje? Zakaj ne prevzame večje iniciative za organizacijo potujočih knjižnic? Zakaj kot matična knjižnica naše občine ne skrbi za sistematično vzgojo svojega kadra in pomožnih knjižničarjev po območjih posameznih krajevnih skupnosti? I. L. ODGOVOR: V zadnjem poslovnem letu je naša občinska knjižnica izposodila 34.140 izposojevalcem skupno 95.053 knjig. Razumljivo je, da bi občinska matična knjižnica morala razvijati zlasti v zimski sezoni mnogo večjo aktivnost tudi po terenu, posebej še po zahodnem in hribovitem območju naše občine, ki lahko zaradi svoje nerazvitosti razvija kulturno-prosvetno dejavnost predvsem z branjem sodobnih knjig vseh zvrsti. podmladkarji iz Skaručne pa so osvojili prehodno zastavico. S sodelovanjem naših podmladkarjev in aktivistov smo tudi posneli poučni film: »Iz dnevnika podmladkarja RK«, ki je zelo uspel. Več pozornosti oddaljenim krajem Ovira za boljše udejstvovanje, posebno na oddaljenih predelih občine, je v težavah s predavatelji za tečaje prve pomoči in nege bolnika na domu. Predavanja so predraga, večina KO pa nima niti ustreznih prostorov za te namene. Najpomembnejše — krvodajalska akcija Takoj v začetku novega leta bomo imeli krvodajalsko akcijo, v kateri moramo zagotoviti zdravstveni službi okoli 600 litrov krvi, torej moramo zbrati najmanj 2500 krvodajalcev. V tem času bodo tudi letne skupščine krajevnih organizacij RK in priprave za skupščino občinskega odbora, kjer bomo izvolili nove odbornike na temelju novega statuta organizacije RKJ. Ker bomo prihodnje leto praznovali 20. obletnico osvoboditve, se bodo tudi organizacije RK vključile v te proslave in sodelovale z drugimi organizacijami. Še večjo skrb bomo posvetili organiziranju tečajev prve pomoči in nege bolnika na domu. V načrtu imamo tudi večjo vajo nudenja prve pomoči na terenu in pri elementarnih nesrečah. Ivan BRADEŠKO USTANAVLJAJMO KRAJEVNE DRUŽBENE CENTRE! Namen krajevnih družbenih centrov je: • ob sodelovanju vseh krajevnih družbenih organizacij in aktivistov, 9 ob koordiniranju vseh krajevnih družbenih sredstev in možnosti ter • ob enotnem programiranju vse družbene aktivnosti na območju posamezne krajevne skupnosti: 9 razvijati čimbolj sodobne, zanimive, privlačne in krajevnim potrebam, posebnostim in razmeram ustrezne oblike, vsebine in načine skupnega interesnega udejstvovanja ter tako 9 omogočiti prebivalcem vseh starostnih dob, da sc v svojem prostem času sestajajo v krajevnem družbenem centru in po lastnih nagnjenjih in interesih vključujejo v najrazličnejše oblike skupnega interesnega udejstvovanja. MLADI ŠIŠKARJI PREDSEDNIK OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS Franci hriberšek Razvijanje in utrjevanje samoupravljanja Občinski komite ZMS je letos pri svojem delu dosegel več uspehov, imel pa je seveda tudi nekaj neuspehov, vendar pa točnejših izjav ne bi želel dajati, ker šele kratek čas opravljam funkcijo predsednika občinskega komiteja Največ pozornosti smo vložili vsi mladi v občini v razvijanje in utrjevanje samoupravljanja, kajti pri tem kompleksnem in dolgoročnem procesu imamo zelo pomembno vlogo. Iz vseh na- JAVNA TRIBUNA O PROBLEMIH MLADINE Vsekakor je bil letos naj- ključena, ker je naša pomembnejši uspeh naše organizacije na območju občine javna tribuna o problemih mladine v Industrijski kovinarski šoli. O teh problemih se je ves tisk na široko razpisal in opozoril javnost na pereče probleme mladih na tej šoli, predvsem na njihove težke pogoje izobraževanja. Seveda pa s tem naša akcija še ni za- neaktivnost pri razpravah o statutih Čeprav smo lansko letno konferenco v celoti posvetili statutom, se mladina v gospodarskih organizacijah ni čutila dolžna, da spregovori o njih na svojih sestankih in zahteva določene Popravke. Največ krivde pa KAJ BO najpomembnejše V NASLEDNJEM LETU? O tem bi zelo težko na kratko odgovoril, ker smo si na nedavni letni konferenci zadali toliko nalog, da no potrebno vključiti v nase delo čimširši krog mladih, da bomo lahko realizirali svoj program dela, katerega pa bomo še dopolnili *, zaključki VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Vsekakor pa bomo morali posvetiti največ pozornosti volitvam občinskih odbornikov in republiških poslancev predvsem v tem, da tudi mladi prispevamo k čimboljši izbiri novih kandidatov. Franci HRIBERŠEK festival otroka F Šibeniku je bil »Festival otroka«, na katerem je bil predstavljen celotni letni pregled najboljših mladinskih in lutkarskih predstav ‘O Jugoslaviji. Tegla festiva-ta so se udeležili tudi trije mani Lutkovnega gledališča v Dravljah. Zlasti koristen je bil štu-del festivala, ki so ga odili priznani lutkarski ooretiki in praktiki iz Pra-0e: dr. J, Malik, dr. M. Ce-i?‘> dr. O. Rodi, V. in E. aulik in Z. Rajfanda, vsi Profesorji na lutkarski aka-rf^Ui v Pragi. Dr. J. Malik hkrati tudi generalni se-etar mednarodne lutkov-e organizacije. Dragi pionirji in mladinci, ali se zavedate, da preživljamo zadnje dneve starega leta? Prav je, da se spomnimo vsega, kar smo v tem letu lepega doživeli, da se spomnimo vseh tistih, ki SMUČARSKI TEČAJI ZA UČENCE ŠESTIH RAZREDOV Brez zdravja ni uspehov pri učenju V učnem programu telesne vzgoje so predvideni tudi smučarski tečaji. Toda poglejmo, kakšno je stanje na naših šolah glede organizacije smučarskih tečajev. V naši občini je 9 popolnih osnovnih šol s 6089 učenci. Preteklo zimo je bilo v semestralnih počitnicah organizirano 5 smučarskih tečajev s 119 učenci (77 dečkov in 42 deklic) ali 19 %i. Majhno število organiziranih tečajev in majhna udeležba na njih nam zgovorno dokazujeta, da smo šele na začetku dela na tem področju. Predlog ZPPS Ljubljana I, REKREACIJA ših akcij se je videlo, da stalno raziskujemo to področje in iščemo čimboljših rešitev in načinov vključevanja mladih v proces samoupravljanja. naloga, da še vnaprej stalno spremljamo življenje mladine na tej šoli in ji po svojih močeh pomagamo. Pri vseh uspehih gre največ zaslug vsem članom občinskega vodstva mladine, ki so se predvsem v zadnjem obdobju vključili kot kolektivni organ v vse akcije. Prav to skupno delo je rodilo lepe uspehe. da se za vse učence šestih razredov 'organizirajo smučarski tečaji med rednim šolskim delom, so podprli vsi družbenopolitični činite-Iji. Svet za šolstvo, sklad za šolstvo in občinska zveza DPM so sprejeli sklep, da se že v letošnji zimi realizira ta nova oblika vzgoje. Dobro se zavedamo, da je pri tej akciji največji problem nabava smučarske opreme, saj je ta zelo draga in je za poprečno družino skorajda nedosegljiva. SMUČARSKA OPREMA Če pošljemo otroka na smučarski tečaj, bi moral imeti: dobre in nepremočljive čevlje, smučarske hlače, topel pulover, volneno manj uspeli pri obravnava-čepico, ki naj zaščiti tudi ušesa pred mrazom, volneni šal, dva para volnenih rokavic (palčnikov), vsaj tri pare volnenih nogavic, ki naj bodo cele ali lepo zakrpane, da otroka ne bo žulilo, tople copate in trenirko za prosti čas v domu, dve spodnji majici z dolgimi rokavi, dve do tri tople srajce, vetrovko ali kratko bun-dico ter kompletne smuči. Vso prtljago naj otrok nosi v nahrbtniku in ne v kovčku! 1 (Nadaljevanje na 8. strani) MLADIM SO VRATA ZAPRTA Tovariš urednik, v prejšnji številki našega lista sem bral tudi zelo ugodno poročilo o perspektivah za zaposlovanje mlajših strokovno izobraženih ljudi, vendar se s tem res ne morem strinjati — vsaj v celoti ne! Statuti delovnih organizacij in tudi natečaji za razpis vodilnih mest postavljajo pretežno prenizke zahteve glede strokovne izobrazbe, hkrati pa pretirane zahteve po 5 do 15-letnih praksah. Na ta način bi mlajši strokovno usposobljeni kadri lahko zasedli vodilna mesta šele, ko bi imeli že precej nad 40 let. Menim, da to ni pravilno. F. K. ODGOVOR: Res je, kar navajate. Res pa je tudi, da ostra družbena kritika zahteva čimprejšnjo odstranitev teh neumestnih ovir za mlajše, strokovno sposobne kadre. je bilo tudi v tem, da so bile skoraj vse razprave o statutih v gospodarskih organizacijah zelo slabo pripravljene in v nekaterih primerih zgolj formalnost. V tem tudi vidim poglavitni vzrok našega neuspeha. Postani tudi ti naš dopisnik! VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, KI SO SE OB ZAKLJUČKU STAREGA LETA SPOMNILE TUDI NA NAS, SE PRAV LEPO ZAHVALJUJEMO IN JIM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO. TEM ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO TUDI OBČINSKA ZVEZA DPM S SVOJIMI DRUŠTVI IN PIONIRSKIMI STAREŠINSKIMI SVETI TER OBČINSKI KOMITE ZMS Z VSEMI SVOJIMI MLADINSKIMI AKTIVI KAJ BOMO DELALI TA MESECI Odreži in shrani! XII—I so nam v tem letu pomagali, da smo si uspešno pridobili novega znanja ter doživeli toliko lepega v šoli, v naši organizaciji, na izletih in raznih prireditvah. Prav je, da se v zadnjih dneh starega leta zahvalimo vsem, ki so kar koli prispevali k temu, da je naše življenje v tem letu potekalo tako brezskrbno, lepo in prijetno. Prav je, da se še enkrat zberemo ter se v veseli družbi in ob prijetni zabavi poslovimo od starega leta. Organizirajmo tako zabavo! Imenujmo jo: VESELO SLOVO OD STAREGA LETA Najprej pripravimo pro- gram, ki naj obsega vesele in prijetne dogodivščine iz preteklega leta, pa razne šaljive prizore, skeče, preizkušnje znanja, vesele pesmice in podobno. Nato si razdelimo vloge in začnimo s pripravami! Prostor, kjer bomo priredili to našo veselo prireditev, bomo kar sami ustrezno okrasili. Nato bomo izdelali lepa vabila ter jih razposlali vsem povabljenim gostom, in sicer mamicam, očkom, zlasti pa starim mamicam in starim očkom ter sploh vsem starim ljudem, ki jih poznamo. Tudi mi vam želimo obilo zabave in zadovoljstva pri zadnji letošnji prireditvi ter mnogo dobre volje in uspehov v novem 1965. letu! Kaj bomo delali v teh dneh? ■ Vsak dan bomo pregledali radijski in televizijski program za ta dan in skrbeli, da ne zamudimo nobene oddaje, ki bi nas še posebej zanimala. • Stopili bomo tudi v knjižnico ter izbrali nekaj lepih knjig, saj je ob zimskih, večerih tako prijetno branje ob topli peči. • Poiskali bomo sanke in smuči z vso potrebno opremo ter jih temeljito pregledali in pripravili za novo zimsko sezono. • Tudi za šah in druge ustrezne igre je zdaj najprimernejši čas, zlasti pa za organiziranje medsebojnih tekmovanj. • Seveda tudi na lutke ne bomo pozabili, saj je zdaj pač najprimernejši čas, da se spopolnimo v lutkarstvu. IZDELOVANJE TRAJNEJŠIH LUTK Prejeli smo nekaj pisem, v katerih nas dopisniki prosijo za navodila za izdelo-(Nadaljevanje na 8. strani) Predlogi in pritožbe občanov SMUČARSKI TEČAJI SO NAMENJENI VSEM ucencem Šestih razredov Da bi pomagali in omogočili vsem otrokom, tudi socialno šibkim, udeležbo na smučarskem tečaju, je občinski sklad za šolstvo sklenil kupiti 50 parov kompletnih smuči, 20 do 30 parov smučarskih čevljev ter 30 trenirk, ki bodo na razpolago tistim otrokom, ki opreme ne premorejo. Sklad za šolstvo prispeva tudi del stroškov za prehrano socialno ogroženim otrokom, šole plačajo strokovni kader, starši pa plačajo le stroške prehrane svojih otrok. Seveda naj starši sami nabavljajo opremo svojim otrokom, saj se ta finančni izdatek bogato obrestuje. Otroci bodo bolj zdravi in sposobni za napore, ki jih še čakajo v življenju. Prvi učenci bodo odšli na smučarski tečaj že 14. decembra 1964 in vsakih 7 dni se bodo menjavali tja do 1. marca 1965, ko bodo zadnji učenci zaključili s to novo obliko šolskega dela. Šole so v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi ter z občinsko zvezo DPM (ki skrbi za bazo, tehnični kader, prevoze otrok itd.) zavodom za prosvetno-pedagoško službo poskrbele vse potrebno, da se bo bivanje otrok odvijalo nemoteno: udobno bivališče v planinskem domu, zdravo in zadostno prehrano, potreben pedagoški in zdravstveni kader ter ustrezen program dela. Prof. Jože BESLIC VSEKAKOR ZANIMIVO Tovariš urednik, mogoče bo zanimalo bralce lista: ® da znaša poprečni komunalni prispevek za gradnjo garaže v občini Ljubljana-Vič 190.000 din ali 16.000 din/m1, Ljubljana-Šiška 53.000 din ali 4200 din/m!, OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IN VSA PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA ŽELIJO VSEM USPEŠNO 1965. LETO. NA SLIKI: GASILCI NA PROSLAVI 30-OBLETNICE IV. PARTIJSKE KONFERENCE (Sprejem gostov na medvoški železniški postaji) IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV ŠPORTNA TEKMOVANJA V PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE DPM Hinko Smrekar je v proslavo dneva republike organiziralo tekmovanje med športnimi klubi osnovnih šol Zvonka Runka, Hinka Smrekarja in Valentina Vodnika. 87 tekmovalcev se je v 15 ekipah pomerilo med seboj v šahu, streljanju in košarki. Še dvakrat več pa je bilo navijačev. Tako je bil Šercerjev dom poln veselega živžava. Zmagovalcem so bile razdeljene nagrade v vrednosti okrog 50 tisoč dinarjev in 9 diplom. M. M. SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN Tovariš urednik, naša delavska univerza je v gradu Podvinu organizirala med drugim tudi 4-dnevni seminar za vodje podjetij uslužnostne smeri. Organizacija in razpoloženje sta bila na višku, predavanja koristna in bolj splošna, razprave pa iz konkretne prakse. Nekje smo se pa razhajali oziroma odhajali neenotni. Šlo je za skrajšani, to je 42-urni delovni teden. Pre-davatelji-ekonomisti so opozarjali na previdnost ter trdili, da od okrog 70 slovenskih podjetij, ki so že uved- (Nadaljevanje s 7. strani) vanje trajnejših lutk, ki bi bile stalno uporabne. Tej prošnji bomo prav radi ugodili. Tukaj vam dajemo navodila za izdelovanje lutkovnih glavic iz papirnate mase. Raztrgaj časopisni papir na majhne koščke ter ga daj čez noč v vodo, v kateri je raztopljenega tudi nekaj kleja. Naslednji dan razmočeno časopisno gmoto dobro iztisni in ji dodaj nekaj enotne moke ter vse dobro premešaj. Naredi majhne kepice ter jih meči iz dlani v dlan, dokler te kroglice v velikosti jabolka ne bodo gladke in primerne za oblikovanje. Pazi: če se na krogli pojavijo razpoke, je gmota presuha ter jo moraš primerno ovlažiti. Če pa se pri oblikovanju preveč upogiba, je znak, da je preveč vlažna in premehka ter jo moraš še izcediti. Nato natakni kroglo na kazalec leve roke ali na svinčnik in izoblikuj čelo in vdrtine za oči, kakor to prikazuje slika št. 1. Nato se loti oblikovanja nosu, ki ga okrepi še z dodatkom majhne kroglice, ka- kor vidiš to na sliki št. 2. Tudi čelo, lica in ustnice izoblikuj z dodatkom ustrezne količine te časopisne Ljubljana-Bežigrad 43.500 din ali 2900 din/m*, Ljubljana-Moste 40.500 din ali 2700 din/mJ, Ljubljana-Center 38.000 din ali 10 ®/o vrednosti garaže; • da daje stanovanjski sklad občine Ljubljana-Center članom ZB NOV 50”lo popusta, če vložijo posebno prošnjo, • da so vsi komunalni prispevki namenjeni za komunalno ureditev območja krajevne skupnosti, od koder so vplačani, • da je višina komunalnega prispevka odvisna od potreb zazidalnega okoliša in nestabilnih cen gradbenih uslug za komunalno ureditev, • da imamo za garažirano varstvo »železnih konjičkov« precej več interesentov kot pa za ureditev naprav za varstvo naših otrok na igriščih ... J. P. la skrajšan delovni teden, želi skoraj polovica nazaj itd. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij pa so nasprotno opozarjali na dejstvo, da je v vseh naših delovnih skupnostih še precej skritih rezerv, slabega izkoriščanja delovnega časa itd. in da je prav zaradi tega treba več odločnosti v ureditvi notranje organizacije podjetij ter v čimprejšnjem prehodu na nov sistem skrajšanega delovnega tedna. Razšli smo se, ne da bi do konca razčistili to zelo zanimivo vprašanje razhajanja med ekonomisti in družbe-no-političnimi delavci. Če bi lahko prav o tem slišali gmote, ki jo dobro vtisni v kroglico. Glej sliko št. 3! Oči vtakni v očesne votlinice. Če bi pozneje mogoče izpadle, jih pač prilepi z ustreznim lepilom. Pomni: Vsi obrazi niso enaki, temveč imajo svoje značilne poteze. Drugačna je glava starčka, klepetulje, pijanca, otroka, roparja ali Pavlihe. Zaradi tega moraš že pred začetkom oblikovanja dobro premisliti, čigavo glavo boš izdelal in kakšne so njene značilnosti. Pri oblikovanju glav lutke je še zlasti pomembno, da poglavitne značilnosti vsake glave pretirano poudariš. Glej sliko št. 4! Ko je glava narejena, naredi še vrat. Zdaj položi narejeno glavo na kakšno polico ali omaro, da se posuši. Nikakor pa ne suši glavice pri vroči peči, ker bo sicer razpokala. Po 1 do 2 tednih sušenja pobarvaj glavico lutke z ustreznimi vodenimi ali plakatnimi barvami. Posušene glavice nato namaži z voskom in obriši z mehko cunjico in lutke ustrezno obleci in vse je pripravljeno za prvo vajo. več z enega in drugega stališča, bi nam bila poznejša odločitev lažja, tako pa ... Menim, da bi lahko naš list več pisal o fem ter objavljal mnenja in konkretna dokazila enih in drugih, saj nam bo to zelo koristilo pri konkretnem delu in odločanju v delovnih skupnostih. M. M. • AGROKOMBINAT EMONA ima v Smledniku farmo telet, ki jih odkupuje od zasebnih kmetovalcev v Sloveniji in Hrvatski, saj potrebuje letno kar 13.000 telet. Zaradi tega je krmljenje telet raznih pasem in križancev seveda otežkoče-no. Najbolje se namreč rede mladi bikci. Dokler teleta nimajo 200 kg teže, jih krmijo v polodprtih hlevih, SE O LISTU V zvezi z anketo, ki smo jo razpisali v prejšnji številki o našem listu, smo prejeli že večje število odgovorov. Vsi se strinjajo z našimi stališči glede smeri in vsebine lista. Le v enem primeru smo prejeli ustni ugovor proti vsebini pionirske rubrike. Ker te rubrike ne nameravamo ukiniti, smo zaprosili občinski odbor Zveze DPM, da na eni izmed svojih prihodnjih sej razpravlja tudi o tej rubriki ter da svoje predloge v zvezi z njo. Mladinsko rubriko »Mladi Siškar« bo z novim letom prevzel občinski komite ZMS, ki bo ukinil svoje dosedanje ciklostirano glasilo z istim imenom. V zvezi s tem smo v uredniški odbor vključili še predsednika občinskega komiteja ZMS. Precej je bralcev, ki žele, da še nadaljujemo z javno razpravo o listu — češ, da je to zelo zanimivo. Tem in vsem drugim odgovarjamo, da smo o listu razpravljali na seji uredniškega odbora, katere sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik občinske skupščine, kakor tudi na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Stališča so sedaj razčiščena in jasna, zaradi tega je nadaljnje pisanje o tem problemu v samem listu odveč. Želimo pa, da nam bralci tudi v prihodnje v čimvečjem številu pošiljajo svoja mnenja o listu, kakor tudi predloge: o čem naj še piše naš list. nato pa v odprtih hlevih. Dnevno dobivajo teleta na teži 750 do 1300 g oziroma poprečno 1 kg dnevno. Telice pitajo do 380 kg, bikce pa do 420 kg teže. • AGROKOMBINAT EMONA ima farmo krav molznic v Vodicah. Ta ima kapaciteto 600 krav. Dograjena je bila letos. Manjka samo še oprema za mlekarni-co. Izvajalec gradbenih in obrtniških del »Obnova« pa zahteva doplačila zaradi podražitve in nekaterih nepredvidenih del. • CELULOZA- MEDVODE je v tretjem četrtletju proizvedla 4,491.374 kg celuloze, kar je zelo zadovoljivo. Uvedli bodo nagrajevanje po kvaliteti v vseh ekonomskih enotah. končno Se razgovor Z UREDNIKOM Prav zadnji trenutek sem ga ujel pri metiranju lista v tiskarni. Zastavil sem mu naslednja vprašanja: Kateri jc največji uspeh »Javne tribune« v tem letu? — Da smo navzlic izrednim težavam in oviram le prispeli do tega, da ravnokar zaključujemo 36. številko, zlasti pa — da so o listu razpravljali vsi pristojni činitelji in se začeli v večji meri zavedati pomena in vloge lokalnega tiska. Največji neuspeh? — Da še nismo mogli izoblikovati res tak list kot smo si ga zamislili že pred letom dni. Zakaj govoriš »mi«, ko je razgovor namenjen osebno Tebi? Kadar gre za skupne zadeve, stopa »jaz« v ozadje. List ne oblikuje samo en človek, temveč vsi, dopisniki, sodelavci in bralci, torej mi — vsi. Konkretno, kaj želiš sebi v novem letu? — Da čimprej rotiram. In listu? — Da dobi boljšega urednika, ki se bo lahko res ves posvetil listu, da se bo ta lahko hitreje in uspešneje razvijal v začrtani smeri, torej: — da ne bo list za občane, temveč res — uho in oko občanov samih. In bralcem ter sodelavcem? — Srečno, veselo, zdravo in uspehov polno novo 1965-leto!