: Belokranjske pisanice Leto XII 1963 Štev. 4 II U ! U H i* D n o n. ppa 1 te APRIL Reqistered at th« G.P.O., Sydney, for transmission by post as a periodical. ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; >; ♦; ♦; >: ♦; ♦; .♦! ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦; ♦: ♦; 3 ■ NOVO! Prejeli »mo sedmi in zadnji zvezek Finžgarjevih IZBRA* NIH DEL. Naslov je: LETA MOJEGA POTOVANJA. Finžgar v tej knjigi piše sam o sebi, svoj lastni življenjepis. V njej je tudi mnog1 slik. Kaj naj rečemo o knjigi? Finžgar sam je zapisal: “Bralci bodo delo sprejeli bržkone po Prešernovem reku: Ta 8* hvali, drugi pravi fej te bodi. Knjiga je vredna branja, velik kos slovenske zgodovine je v njej’ obenem je obširna razstava slovenskih značajev, ki jih je Finig*r srečaval skozi devet desetletij svojega “potovanja”. Knjiga se dobi pri MISLIH, cena 1 funt, poštnina 2 šil. Velikonočni ponedeljek 15. aprila bo vesela prireditev v PADDINGTON TOWN HALL Začetek ob 7:30 zvečer. — Igra slovenska godba. P. Odilo KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H” DHAULAGIRI. — Doživljaji Slovenca v himalajskih gorah. Spisala Bertoncelj in Arko. Ve-lezanimivo! — £ 1-10-0. POVESTICE — Iz zbirke spisov pisatelja Stanka Majcena. Izdala Slov. Kulturna Akcija. — Vezana knjiga — £1-0-0 NOVELE IN ČRTICE — Iz zbirke pisatelja Pavia Perka. Izdala Mohorjeva v Celju. Vezana knjiga £1-0-0. DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic v emigraciji. Izdala SKA. Vezana knjiga £1-0-0. ZEMLJA — zelo lepa povest Karla Mauserja — — G šil. POTA DO ČLOVEKA — Spisal dr. A. Trstenjak. O knjigi velja isto kot o drugi njegovi: Človek v stiski. Stane 10 šil. NOVA PESEM, 14 prelepih črtic Vinka Beličiča. Oceno napisal L. Klakočer v julijski številki MISLI. — £ 1-0-0 KAR PO DOMAČE — Zelo zanimiva in šaljivo P°' učna knjiga. Izdala Baragova založba v AT" gentini — £1-0-0. HEPICA — vesela povest o gorenjski papigi. Izd*" la Sl. Kult. Akcija — Cena £1-0-0. OVČAR MARKO — Jalnova povest, prva iz zbirk® VOZARJI. Tako lepa kot Tri zaobljube. 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Sta11' ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil- BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njeg<,yP oltarno čast je popisano v tej knjigi. TONČE S SLOMA — Povest iz Slomškove m'® dosti. Spisal p. Bernard Ambrožič. — 10 3’ • ČLOVEK V STISKI. — Spisal dr. A. Trstenjak Pisatelja poznamo po spisih Fant in dekle *at Mož in žena. Ta knjiga je pa za vsakega Pr sebej — imenitna! — Stane 10 šil. DANTE: PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak- cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ l-0"u' !'ETO XII. APRIL ŠTEV. K. “ZAKAJ SMO VSE TO IZGUBILI?” Tako se sprašuje v ljubljanski reviji “Pei-*P*ktiveM člankar Primož Kozak, sin dobro ***nega Ferda K ozaka. Iz dolgega članka tu '“"o nekaj odstavkov, povzetih iz poročila v •toliškem Glasu. Ne bi pričakovali, da bo članek izšel v komunistični reviji. Ali se *®cenja v glavah nekaterih današnjih velja °v V Sloveniji nekaj svetlikati? — Ur. ničem v človeku . . . Verstvo je tudi konservativno, a je nosilec običajev in poezije, da ne go-vorimo o tradiciji, ki je žlahten element življenja vsake človeške skupnosti. Naštevajoč funkcional ne poteze verskega življenja danes, smo pravzaprav našteli poteze, ki našemu življenju manjkajo: Celovita resnica, moralni razpon, notranjo kultiviranje, združevanje, osmislitev, evropsko izročilo, tradicija, poezija. Surr*xil Dominus Pti vPliv E NEKAJ LET JE SLIŠATI in videti, kako UH funkcija?) verstva med našimi ljudmi Ver *z>ave kažejo, da je otrok, ki obiskuje prav > vse več, in so se ponekod formirale že njjki Verske šole. Vse večkrat slišimo o novomaš-ska P°svečenjih, ki jih spremljajo prava ljud-djtv avja v dobrem pomenu besede. Slišimo tr-s'ov'e je število ljudi, ki odhajajo v bogo- <,bisk ’ Vsako leto višje, sami pa lahko opažamo Cerkva, ki je vse prej kot majhen. la l^eg*ede na konkretne podatke, ki bi jih bilo fcih *° najbrž težko določiti, se iz teh različ-(*0sra°*)a?OVan-* ’n P°Kledov lušči določena podoba sl0ven> za katero lahko velja skupna trditev: noVenski človek se vrača v verski krog, tukaj išče Soy aj.Ve s soljudmi, ureditve medsebojnih odno-celo ovrednotenja svojega življenja. da? . s Je> da je verska morala metafizična, ver,-Učj |0.rnora'a> človeka notranje razčlenjuje, gn 6Va^' ol* resnice in ustvarja v njem 0 Potezo človečnosti — razpon med bitjo in Zakaj smo vse to izgubili? Pripomba uredn.: Če je Primož Kozak povil svoje misli v visoke besede, kakršnih bralci MISLI niso vajeni, naj povemo “kar po domače,” kaj vse to pomeni. Primož je hotel povedati to-le; Dolgčas mi je in se ne znajdem v današnjem svetu, ker starši niso poskrbeli za moj verski pouk in vzgojo . . . VELIKONOČNI OBIČAJI NA SLOVENSKEM Dr. Jože ŽIVIMO V DOBI, KO SE HITRO POZABLJAJO običaji, ki so bili stoletja zakoreninjeni v narodu. V njih je bilo skrite veliko poezije in in ljudske domišljije. Vsak letni čas in vsak cerkven praznik so si ljudje razlagali po svoje. Tu in tani se najdejo v običajih motivi, ki so se ohranili š: iz predkrščanskih virov. Poseben pomen je imel vedno praznik Vstajenja ali velike noči. Na severni hemisferi simbolizira velikonočno praznovanje tudi prebujenje narave: zmago pomladi nad zimo. (Ta poudarek bo gori verjetno zlasti letos prišel do veljave, ko je znano, kako hudo zimo so imeli.) Običaji, ki so povezani s cerkvenim praznovanjem velike noči, spremljajo liturgijo in pri njih sodeluje zlasti mladina. Cvetna nedelja Slovesnost velikega ali svetega tedna se začne na cvetno nedeljo. Navada je, da prinesejo na ta dan k maši blagoslovit butaro. Od daleč ima butara podobo velikega šopka, samo da je bolj so- Zurc, ACT. lidno zgrajena. Zanjo porabijo predvsem lesk'»',e mladike, ki jih prepletejo z bršljanom in drug’”1 vedno zelenim rastlinjem. Vmes pritrdijo pom8' ranče, ki so importirane in veljajo za redko?*’ Dolžina butare je kakšnega pol metra ali več. nekaterih gorskih krajih so prinesli fantje v c®1' kev butare, ki so merile dva metra in še več. mestih so se dobile zadnje čase pred vojno v 1,9 kup lične butarice, okrašene s pobarvanim obl* njem. Starejši ljudje so si pa oskrbeli oljčne v*J' ce, ki so jih po blagoslovu skrbno spravili in zažigali — kakor omenja Gregorčičeva pesnih “Oljki” — ob času hudega neurja s točo. sanice” so bile znane zaradi lepih mn- °VP° vsej deželi. ])0, . se jestvine so položili v velik jerbas in jih Velik 7 belim prtom. Dekleta so jih odnesle ra ° s°boto v cerkev ali pa k vaški kapelici k konočnega praznovanja je pred-Jala procesija na veliko nedeljo zgodaj zjut,-A ’ Apni, 19G3 V KATEDRALI BOŽJEGA GROBA Pozabi marsikdo, kaj mu namen je tu v hramu Tvoje Golgote, Gospod, ko dragotin premoti ga blestenje in se pogled megli mu od krasot. Jaz pa odmislim v zlatu tleče stenje, baziliko, njen veličastni svod in gledam v duhu tvoje le trpljenje in svoj slovenski s srcem križev pot. In prosim skrušeno te, božji Sin: Premagal smrt si, tebi je mogoče, da streš sovražnika, ki smrt nam hoče! Naj pade vsak, ki snuje naš pogin! Store naj čudež tvoje svete rane, da narod moj, ki zdaj umira, vstane! Anton Novačan. 99 I1 ranče Gorše: z žegnom iz cerkve SREČANJE V MIRAMARU Stako Janežič TAKRAT SEM KAPLANOVAL na Proseku in Kontovelu, dveh župnijah, ki vežeta Kras in prelepo devinsko obalo s Trstom: Izpred konto-velske cerkve mi je pogled tolikokrat jadral če'^ sinjo in kodravo morsko gladini do istrskih planjav, do Barbane in Gradeža na drugo stran. Zvečer in čez noč je ob sijočem Trstu tudi morje žarelo v dalj. Kot da je iz temnih vodnih globin vzbrstelo stotero oči. Naši ribiči so z mamečimi lučmi načenjali ribji lov. Kolikokrat sem se v tistih prvih povojnih letih spuščal po strmih stopnicah mimi dehtečih pašnov v slovit miramarski park, kjer je bila tedaj 1 judska šola, v kateri sem po službeni dolžnosti deci razglašal Kristov nauk. In sem razmišljal po poti o cesarju Maksimilijanu in' čudni zgodovini miramarskega gradu, ki je blestel pred menoj, p;1 o skalnem Devinu na tržaško stran in poetu Rilkeju, o davnem, v prah razsulem grljanskem samostanu med visokimi drevesi ob grlastem zalivu, o sivem Ogleju in njegovih patriarhih. In še o Cirilu'in Metodu, ki sta s svojimi učenci tod merila pot proti Rimu. Koliko krščenih Slovanov je po sebno v zadnjih letih vsaj deloma sledilo njunim stopinjam! Po veliki noči sem po stari navadi blagoslavljal domove. Hotel sem z blagoslovom ponesti drobec silovite radosti Kristusovega Vstajenja v vsak dnm, v vsako srce, posebno v Grljanu in Mi-ramaru, od koder je dokaj daleč do župne cerkve. In takrat smo se prvikrat srečali. Stanovali so v stari leseni letoviški koči nad morjem, med trtjem, pod dolgimi akacijami. “Tam živi ruska družina”, sem zvedel pri sosedu. “Mož je katoličan, žena in mati pravoslavna. Begunci so in dobri ljudje, obiščite jih.” “Fant, zdaj pokaži, kaj velja tvoja ruščina”, sem si dejal in pozdravil. “Zdravstvujte! Kak poživajete?” “Zdravstvujte, otee!1 Spasibo, horošo.” “Vozmožno blagoslovit?” “Konečno, požalujsta.” In sem molil, da bi božji mir prišel nadnje ir. vse njihove brate. Sedli smo in gospodinja je ponudila čaj. In smo na široko besedovali. Zvedel sem, da je mož Hrvat, žena pa Ukrajinka. A sijajno je govorila ruski. S sabo je imela mater in staro mater “ba- buško”, ki je bila že vsa siva, z obraza pa ji ,ie 31 jala pohlevna in iskreno pobožna ruska duša. " ’ nje sem se oziral v kot na ikono Bogorodicc 1,1 lučko, ki je brlela pod njo. Izmed treh otrok je najstarejši Jurij obisk0 val slovensko gimnazijo v Trstu, hčerka Nataša v 1 i je pripravljala nanjo, najmlajši fantič Miša, K* , je venomer nasmihal, pa je menil šele prihod«® jesen na šolskih klopeh trgati hlače. “Eh, dosti ust, pa malo rok je pri nas, kot vl dite”, je potožil mož. “Slava Bogu, zdaj je bolje”, je veselo d°6“ vila žena. “Mož ima službo v Trstu, jaz pa dajeIJ lekcije. A pred letom — bili smo čisto na konc*' “Da, toliko, da nam ni umrla naša mal**®, se je resno vtaknila v pogivor pomladna pod® matere, deklica Nataša. “V bolnišnici sem bila več mesecev”, je tavila ženina mati. . Mož je srknil iz skodelice, potem pa razlag kot v valovnih sunkih: ‘Mn plačevati je bilo treba in zdravila kop0 vati, pa jesti smo morali, pa brez službe”. “Takrat sem morala poprijeti jaz”, se je i*1 , ko postavila mati. “Namesto bolne hčerke sem ^ • (lila prat k Amerikancem. Presneto trdo delo I to!” “Vprav to delo in garanje me je vrglo posteljo. Kaj smo hoteli — begunci”, je dostav' žena. “Pa tudi sosedje niso pozabili na nas. SloveI' ci imate dobro srce”. Kot vsi Slovani”, sem v smehu odgovoril na *°n. Zato se pa tako hitro razumemo med seboj”. Govorili smo vse vprek. Po rusko, po hrvaško, stn S^°Vensk°- V prvih trenutkih smo začutili, da o drug drugemu blizu. Vedeli smo, da se bomo s ®j pogostokrat videli. V resnici sem poslej po končani šoli v Mira-u Mnogokrat zavil po cesti ob morju, na ste-ed trtje in akacije. Hotel sem globlje prodre-Vzhodnjaško dušo. Rad bi se kaj bolj sezna-dit'Z 1U*®'no- Moji novi znanci so se želeli navadi« Pl'avilno govoriti slovenski. Tako smo bili US drugemu učitelji. Ob čaju, razgovoru o vse-'°Sočem, ob pesmi. dre ak Je že legal na morje, na miramarski voied in tihe brežinske vinograde, ki se niso sone P0s^0V*^ of* brsteče zarje zahajajočega str smo pred kočo, moji prsti so drseli čez Une stare ljubljenke kitare. ««« • v ^ Ce je žalostno, močno je ranjeno . . . °8 pa je Stvarnik moj, ustvaril me je na *vet. Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj . . . * Vsi dol S° na pripevali za menoj. Potem smo bičali. Kot da poslušamo zven iz daljav, 0*?stranstva. Heta °Žne Pesm* so najlePŠe”, je tiho, skoro Ho spregovorila gospodinja. “Najbolj iskre- , Puhajajo iz srca. V tem ste nam Slovenci tako uUzu » l»nh ^ven<^a smo vs' Slovani nagnjeni bolj na mr- ftii K- '-*10 P^”> sem dodal. “Vsaj iz narodne pes- 1 človek sodil tako.” T v k^ej. n se P° nečem smo si v sorodu: po bogois-Hio ^Vu- Ne moremo živeti brez Boga. Ne zna-^isliti ne govoriti ne peti brez njega.” Slob i-U’ tak° Je’ s'ava Bogu”, je zadovoljno, z “b„i 111 bleskom v očeh potrdila vsa sklonjena rtDUska.” ftoga^6. naši brezbožneži ne morejo mirno mimo Hex ' Kljub sovraštvu ga v najglobljih globinah Plin . no ljubijo. Preveč smo že po naravi vto-111 v Boga.” “D , ^iža ° 110 ljubimo Kristusa, za nas iz ljubezni tijgg^p1- Kako pa naj gre človek s srcem mimo Kr|s^ smo pripravljeni toliko potrpeti, s S°m voljno nositi križ, na Golgoto se povz- umreti zanj.” SrCe 10v°rili smo ta in oni, a kot en duh in eno Bilo nam je, kot da smo v cerkvi, v veliki, brezzidni. Nad nami je razprto zvezdno nebo. Veliki Bog je vsepričujoč. Pod nami je vzvalovilo morje, temno, nespo-kojno. “Ko bi se bilo moč enkrat za vselej darovati Kristusu, Bogu. Mi pa živimo ure in dni in rfaša slabost je velika. Bridka je naša nezvestoba. Padamo v čutnost, razdor nas vihari v bes, satanu prepuščamo vajeti; pa se obenem s carskim napuhom kronamo. Vsi smo krivi. Na nas leži dolg in ni nam, da bi ga poravnali. Smo kot prekleti. V Kristusu bi morali biti eno. Pa se sumničimo in klevetamo, skozi stoletja pasemo razkol. Kristusa znova in znova križamo.” Težko dihamo. Tesno nam je. Kot da se hudič smuka čez morske valove in vozi po ozračju. Odrešilna beseda — kje si? “Bog je usmiljenje, Bog je ljubezen. Zmagal bo kočno tudi naša srca”. “Da! A le, če svobodno pristanemo na to. človekova svoboda je velika skrivnost.” Tiho smo. Razmišljamo. “Skrivnost.” “Moliti moramo. V majhnosti, v otroštvu. Molitev je moč. Nikdo ji ne more staviti meja”. “Molitev je moč”, je ponovila babuška in še vedno je bilo videti blesk v njenih očeh. Kot da me je obsvetilo skozi srce iz teh starih, blagih oči. “Verujem v čas zmagoslavja”, sem vzkliknil drhte. “Od vzhoda do zahoda bomo v bratstvu slavili Boga.” “Verujemo tudi mi.” “A do tal moramo prej skloniti srca, oči pa povzdigniti do neba. Božji otroci moramo postati. Z božjo milostjo moramo sodelovati, ne ji staviti zaprek. Drug za drugega moramo moliti, trpeti.” “Moliti, trpeti”, je ponovila babuška. “In bo zakraljevala ljubezen.” “Ljubezen.” Pesem, ki je zadrhtela v mlado noč, je bila molitev, star kijevski napev. Slavila je Krista, od smrti Vstalega, nosilca življenja. Bogorodico je veličala, brezmadežno, nad angele povzdignjeno. V kratkem so se iznenada poslovili od sinjih jadranskih gladin' in toplih miramarskih brežin. Odpeljali so se z drugimi begunci v daljno Ameriko. Zdaj moja molitev — in molitev je pesem — spremlja njihovo pot. “Kraljestvo božje”. muse tipta * ISKRENO SE MORAM ZAHVALITI našemu “pojočemu misijonarju”, kot so p. Odila imenovali ameriški Slovenci, da je vodil naš prvi slovenski misijon v Melbournu (od 10. do 17. marca). Iskrena zahvala tudi vsem, ki so mi pri organiziranju misijona kakorkoli pomagali, zlasti našemu pevskemu zboru. In ne nazadnje topla zahvala vsem, ki so se misijona udeležili. Odkrito povem, da sem se ob pripravah na misijon kar malo bal, da vabim zastonj. Zmotil sem se. Udeležba je bila od prvega do zadnjega dne velika, za konec pa je bila cerkev nabito polna. Udeležba, spovedi in nad 1200 svetih obhajil v tednu misijona je najlepši dokaz, da so melbournski Slovenci vzeli sv. misijon resno in da hočejo tudi v tujini ostati KATOLIŠKI Slovenci. S katerim koli udeležencem misijona sem govoril, vsakdo mi je dejal, da je teden kar prehitro minil. Nihče ni pogrešal prijateljske družbe, televizije ali kina. Dobra volja premaga vse, misel na Boga in dušo pa napravi naše življenje res življenja vredno. Bog daj, da bi naš sv. misijon pokazal med nami trajne uspehe! * Mnogi me sprašujejo, če je še kaj spominskih podobic sv. misijona na razpolago, ker bi jih radi poslali domov. Po cerkvi smo jih ob sklepu misijona razdelili (>00, pa jih je zmanjkalo. Tiskati sem jih dal še nekaj sto in kdor jih želi, jih še lahko dobi. Le pošljite jih domov: tolažba bodo staršem, da ste tudi v tujini ostali verni. * Krščevale so v zadnjem mesecu sledeče družine: Dne !S. marca je bil v cerkvi bi. Nikolaja, Clifton Hill, krščen Marko Anton, sin Erika Krajnca in Stanke r. Markov iz Newporta. Pri Sv. Avguštinu v Yarraville pa je ta dan oblila krstna voda Tanjo Marijo, hčerko Ivana Iskra in Pavle r. Iskra. — Dne 10. marca je v cerkvi sv. Družine. Bell Park, zajokala Suzana, hčerka Franca Stajn- ka in Marije r. Okrajšek iz North Geelonga. I'*1 Mariji Pomagaj v Kevv pa so prinesli h krstn'einl1 kamnu Franka Mihaela, sinka Franca Vebra lf; Julijane r. Kampuš; druščino mu je delal Vladin1^ Rudolf, novorojenček Rudolfa Simunkoviča in Te' režije r. Srnec. — Dne 17. marca sem zapisal 1 krstno knjigo pri Mariji Pomagaj Janeza MaiM® na, sinka Jožefa Kastelica in' Slave r. Zajc iz Ea*" Bentleigh. — Na mojem zadnjem obisku Adelaj' de so pri Srcu Jezusovem v Hindmarshu zajoka11 trije novi Slovenci, katere so prinesli h krstu v; soboto dne 23. marca: Marko Ernest je prvoroje' nec Ernesta Orla in Olge r. Sluga (iz Kilkenny)’ Stanko Viljem prvorojenec Daniela Puža in Ma' rije r. Klarič (iz Allenby Gardens), Viktor pa sinko Franca Žafrana in Mihaele r. Lukani (iz Hindmarsha). — Vsem srečnim družinam )9' krene čestitke! * V cerkvi sv. Avguština v Yarraville sta do1, 10. marca stopila pred oltar Anton Guštin in An1' ca Zadel ter si obljubila zakonsko zvestobo. To1'® je doma iz Stranskih Makol, nevesta pa iz Podb®*’ župnija Hrušica, čestitke in obilico blagoslova 1)3 življenjsko pot! * Kot je p. urednik že zadnjič omenil, je •: melbournski nadpastir dne 5. marca slavil — devetindevetdeseti rojstni dan. Res smo lahko P°’ nosni na svojega nadškofa dr. Daniela Mannixa, ^ je v dolgih letih svojega pastirovanja v MelboUi',jl1 izvršil ogromno delo ter je, lahko rečemo — ^ zgodovine in razvoja naše metropole. Priboril $ katoličanom mesto, ki jim v javnoti gre. Nel1” klonljiv sin irske zemlje in ponosen Avstralec J* tako lepo pokazal, kako more sleherni emigi’aI^ združiti eno in drugo: se nikoli sramovati do«1®" vine svojega rojstva, obenem pa vzljubiti svoJ0 novo domovino ter ji lojalno služiti. — Upamo, mu bo Bog naklonil dočakati stoletnico, saj Je nadpastir kljub visoki starosti še čil in zdrav. 'j * Zdaj pa kar k našemu velikonočnemu pro-franiu> sicer bo tipkarija res prepozno dospela v redniški urad. Cvetna nedelja: redna slovenska maša 0.0 v«v cerkvi bi. Nikolaja, Clifton Hill. Pred ma-'agoslov oljčnih vejic in zelenja. Obrede velikega četrtka (ob 8.) in velikega ^ ^ *Jom °Prav’l skupno s Fr. Kasičem ® Večera. Cerkvica bo imela tudi božji grob, , 01' ste ga bili vajeni doma. Od petka na so- ^ 0 bo celonočno češčenje božjega groba, želel ’> da čim več rojakov to noč ali na veliko sobo-°bišče cerkev, počasti sv. križ ter pomoli pri b0z*m grobu. . krj-ve*'k‘ Petek ob 11. uri dopoldne imamo Zev Pot pri Mariji Pomagaj v Kew. ^ Obrede velike sobote (blagoslov ognja, veli-^^^Očne sveče, vode...) S polnočno mašo veliko-cne vigilije {mamo na prostem in sicer na dvo-Baras°vega doma v Kew, kjer smo se za bo-en Z^ra*‘ ^ polnočnici. Začetek obredov bo ob poi jfi zvečer. Kdor se udeleži polnočne maše, Radostil nedeljski dolžnosti. — Po polnočni ma-tud' a^os*ov velikonočnih jedil. Prinesite s seboj (jo 1 stekleničke za blagoslovljeno velikonočno veta^8 Ve*'^° nedeljo slovenska maša ob 9. uri zjut v cerkvi bi. Nikolaja, Clifton Hill. Pred mašo aSoslov velikonočnih jedil. 'lih ‘Spovedovanie v Melbournu: Pred in po obre-10-19*?’ Žetrtka in vel. petka. Na vel. soboto od 3V 'n 3-5 v cerkvi bi. Nikolaja, Clifton Hill, p pa od 9. ure do obredov v kapelici Marije a£aji Kew. Na vel. nedeljo pred mašo. g . * eie litanije z blagoslovom pri Mariji Ponvi-^ v Kew na soboto po veliki noči (20. aprila) Sedmi uri zvečer. Rallarat: Velikonočno spovedovanje na veliko sredo od 6. — 8. zvečer v stolnici sv. Patrika. Morvvell, Gippsland: Velikonočno spovedovanje na ponedeljek velikega tedna od 6. — 8. ure zvečer. Vsem avstralskim Slovencem želim prav iz srca blagoslovljeno veliko noč. Vem, da nam pirhov in ostalih dobrot ne bo manjkalo; naj nam ne manjka tudi božjega blagoslova! St. Albans: k , ^elikonoČllo spovedovanje na vel. torek 0(1 osmih zvečer dalje, Sacred Heart Church. Na ljt4 °nočno nedeljo ob pol petih popoldne pete n'^e z blagoslovom. Geelong: 2 ^likono čno spovedovanje na veliki petek od Str ' |,opoldne' Holy Family Church, Separation lileee^’ Park- Slovenska maša istotam na ve-ne<*ell° enaj***l*- (Ne ob pol enaj- ’ i^akor navadno na drugo nedeljo v mesecu!) Velikonočna procesija v Dolu pri Ljubljani 1. 19B1. Prva po 13 letih. Očividno se je morala viti po precejšnji samoti, da ni “ovirala prometa” v zgodnjem nedeljskem jutru. IZ ROKAVA P. ODILA ROKAV POZNA SAMO ČLOVEK. Zato, ker ima roke. Roke, ki se po načrtu gibljejo, premikajo, delajo, se sklepajo k molitvi. Roke ima samo človek in samo človek ve, zakaj mu jih je Bog dal. Odkod je človek ? Še vedno smo pri verski resnici: Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega STVARNIKA. Nevera nima odgovora na vprašanje: odkod je človek? Tudi svetna veda ga nima. Nevera bi rada spravila človeka na stopinjo živali. In nič drugega ni človek, kot žival, pa še bolj nesrečen kot živina, če ne priznava Boga, če bi duše ne imel. Da, prav je rekel nekdo: Nevera se z besnostjo brani Boga-Stvarnika, Govori o neki praploditvi, ki je nastala od sončnih žarkov, ki so razvili v mrtvi naravi posebne plodilne sile in te so postavile na svet človeka, kot je nekdo zapisal: “Na svet človeka pahne temna roka!” To je mrtva materija. Iz zrna, ki nima klice, nič ne zraste, pa četudi je zrno na najbolj vročem tropskem soncu. Polno resnih učenjakov je, ki trdijo in so tudi neomajno dokazali, da je narava sama popolnoma nerodovitna vsakega življenja, kakor hitro se od nje odstranijo vse življenjske klice, če je danes tako, kdo bo dokazal, da je bilo kdaj drugače? Nevera trdi, da je včasih presilna vročina obujala življenje iz mrtvine. Bežite no! Presilna vročina življenje, tudi človeško življenje mori, ne pa obuja. Kar danes življenje mori, to včeraj ni moglo življenja buditi. Največji možje med naravoslovci-učenjaki so obsodili še posebej sramotno naziranje o živalskem pokoljenju človekovem. Nobena vrsta ne prehaja v drugo vrsto, človek je tako bistveno različen od na j višje živali, da se nikoli iz nje razviti ni mogel. Bistvene razlike so že v telesu: v lobanji, v rokah, nogah, v pokončni hoji; potem v rasti in razvoju, v starosti, ki jo človek v primeri z živaljo doseza. Kaj pa šele razlike v duhu, govorici, v vesti, zavesti, mišljenju! Pot nevere je temna in zelo se moramo te poti varovati, ogibati. Ali je res to za človeka čast in odlika, če bi imel žival za svojega prednika? Neveri nas ponižuje. Vera nas povišuje: Vera pove jasno, kar je človeka edino vredno: človek je od Boga ustvarjen in sicer kot najimenitnejša stvar na zemlji. To je lepa, to je častna, to je vzvišena beseda o človekovem postanku. Ali, kot je liekd0 napisal: Človek, poglej: na vsakem udu tvoje?3 telesa se pozna vtisk prsta vsemogočnega Boga. Ali je to resnica? Da, resnica!1 Poglejmo, je napisano v sv. pismu: Že je Bog ustvaril in u**' dil svet. Tako jasne izjave o stvarstvu ni v nobc' ni drugi zgodbi o izvoru sveta, kot v sv. pisni11, Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je zemlji. Tudi človeka. Saj je jasno napisan0, “BOG JE NAREDIL, USTVARIL ČLOVEKA zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega d>* ha.” Kaj hočemo lepšega, vzvišenejšega? HebreJ" sko ime za prvega človeka je ADAM, kar pome*11 iz zemlje ali zemljak. Toda prvotno pomeni Adal1' očeta. Prva žena je bila Eva, kar je pomenil0' ŽIVLJENJE, prvotno pa je tudi pomenilo ma*1' Oče in mati vseh živih. VSE JE VSTVARJENO ZA ČLOVEKA: žemlja že ni bila več pusta in prazna ter zavita neprodirno temo. Vesela luč je že razsvetlil zemljo z mrežo svojih žarkov. Zelenje rastlinstva je že odevalo doline in hribe. V vodah, v zrak11' po zemlji je že vse mrgolelo raznih živali. Zv®2' de so že vzhajale in zahajale na nebeškem ku. Vsa narava je bila dovršena in pripravljena za koga? Za človeka! Da, zdaj je božja dobrot morala dati tej naravi še gospodarja. Res bi dt^' gače vsemu stvarjenju nečesa manjkalo, neč®3* velikega, neizrečenega: manjkalo bi očesa, sfOj glave. Kar misli si to lepo zemljo brez človek*' Zemlja je čakala svojega kralja — človeka. zanj so pogrnjene vse njene cvetne preproge' zanj se bočijo v sence njeni gozdovi; zanj zbrane vode v studencih, potokih, rekah, morji!*’ zanj so nagrmadeni skladi gora z vsem rudniškim bogastvom; njega čakajo vse živali, da sC mu slovesno poklonijo. Na vse svoje stvarstvo je Bog pritisnil k1’0 no, ko je ustvaril človeka. Kratko pa jasno je p®' pisan ta silni dogodek: “Bog je rekel: Naredi*110 človeka po svoji podobi in sličnosti, in naj gosp0 duje nad vsem stvarstvom . . . Bog je ustvar' človeka, moža in ženo je ustvaril. Blagoslovil J1' je in rekel: Rastita ter množita se in napolni zemljo in podvrzita si jo . . .” (I Moz. 1,26-2^) Tak je izvor človeka. Iz božje roke je izšel. ^ Njega smo vsi, od Boga. Od Adama in Eve vsi in njima je Bog dal stvariteljske moči in l*9* nosti. (Dalje str. 123) Izpod T riglava , . NANOSU so zgradili nov televizijski od-^Jnik, ki je najmočnejši od vseh v Sloveniji. Pre-nJega gredo po eni strani slovenske televizij: jih* 0(^^aJe v zamejstvo in vsi Slovenci v Italiji . tahko prejemajo. Na drugi strani pa sprejema oddaja v Slovenijo televizijo skoraj vse zahod-e EVrope. Med PREPOVEDANE KNJIGE iz inozem-■ a sPadajo tudi naslednje: Tonče s Sloma, ki je ^ a pred časom v celovški Mohorjevi (spisal p. rnai'd), Sveti molk in Ura s kukavico (spisal I ^auser) ki sta izšli v isti založbi. Nekdo je j 8 *"e knjige in še več drugih v Slovenijo pri-so !■’ pa so *e nekatere dospele, navedne tri ,. Dl‘e zaplenjene. Ali je režimu “nevarna” vse- teh knjig ali morda samo njihovi avtorji? Slo CESTNI predpisi so obsežnejši in strožji v t0°^iji k0t drugod po Jugoslaviji. Potrebno je ^ Zai'adi tega, ker je v Sloveniji cestni promet V bolj živahen kot drugod. Posebno veliko je je oveniji na cestah motornih koles. Statistika ž Pokazala, da pride eno motorno kolo dandanes t,. 1111 vsakih 23 pi'ebivalcev. Avtomobili znamke jih S° Se Pa P° ,lovem ze*° pocenili in si nabavljajo taki, ki še dolgo ne bi mislili na UP avtomobila. v ^‘POSLAVLJANJE PARTIZANSTVA pojema £aii0nioyini, celo komunisti sami so se ga naveli-v '■ Tako govore poročila. Ni več bučnih proslav kii!aS*” 'herojev”, tudi umetnost v knjigi, sliki, lstvu in glasbi ni več tako trdno vpi-ežena v že ^loslavljanje. Vzrok je baje deloma ta, ker je de]*'0 Pleffovoru vsaka pesem le nekaj časa lena, c*je>t'la skušajo z opuščannjem oboževanja revolu-(|v, Pridobiti zase — emigracijo. Korak nazaj, II koraka naprej — to komunisti znajo. °Pat^‘ ^ne 23. februarja umrl ondotni belih menihov” dr. Avguštin Kostelec. Do- bil iz Drašičev pri Metliki in je dočakal staj ^ Odkar je po prvi svetovni vojni po-!>oh Vl^0Vn' predstojnik stiškega samostana, jo ‘ Soma rasel v enega najbolj odličnih mož med i8li> April, 1963 Slovenci. Pogreb, ki ga je zaradi bolezni nadškofa Vovka vodil mariborski škof dr. Držečnik, je živ dokaz, kako spoštovan je bil rajni opat vsepovsod. Ogromne množice so se zbrale in molile ob njegovi krsti. IZ REZULTATA ANKETE, ki so jo nedavno napravile slovenske zdravstvene ustanove, je razvidno, da žene v Sloveniji sedaj pomorijo že dve tretjini otrok, preden so bili rojeni. Toda so zdravniki, ki zatrjujejo, da je omenjeno število cenjeno prenizko. V resnici da je še več nasilnega odpravljanja človeškega plodu. Tako statistika prikazuje, da je slovenska žena najkrutejša sovražnica slovenskih življenj. Saj so uničile že več slovenskih življenj kot obe svetovni vojski z okupatorji in komunistično revolucijo vred — tako ugotavlja Svobodna Slovenija v Argentini. LJUBLJANSKI NADŠKOF Anton Vovk se čudno vztrajno upira svoji trdovratni bolezni in poročila pravijo, da se mu zdravniki čudijo. Vendar po človeških računih ni upanja, da bi si opomogel in spet sam prijel za krmilo ter nemoteno vodil svojo nadškofijo. Zato je dobil pomočnika v osebi dosedanjega generalnega vikarja dr. Jožeta Pogačnika. Sveti oče ga je imenoval za pomožnega škofa ljubljanskega, posvetil ga bo pa zagrebški nadškof šeper na cvetno nedeljo 7. an-rila. Doslej je imela ljubljanska škofija samo enega škofa z imenom Jožef — grof Rabatta pred 300 leti. V TRŽIČU NA GORENJSKEM imajo še vedno “PEKO”, ki peče čevlje, kot jih je že pred polstoletjem začel peči Peter Kozina, ustanovitelj te “peke”, čevlji iz te “peke” so bili tako dobri, da so si utrli pot na trge izven Slovenije in Jugoslavije. Po vojni je “PEKO” posvojila država, kakovost blaga je popustila in tuji trgi so se mu zaprli. Zadnje čase so pa PEKO teh čevljev zboljšali in sedaj jih izvažajo v zahodno Evropo in celo v Ameriko. BOŽIČ JE BIL seveda spet uradno “navaden delavnik”, ljudje so pa zelo praznovali. Bilo je tudi prvič, da so pred božičem prodajali smrečice za božična drevesa. Celo voščilne razglednice z božičnimi slikami so se dobile in res so jih toliko pokupili in razposlali, da je bila pošta za božič preobremenjena. Novoletno praznovanje, ki ga uradno pospešujejo namesto božiča, počasi izgublja veljavo in z njim “dedek Mraz”... 105 Č E T R T A P O S T A j A Ivan Cankar KO SEM BIL OTROK, sem rad ogledoval podobe križevega pota na mračnih cerkvenih stenah. V osamljenem hramu, hladnem in tihem, v ozračju, ki je še vse dišalo po jutranji maši, molitvah in kadilu, so podobe oživele, stopile so iz okvirov in govorile na glas. Njih povesti so bile polne žalosti in hkrati polne tolažbe. Iz daljnih krajev so bile in iz daljnih časov, pa vendar so bile tako žive in resnično pred menoj, kakor bi ne mogla biti nobena zgod ■ ba, ki bi se vršila ob belem dnevu telesno in šum-no vpričo mojih oči. Gledal sem oblačila, kakor jih ljudje takrat, za mojih otroških let, niso več nosili, halje in jopiče, bele, rdeče, pisane s trakovi in pentljami našarjene; ali vendar se mi ta oblačila niso zdela prav nič tuja in neznana, temveč čisto domača, kakor da bi jih srečaval ra cesti vsako uro. Videl sem obraze, divje, zagorele, krivonose, žehteče brezsrčnost, zlobo in sovraštvo, pa se jih nisem bal in nikakor mi niso bili razbojniki iz jutrove dežele, ki so prišli žalit in ubijat, kar je bilo mojemu srcu ljubega. Zdelo se mi je, da sodijo poleg, h Kristusu in Materi božji, kakor senca poleg luči, in da bi te silne povesti ne bilo brez njih. Razločil sem glasove, nikoli zaslišane, iz brezna vpijoče, krik in vrišč, zasmeh in zmerjanje in jok žensk iz Jeruzalema; nobene besede nisem razumel, ali vse sem občutil in presunile so mi dušo. Tako sem hodil v svetem mraku od postaje do postaje ter gledal in poslušal živo zgodbo, ki mi je bila zmerom draga in zmerom strašna. Sredi med zagorelimi, kričečimi obrazi se je tiho svetilo lice Njega, ki je nesel težki križ. Takrat še nisem videl njegove lepe brade, od krvi in prahu oskrunjene, nisem še ugledal njegovih velikih, mirnih, svetlih oči, ki so vse spoznale in vse vedele. Mislil sem, da je najhen, ubog otrok, ki so mu bili brez usmiljenja naložili breme, devetkrat večje on njega; saj je omagoval pod njim celo močni Simon iz Cirene. Bos je bil otrok, ki je nosil križ, in' tudi nog njegovih, teh sirotnih, prej tako belih, se je držala strnjena kri. Roke so objemale strašni les in rokavi rdeče halje so se vili nazaj prav do komolcev, da so se svetile v soncu čiste otroške lakti; in še na teh čistih lakteh so cvetele rdeče kaplje kakor mah na polju. Na glavi je nosil venec, iz **ta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno France Gorše: Srečanje trnja spleten, izpod katerega je kakor iz stoter‘ kanglic brez milosti lila bolečina na čelo, na 1' in na oči, da se je zasenčila njih nebeška luč, 1,1 celo na ustnice, te med vsemi na vekomaj bi® goslovljene. Med štirinajstimi podobami, ki so se vrst** po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se prija*1'1' in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar se"' bi! z njimi sam, je bila mojemu srcu najbližja «el’ Mater. Tudi ona, Mati božja, je imela čisto otro^1 obraz. Droben je bil, zelo ozek in bel in dvoje ve’ likih oči je sijalo iz njega, dvoje globokih jezer katerih se je trepetaje ogledovalo sonce. ObIe^c’ na je bila v dolgo sinjo haljo, prepasano s širjr kim temno modrim pasom, in sinjina je odsev®** na licih, da so bila še nežnejša in bledejša. J Na neki podobi v stari vaški cerkvi je in1®'11 srce presunjeno s sedmimi meči in ko je stopaj iz okvira, so se narahlo zazibali in stresli t.eh čev jekleni ročniki, ki so imeli obliko križa* < kaplja kivi je kanila iz srca. Ta ozki, beli obraz je pričal brez solz in besed: “čigava bolečina je večja od moje?” . j Ob poti je stala, ko je prišel mimo. Prišel Jf mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes v ' Zateiiinil. ta oblak .jo bil rdeč prali, kri j« a uo nebes. In vso jo utonilo v njuni, vso ju Sa^ °> ničesar več ni bilo, on sam je bil, prav je ..v te»i neizmernem krvavem oblaku. Otrok se * ’ Je objemal križ. Omahoval je pod njim, opotekal in padal, da se je zasolzil kamen, ko Poljubil njegovo čelo. kej_^ako je šel neusmiljeno v smrt. Kakor sežo se • r^a V no^’ 'e se8'el nien pogled do njega, *z jezera njenih oči prelilo sonce v sonce. Sin moj, ti ljubi otrok moj!” Komaj jo videl to roko, to lieo, to oči, komaj je slišal ta glas, ni bilo več no trpljenja no trnio-vega venca ne križa. Visok in lep, brez krvi in ponižanja je stopil k nji, da bi jo potolažil, kajti njena bolečina je bila večja od njegove. — Zda.j, v tem strašnem času, ga vidim živega tik pred seboj, vidim ga tisočkrat in tisočkrat. Vidim jo, žalostno Mater, tudi njo tisočkrat in tisočkrat. človek gre na Golgoto, da bo trpel in umrl in da bo vstal poveličan. VSE JE TVOJE Dr. Mihael Opeka £V°JA lepa so nebesa, TVOJ PROSTORNI zemlje krog, J-VOj VESOLJNI SVET PROSTRANI — ySE JE TVOJE, VEČNI BOG! ®°NCE, MESEC NA VIŠAVr, *VEZD ponočnih veličast, ^TRop NEBA IN ZRAČNE DALJE, VSE JE, STVARNIK, TVOJA LAST. IVOJI SO PO ZEMLJI HRIBI, GORA NEŠTETI SKLAD, 1VOJI BRDI IN RAVNINA DOLINA IN PREPAD. Vl*ELCl ŠUMNI IN POTOKI, ZOIJOREC IZ ZEMSKIH TAL, *VOJE SO DEROČE REKE, V°J KIPEČI MORSKI VAL. 1VJE, SNEG IN LED IN TOČA, VSI SO TVOJI, GOSPODAR, TVOJI BLISKOV ŽARNI OGNJI, TVOJ V OBLAKIH JE VIHAR. NOČ JE TVOJA, DAN IN LETO, POMLAD IN JESENSKI SAD, TVOJE SVETLOKRILO JUTRO, TVOJ VEČERNI MRAK IN HLAD. V GOZDU ZVER IN PTICA V ZRAKU, RIBA, KI JO VAL POJI, NA GREDICI NEŽNA CVETKA — TVOJE VSE JE, KAR ŽIVI. VSE' JE TVOJE V VIDNEM STVARSTVU, VSEMOGOČNI OČE MOJ, VSEMU SVOJE SI DOBROTE JASNO VTISNIL PAČAT SVOJ. VENDAR KAKOR V STVAR NOBENO V ME Sl VTISNIL SVOJ OBRAZ, V DUŠI MOJI TI ODSEVAŠ — NAJBOLJ TVOJ SEM — ČLOVEK JAZ! ^isli a On pije. POGLAVJE O ODNOSIH MED MOŽEM IN ŽENO bi bilo bistveno nepopolno, ako bi ne omenili tudi moža, ki — pije. Kes je sicer, da “se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne”, kakor pravi star pregovor, zato priznamo, da je žena, ki ima moža pijanca, prava mučenica, trpinka. Res ni nič kriva in “za to ni? ne more”. Edino to bi ji mogli očitati, zakaj ga je vzela, če je videla, da je pijanec. Saj je vendar morala vedeti, da taki zakoni niso srečni. Vse, kar je mogoče svarilnega in strašilnega povedati, vse, kar smo slabega o moških povedali, je pri pijancu zgoščeno v eni sami osebi. Tudi vsa naspi’otja, vse nepreračunljivosti, ki bi si jih o moških sploh ne mogli misliti, da se morejo družiti, se pri pijancu v čudni druščini bratijo. Pač zato, ker pri njem nikoli ni vse “zavestno” in prav tako nikoli nič “dosledno” ali logično. Pivo torej: Ne jemlji pijanca! Drugo pa je previdno vprašanje: Ali ne bi vendarle prav žena v izjemnih primerih edina zmogla to, kar je sicer nedosegljivo — namreč spreobrniti pijanca? Mnogokrat slišimo, da je žena taka, kakršno mož naredi. Včasih je to res, vedno pa ne. Zato se v take splošne trditve raje ne spuščamo, niti omenili jih nismo. Resnično pa je nasprotno: Mož je večkrat tak, kakršnega žena naredi. Pregovor, ki je med ljudstvom zelo v rabi, trdi celo več: “Žena moža naredi — ali ga pa skazi”. To sicer tudi ne drži vedno, vendar pa zelo pogosto. Žena ima na splošno večji vpliv na moža kot mož na ženo. • Huda žena možu: “Ali veš, kako pravi- i mo človeku, ki zlepa ne more iz gostilne?” >: >; Mož (dobre volje): “Kako bi ne vedel? H >! Saj ga zmerom vidim. Natakar mu pravi- :V '$ mo.” >- Tu si stojita mož in žena nasproti, kot stari Rimljani in Grki. Rimljani so bili močnejši in so premagali Grke, a prav s tem porazom so posta- li Grki zmagovalci nad Rimljani. Rimljani so jih Dr. A. Trstenjak: “MED LJUDMI” namreč premegali vojaško, politično, obenem pa s tem prišli pod vplih grške kulture, ki jih polagoma prevzela in spremenila. Da, rečemo celo lahko: Če dobi mož pi'aV° ženo, ga vedno spreobrne. To se pravi, vsaka Pra va žena spremeni osebnost in značaj svojega m® ža. Prava žena zna v tem delati čudeže. V ^ je ogenj, ki se v njem topi moški kremenec. Ni01® pa vsaka tega ognja v sebi; marsikatera ga i*®* premalo; pri drugih je premalo goreč. Tu se zaC nemo pogrezati v globino edinstvene umetno3*1' preobraževalnega vpliva ene osebnosti na drUS°' 1 Žena na obisku pri prijateljici. Ona j° • T vpraša: “Kako le moreš trpeti, da ti m0® ♦ vse večere ostaja zdoma?” “Kaj hočem'' X Ne morem zahtevati, da po cele ure san1 X poseda doma pozno v noč.” Eno je gotovo docela zgrešeno: če katerl1 misli, da bo pijanca spreobrnila z zmerjalrf®® očitki ali nauki, se zelo moti. Tudi s prošnja'"1, “Lepo te prosim, nikar ne pij, skrbi za družil10' varčuj, glej na otroke!'” in podobno — ga n« zmodrila. Z vsem takim in podobnim moža v gostilno podi. “Kako pa naj ravnam?” bo rekla kater!1 nestrpno. (Bo povedal prihodnjič.) KAKO SE PRILEŽE Kako se prileže večerni počitek, ko sonce omaga in zdrkne za hrib! Pozabljen je vsakršen dneva očitek, tegobe in slednji zagrenjeni hip. Prisedem za »lizo. Veselo kramljanje dokončno mi vrne prisotnost duha. Nalijem, napijem za dneve nekdanje: Drugače prijetno je bilo doma! Me piva ne vina v domači vasici za tešiti boli si nisem točil. Veselo sem tikal, z veselimi klici sem slutnje pekoče v sladkost pretopil. I. Burnik NAROCNICA V AMERIKI PIŠE PISMO Draga Marija N. v Melbournu: — r ^akor Vi, tako tudi jaz z zanimanjem prebi-m »st MISLI. Toda jaz se strinjam z vsem, kav Poda°dan0 V člankih M0Ž IN ŽENA- Vi P« včasih že ^ kritiko v smislu, da se preveč udarja po de k 6m sve*;u- mojem je čisto prav, da se naj-be i ’ očitno pove, kaj in kje je nekaj naro- sta Jti hvaležni ljudem, ki nas svare pred ne-že 'n odkrivajo tudi naše napake, če smo zašli Nih, na napačna pota. to k '*Ce ne more d3068 trditi, da je ženski svet so' •a' k* moral biti, pa tudi moški ne. Seveda Vlo,Zjeitle povsod in to pri obeh spolih. Glavno °dru° Vendar morala igrati žena, seveda ne na ^Sst* *C0*’ s*avna filmska igralka, ki išče slavo in ila • Za ,sebe. Žena bi morala biti skromna, delov-'n ljubeča pomočnica možu, ne gospodarica. ce nV.6tn ravno, na kateri strani je večja krivda, (]a tu V t*ruz'rTi o krstu mi prinašajo vse svoje malikova'" ske predmete, ki so jih dotlej porabljali pri svO’ jih daritvah malikom. Naredil sem grmado in & žgal vso to pogansko navlako kot žgalno dartteV vsemogočnemu večnemu Bogu, ki mu edinemu S dolžna daritev in ki naj bo slavljen in češčen veke!” Tako potekata dve letii, ki sta tudi najbojj srečen čas v Baragovem življenju med Indijan®-' V njegovih krščanskih vaseh, ki jih ustanavlja je cerkev središče vsega življenja: telesnega, ^ hovnega, družabnega... Za katoliške Indijance Je vera nekaj, kar je vsem skupno... Maša, molit®v’ katekizem, posebne pobožnosti, vsakdanje življe nje. Šola lepo uspeva, domovi, cerkvica, skrotf1*0 stanovanje za misijonarje se dviga od tal in ^' ljenje je lepo, dobro. Kaj pa težave in razočaranja? Prav dosti jih je, posebno ko se Baraga trU<**’ da bi ustanovil kar mogoče veliko novih WlS! jonskih postojank. Pijača, ki je tako pogubna 19 naravo Indijancev, večkrat spreminja te ljudi v divje zverine, Indijanci so po navadi zelo vda"1 pijači Tu pri Veliki reki je mnogo trgovcev s žarni, ki so povsod Indijancem za petami in J111’ prinašajo žganja, da bi jim ugrabili dragocen® kožuhovino. Tako so Indijanci tod okoli škof**-' vedno pijani!” Še več o tem je zapisal: “Nekaj strašnega je videti pijanega Indij®11" ca. Posebno pa pijano Indijanko. Tedaj so žare* podivjani, človek sreča tu mnogo indijanski žensk, ki nimajo nosu. Ko sem prišel sem in op*' zil ta nenavaden pojav, si ga nisem znal razlo^1 ti. Pozvedoval sem in izvedel, da napadajo drUŽ* drugo kot divji volkovi in si druga drugi v pij8” nosti odgriznejo nos. Druge nimajo prstov na r° kah — izgubile so jih v takih pijanskih borba*1; Moški napadajo drug drugega z dolgimi noži, j1’ jih vedno nosijo s seboj. Večkrat slišimi o boj*'1 meti pijanimi Indijanci. Moje življenje je tukaj v nevarnosti. Vsak večer moram skrbno in varno Zaklepati, da se zavarujem zoper obiske teh zverin.” 'V resnici so pijani Indijanci, ki so jih ščuvali hgovci s kožami zoper Baraga, večkrat skušali ^dreti v njegovo kočo. Baraga se je namreč trudil, a bi oblasti prepovedale uvažanja žganja med lndijance. Novo misijonsko polje Baraga je vedel, da je bolj gori na severa (°^ti tlela zanj med očipvejskimi rodovi Indijancev v Gornjem Michiganu in Minnesoti. Žedel je Mednje: "‘S hrepenenjem čakam trenutka, ko bom od-1’otoval k Gornjemu jezeru. Upam, da se bodo tu- 1 tam mnogi spreobrnili h krščanski veri in v ^ej našli večno zveličanje. Oh, ta misel me dviga 'n spodbuja! Da bi mogel dobiti peruti in pole-e^' tja preko zeledenelih jezer, da bi bil prej teh poganih!” Tako navdušenje se rodi v nebesih, se goji ^ Mladosti in dozori v zrelih letih — v molitvi. aragov Stvarnik, njegovi starši in duhovni vodi-® j vsi so prispevali svoj delež in bogati sado- 1 sedaj zoriji. Baraga piše: 'Upam, kakor sem že rekel, da se bodo tam ^n°gi spreobrnili h krščanski veri. Vendar, tudi Ce bi se le eden ali dva spreobrnila, bi bilo vred-j.? naPorov, da misijonar gre in oznanja evange-Toda neskončno dobri Bog vedno da več kot Okujemo.” C?e0 P O 1 Z V E 1) O V A N .1 A Slavko Jerič — kje je? • Donia iz Komna na Krasu, 33 let star, v \v-yraliji 10 let, delal v Coomi, “izginil.” Išče ga Trampuš, 3G7 0’Hea St., Paseoe Vale, Vic. Anton Pisk — kje je? Njegov rojstni kraj so s_avne pri Grgarju. Baje biva v S. A. Naj se ogla- 1 na naslov: Slavko Fabian, 17 Vineyard St., Mo-na V«le, NSW. J°ie Kozole — kje je? Njegova žena, Tončka ‘_Jeler) je z njjnl vred doma pri liajhenburgu. 8ce ga sestra, por. Klavžar, v Belgiji. NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD £ 4-0-0: Vlasta Cergol, Neimenovana; £ 3-0-0: Neimenovan Vic., Marija Rožman; £ 2-0-0: Stanko Sivec, Anton čečko, Ivan Mau-rice, Ciril Jamšek; £ 1-10-0: Marija Fabjančič; £ 1-0-0: Jožica Lasič, Danila Slavez, Ivan Gril, Ivan Kovačič, Rudi Mavrič, Janko Klavora, Jožef Klement, Roman Zrim, Karl Levstek, Darko Stanič, Peter Lomnicky, Štefka Smole, Jož'! Kovačič, Albin Drašček, Slavko Hrast; £ 0-10-0: Leop. Muller, Anton Gjerek, Herman Muster, Anica Sluga, Miro Colja, Jože Kastelic, J os. Rupnik, Ivan £Hozjan, Stanko Šubic, L. Cerkvenik, Avg, Pavlič, Franc Mahnič, Peter Arlič, Franc Ban, Jože Slavec; £ 0-15-0: Anton Vekar; £ 0-5-0: Ivanka Pen-ca, Marija Peršič. Prisrčna hvala in Bog obilno povrni! Ponovo prosimo, da ne bi pošiljali gotovino v nezavarovanih kuvertah. Rajši ček ali Money Order. Hvala! Pomladni prizor iz Slovenije KAJ SE VAM ZDI O :: j| KRISTUSU? t ČIGAV SIN JE? 1 ► (Mat. 22,42) Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj. Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo. Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati! GOVOR NA GORI — OSEM BLAGROV Ko je Jezus videl množice, je šel na goro in, ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Ozrl se je na svoje učence, odprl usta in govoril: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim,, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji- Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas laž-njivo govorili. Veselite se in radujte, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami. NEDALEČ OD KAFARNAUMA Gora ni bila zelo visoka. Prav ob Jezusu 1 bili njegovi učenci, malo niže na pobočju veliW množica drugih poslušalcev. Govor sta nam sala evangelistu Matej in Luka. Matej v daljs>’ Luka v skrajšani obliki. Luka, ki je/ je pisal zlt pogane, je izpustil nekatere reči, ki so merilo J prvi vrsti na farizeje in druge Jude. Pogani bi J težko razumeli. Govor na gori je nekak temeljni zakon božjc9c‘ kraljestva. V njem je Jezus razvil svoj progi'fl"1 za življenje tistih, ki hočejo postati resnični krisl" jani. V zveličavnih krepostih, ki jih Jezus naštel so obsežena osnovna načela mesijanskega kraljest^ — v popolnem nasprotju z načeli, ki jih udi na modrost in so se jih oklepali tudi farizeji■ ^ ritega govora odseva popolnoma nov duh, ki naj Pr6 veva srca v novi dobi. To je duh Kristusov. Ubog v duhu je tisti, ki svojega srca ne itOrl' ztije na svetno bogastvo, če ga ima, pa tudi ne h** peni po njem s pohlepom, če ga nima. To je v Sidon* •Ca*sa"*1. Fhllippt Anzarrth O • • Mr • TnbOf ** «<• ir u, '.j* •Atu m Z4*&v. Scythopoii$ Aenon• * mFclla SebcuU • •oichar iVtll ,BeOrany •M na gori. Svetilke tudi ne prižigajo in ne pošiljajo pod mernik, marveč na svetilnik in sve-vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ■Jndmi, bodo videli vaša dobra dela in slavili v*®ega Očeta, ki je v nebesih. J®ZUS DOPOLNJUJE POSTAVO (MOJZESOVO) mislite, da sem prišel razvezovat postavo 111 Preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit se jih ^r,šel. Kajti povem vam resnično: Dokler ne prej-e nebo in zemlja, ne bo prešla ne ena črka ali Pičica postave, dokler se vse ne zgodi, Kdor bo torej kršil katero teh najmanjših ^PoveJi Jn bo tako ljudi učil, bo najmanjši v ne-®skem kraljestvu. Kdor pa jih bo spolnjeval in bo velik v nebeškem kraljestvu. Kajti povem Vai*: Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša kot pis-!noukov in farizejev, ne pridete v nebeško kra-Je«tVo. JEZA VODI K UMORI Slišali ste, da je bilo rečeno starim: Ne ubi-Kdor koga ubije, pride pred sodbo. Jaz pa aitl Pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega bra-. ’ 2a*luži, da pride pred sodbo; in kdor reče svo-žb*1114 ^ratu ‘tepec*, zasluži, da pride pred veliki ^ 0r* Kdor pa reče ‘nespametnež’, zasluži, da pri-v Peklenski ogenj. v Slišali ste, da je bilo rečeno starim: Ne pre-sustvuj. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor gleda *e**sko, da jo poželi, je že prešuštvoval z njo v V°jem srcu. Ako te tvoje desno oko pohujšuje, ga ^®ri jn vrzj ocj sebe; zakaj bolje je zate, da je ^Subljen eden tvojih udov, kakor da bi bilo celo 0 v**ženo v pekel. In ako te tvoja desna roka ^hujšuje, j0 odsekaj in vrzi od sebe; zakaj bolje ^ **tet je iZgubljen eden tvojih udov, kakor da Prišlo celo telo v pekel. Uečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, ji da ločitveni list. Jaz pa vam pravim: Vsak, se od svoje žene loči — razen če se zarad' Mor ne, u C|*tovanja — je kriv, da ona prešuštvuje; ir 0|* *e z ločeno oženi, prešuštvuje. kem nasprotju z ravnanjem posvetnih ljudi, ki po večini mislijo, da je vsa sreča v zemeljskem bogastvu. NALOGA APOSTOLOV IN NASLEDNIKOV Ta novi duh mora posebno prekvasiti apostole in druge učence, ki bodo in so že poklicani, da Jezusov nauk širijo med druge. Ne bo zadostovaloi le beseda, nujno potreben bo živ zgled. Vdejunjih, v vsakdanjem življenju učiteljev se mora kazati ta novi duh. Množice, ki jih bodo poslušale, se bodo hotele ob njih zgledovati, ne samo njihove besede poslušati. Ker je pa vsak kristjan na svoj način poklican, da širi Kristusov nauk še naprej, je tudi i es vsak — ne samo poklicni učitelji vere — “sol zemlje in luč svetu" — pridiga na gori torej velja nam vsem. DUHOVNO UMEVANJE POSTAVE Prav za prav je že Mojzesova postava, ki je imela Jude obdržati pri Bogu kot “izvoljeni narod”, vsebovala vsaj jedro teh vzvišenih naukov. Le da so morali biti dosti bolj “zemeljsko” izraženi, zakaj pred Jezusovim prihodom je bilo ljudem težko razumeti kaj duhovnega — nebeškega. Zato je izpolnjevanje stare postave obetalo le bolj zemeljsko srečo in "blagre”. Jezus pa “dopolnjuje” te obete z mislijo na večno plačilo ali kazen. Tudi se je stara postava glasila nekako tako, kot da ukazuje in prepoveduje bolj zurumja dejanja. Jezus podčrtava dejstvo, da se vse dobro ali zlo poraja že znotraj, c človekovi duši, v njegovem srcu, potem šele na zunaj. Zato sta krepost ali greh že v duši, preden iz nje kaj bukne na dan. POEDINI PRIMERI POJASN UJEJO Da bi poslušalci bolje razumeli in občutili razliko med staro in novo postavo, navaja Jezus zglede iz življenja. Peto božjo zapoved: Ne ubijaj, so Judje dobro poznali. Kazen pa uboj je bila predpisana-, postavljeno je bilo nižje in višje sodišče za odločitev, če je kazen zaslužena. Prav tako v zadevi zakonske nezvestobe — prešuštva, nečistovanja. Toda kazen je seveda mogla zadeti krivca le zavoljo zunanjega preloma postave. Kaj se je godilo poprej v njegovi duši, kako je njegova notranjost privedlu človeku do zunanje, vidne prelirsitve, o tem človeško sodišče ni moglo presojati. In zavoljo tega so ljudje mislili, da je notranje razpoloženje zgolj človekova osebna zadeva, da torej nikogar ne briga. V nasprotju s tem, pogrešenim mnenjem Jezus s krepkimi besedami ugotavlja, da Bog gleda tudi v dušo in sodi. Jeza lahko vodi do umora. Zmerjanje z nelepimi priimki samo na sebi ni še velik prekršek, lahko pa zavede v pravo sovraštvo — nato pa vsaj v duhovni umor, če že ne tudi v telesni. ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje) Mimo Siidmurlchofu BILI SMO SKORAJ PRED SUDMARKHO-FOM — odločilna minuta je bila tu! Preko žive meje ob cesti smo videli črno, valujočo množico. Hrumela je svojo “Wacht am Rhein” in' vmes je grmel neštevilen heil, heil!' Nad glavami množice so švigale grozeče palice in merile proti nam ter se umikale, kakor da naskakujejo in odskakujejo. Kako čudovito so se sprevrgla čustva naših src! Kje je sila, ki bo zadržala ta dvojni tok, ki drvi v grozečem navalu drug drugemu nasproti? Poleg mene je korakal Marko. Slišal sem, kako mu bije srce, kako mu polje kri po vseli žilah. Ozrl sem se nanj in se zavedel nevarnosti. Pozabil sem na svojo lastno razburjenost in začutil v sebi varuha in pokrovitelja mojega Marka. Zgrabil se mu levico in se je oklenil z obema rokama. Krčevito sem jo privil k sebi. “Fant, mirno kri, mirno kri!” Ne da bi vedel, ali govorim njemu ali sebi. Marko mi ni odgovoril, vendar sem imel občutek, da moja beseda ni zgrešila cilja. Naša godba je igrala kakor za stavo. Trobentači so trobili, kakor da jim gre za življenje. Le ena misel jih je navdajala: Preglasiti Nemce, zadušiti njihovo izzivanje v lastnem hrupu. Ne levi in desni orlovske čete so stopali starejši možaki, neprestano so imeli oči na nas ter nas mirili. “Fantje, skoraj bo vse minilo! Mirno kri!” Res smo že nad polovico mimo množjice. V meni je vstajalo ponosno zadovoljstvo: Prestali smo, častno prestali! Moj Marko se je še razburjal venomer, da je z vsakim drugim korakom zmešal takt. Opominjal sem ga: “Duša! Stopaj — ena dve, ena dve!” V odprtini žive meje se je pojavil paglavec, podoben “piccolu” iz kavarne. Morda iz Sudmakrk-hofa. Zabrusil je psovko med nas in zavihtel z roko, kakor da zaluči kamen. Marko ga je videl. Kakor ranjen ris se mi je iztrgal in planil. V nenadni grozi sem se nagnil za njim in ga ujel za surko. Pa se je že opotekel nazaj v moje naročje . . . sosed na desni ga je prestregel in pahnil nazaj. Potisnila sva ga zopet v sredo in mu vsak od ene strani trobila na ušesa: “Ena dve, ena dve, ena dve . . .” ■k “Ena dve, ena dve, ena dve . . Hvala Bogu, prestano je! Mehanično smo stopali dalje. Pred kolodvorom je jeknilo: “Četa, stoj!” Obstali smo. V naglici so nas pohvalili in povedali, da se ni nič zgodilo. Tisti trenutek nam nj bilo jasno, kolikega pomena je bil tisti “nič”, ki se ni zgodil — Nemo smo se vkrcali v pripravljeni vlak. F°' časi smo spet oživeli in se razgibali. Obnavljal' smo v medsebojnih pogovorih spomine na Št. 11 j Vli0 dolgo pot, vso dolgo nočno pot. ★ V nedeljo pozneje sem imel med Orli v LeščevjU predavanje o izletu v št. lij. Bilo je moje prv0 javno predavanje; poslušali so me samo domači iantje in g. kaplan, odsekov predsednik. Povedal sem približno isto, kot je napisano v teh vrstah' Ob koncu sem z veliko vnemo podžigal narodno za-vest naših fantov. Moj referat je ugajal vsem, zlasti gospodu kaplanu. Odločil je, da moram naslednjo nedelj0 tvoj govor ponoviti pred številnejšim občinstvom v izobraževalnem društvu. Sprva sem bil na to povabilo jako ponosen-Računal sem, koliko dobrega bom s tem predavanjem napravil za “sveto narodno stvar.” Toda bolj ko se je teden nagibal proti nedelj1' bolj je ginilo moje ognjevito navdušenje. Tesno m1 je postalo pri srcu, če sem pomislil na množico bodečih oči pred seboj! Kako naj prenesem? Končno sem se do konca zbal in sporočil kapla' nu, da sem nujno zadržan in me ne bo. 1 >odal setn neko izmišljeno opravičilo. Pozneje sem zvedel, da je namesto mene pr®' daval kaplan sam — o portugalski revoluciji . . • GŠel) A N E K D O T A Mlad gospodar je popravljal gospodarsko l>os' lopje. Za vse se je dalo z očetom še nekako pogovoriti, da popravila ni preveč oviral, le vrata v shrambo naj bi ostala stara. “Ta vrata boš odstranil? Moj oče jih je dal narediti in ves čas mojega gospodarstva so dobro služila. Zdaj pa na lepem zate niso več dobra. “Oče, kakšno pa bo to? Na novo preurejen« poslopje, vrata pa stara, razbita! Saj vidite, da jih spodaj že lep kos manjka.” “Saj to je tisto. Nova bodo cela in do tal' Kako naj pa potem mačke ven in noter hodijo >n miši lovijo?” KRISTUS JE VSTAL, KRISTUS ŽIVI! VELOICONOCNA PESEM NAM ZOPET OZ ^ANJA zmago življenja nad smrtjo. Zmago resni-c® nad lažjo. Zmago pravice in ljubezni nad kri-Vleo in sovraštvom. To zmago je treba vedno znova oznanjati člo-Veštvu, ker se mora vsak dan' znova boriti za Zn'ago pravice, resnice in ljubezni. Zato veliko "ocno veselje za nas ni le izliv srca in občutja ob P*h običajih in navadah. To je veselje ob zmagi erkve, ki v tem boju ni nikoli klonila, nikoli 0 upavala, a vedno zmagovala. Aleluja — to je bojni klic nas vseh, ki tudi j*6 smemo nikoli omahovati ali se čutiti utrujene. 0 zadnjega kotička svojih src bodimo polni nav-senja in prepričanja, da ima naš življenjski boj svoj cilj najvišji ideal — končno resnico, do-°nčno zmago. Spomnimo se, kako je bilo. Najzvestejši, nje-samemu najljubši, se zboje in razlete na vso a»i. Jezus mora na križ, umrje, pokopljejo Pred grob zavele kamen, zapečatijo in zastra-ZlJO ga. Učenci ugibajo, če bi ne kazalo bežati 11,1 deželo. Zmaga sovražnikov je popolna. Nenadoma se vse temeljito spremeni. Kakor p°je Hartm anova: stva, vsakojake zmote, pohujšljivi odpadi. Grobo-kopi se spreminjajo iz leta v leto, iz stoletja v stoletje, krščanstvo pa ostane vera in ideal junaških duš, ki se ne dajo premakniti. Ni in' ne more biti vera zaspancev, pomehkuženih zaljubljencev v svojo lagodnost. Peščica preprostih mož je pred tolikimi stoletji z vero v Kristusa naskočila poganski svet in si ga začela osvajati. Z orožjem duha, z resnico Kristusovo. To osvajanje se nadaljuje — pogumnim in verujočim je uspeh zagotovljen. Ali se jim še nismo pridružili? Zavedamo se nevarnih časov, a tudi poznamo moč velikonočne skrivnosti: Enkrat je Kristus umrl, a ne bo nikoli več. Kristus je vstal, Kristus živi! Zemljo strese božja sila, z groba kamen odvali. O, velikonočna zarja vsem trpečim zažari. Vloge so zamenjane. Mogočnjaki so zbegani, ’lePlašenim učencem se vrača pogum. Počasi, p-i st .**'■ Slišijo, vidijo — verujejo! življenje za-av'jo v zvestobi do Učenika. In danes? Pogled v razburkani svet mnoge je^ a Z mra^n'm' mislimi. Po tolikih stoletjih Kristus še vedno med prganjanimi in obsoje-in ®Vutn> oblastniki imajo moč, z orožjem duha rožljajo zoper krščanstvo. S pretkanimi 'n jeki; načrti mu pripravljajo grob. j. Zaman;1 Ne bodo uspeli. Vemo. če bi ne ime-Ugotovila naravnost iz Njegovih ust: “Jaz sem Vami do konca sveta” . . . ' • • bi nam moral sam pogled v zgodovino Pol • 1S*° P°vedat>- ^ato ne obupujemo, s poguma •mi srci se vdajamo velikonočnemu veselju, sv f^e(ino se Je mora1 Kristus v Cerkvi boriti s le °!?' Prav kal ko je v človeškem te- živel na zemlji, če ni bilo zoper njega jekle- 0l0žje, je bilo orožje duha. Razkoli, krivover- FURLANIJA Z JULIJSKO BENEČIJO je postala nova “dežela” v Italiji. Napovedovali so jo-že dolgo, v februarju letos so načrt uradno izvedli. Nova upravna enota v okrilju celotne italijanske republike bo v kratkem dobila lasten parlament, ki bo imel precejšnjo zakonodajno moč. Največje mesto v novi “deželi” je Trst, za njim Videm in Gorica. Zato bo glavno mesto nove pokrajine prav Trst, ki ima sam nad eno petino celokupnega prebivalstava nove dežele. Statistika namreč pove, da ima vsa dežela 1,205,222 ljudi, Trst sam pa 273,390. Furlanija-Julijska Benečija je peta in menda zadnja “dežela”, ki je po temeljni ustavi italijanske republike stopila v življenje. Pred njo so obstajale že Južna Tirolska, Aosta (ob francoski meji), Sicilija in Sardinija. USTANOVITEV POSEBNIH “DEŽEL” v Italiji narekujejo posebne razmere v dotičnih predelih italijanske, republike. Deloma zemljepisne posebnosti, deloma jezikovne okoliščine. Južna Tirolska je v veliki meri poseljena z Nemci, Aosta s Francozi, Sicilija in Sardinija sta odtrgani od celine, Furlanija-Julijska Benečija pa stopa v življenje iz obojnega razloga, verjetno je treba dodati še gospodarske ozire. SLOVENCI V ITALIJI sprejemajo novo “deželo” s precejšnjim zadovoljstvom, saj bodo v njej združeni prav vsi. In vseh skupaj — na Tržaškem, na Goriškem in v Benečiji — jih je gotovo še nad 100,000. Dobro sicer vedo, da uradna Italija pozna vse drugačne številke, kadar je vprašanje o številu Slovencev, toda gola tajitev od strani vlade Slovencev še ne spravlja s sveta. Beneških Slovencev na primer Italija sploh ne priznava, v Trstu jih še našteje 32,000, na Goriškem 13,000, resnica je pa precej drugačna. Slovenci upajo, da bodo mogli v manjši upravni edinici doseči več in se tudi glede svojega števila bolj uveljaviti, kot je bilo mogoče pred očmi celokupne Italije. Sicer je rs, da jim ob svoji ustanovitni nova “dežela” skoraj ničesar ne nudi kot narodu — in v tem je zelo drugačna kot Južna Tirolska ali Aosta — vendar upajo, da si bodo z vztrajnim naporom mogli priboriti tudi več narodnih pravic, V tem prepričanju je tržaški občinski svetnik dr. Teofil Simčič že povzdignil slovenski glas v občinskem svetu in nakazal v (> točkah zahteve, ki se bodo Slovenci zanje borili v predstavništvu nove deže- le. Nikoli se ne bodo zadovoljili le s splošno iz' javo, da se “prizna enakost pravic in ravnanja vsem etničnim skupinam ter zaščita njihovih kulturnih značilnosti.” Zahtevali bodo konkretne odredbe in otipljive dokaze za možnost razvoja svoje narodnosti v mejah nove dežele in celokupne italijanske republike. NAJBOLJŠA STAROST ZA POROKO je ženina 27 let, za nevesto 24. Tako beremo v reviji VERA IN DOM, ki izhaja v Celovcu. To mnenje podpira člankar v omenjenem listu z izjavami nesrečno poročenih mladih žen, pa se sklicuje še tudi na neko “debelo knjigo, ki je nedavno izšla. Člankar dodaja še naslednje: “Znamenje sedanje' ga časa je, da se mladi ljudje dostikrat prezgodaj poročijo. Vedno več je 16 — 191etnih nevest, vedno več 19 — 221etnih ženinov. Vsi ti mladi ljudje so po večini telesno za zakon dozoreli, niso pa dozoreli za življenje v zakonu duševno^ Mnogi gledajo v zakonu le dovoljeno priložnost za spolno izživljanje. Ko pa pridejo pozneje nujne skrbi, premagovanja, razočaranja in zakonske dolžnosti, se jim zdi vse to pretežko in se ločijo.” 1)A MORA NA DELO V TOVARNO, je naj; večje razočaranje nad Avstralijo neki Ivanki, k* daje svoje izjave o tem v mesečniku Hrvatsto dom. Takole pravi: “Odkar sva z možem zaključila, da moram tudi jaz na delo v tovarno, sefli izgubila ravnotežje kot žena in mati. Do tega je pritiral tempo življenja v tem času in na teni kraju, kjer smo se nastanili. Pa ne gre drugače ako nočemo zaostati za za drugimi in si zaslužiti vzdevek ‘bele vrane’. Rezultati so več kot porazni' Na eni strani je res pri hiši nekaj več funtov, a na drugi strani gredo desetine funtov v nič. Zavoljo mojega dela v tovarni trpi vse, mož in troje dece, vse je v zaostanku. Otroci so prepuščeni samim sebi, samo gledajo, kdaj se vrnem in jim n&' pravim nekaj za želodec. Vrnem se vsa utrujena in potem doma hitim z delom z vso nejevolja Drugi opravki, pranje, šivanje in čiščenje stanovanja mi ostaja za soboto in nedeljo, počitka nikoli ni in praznovanje nedelj in praznikov nam je že kar neznano. Zaradi tistih borih dodatnih funtov, ki jih zaslužim v tovarni, smo se odtuji*' Bogu, Cerkvi in samim sebi.” v “NAŠI LUČI” PIŠT P.r. iz Relgije: “Tudi scm mnenja, da ledeljo in praznik — in to brez resnične potrebe v. P°£tane suženj dela, robot. Nima miru, ves je ^lvčen, nezadovoljen. Tako je napisal med dru-ltn dr. 1. Lenček v “Duhovnem življenju.” ^ SLOVENCI V MENDOZI, Argentina, so no v°jem ondotnem škofu poslali pozdravno pismo ^adškofu Vovku v Rim, ko se je mudil na vesolj-cerkvenem zboru. Mendoški škof je iz Rima ®Poiočil Slovencem, kako sta se spoznala in sesta-y Rimu z ljubljanskim nadškofom, kako tega ^ C1 huda bolezen in kako vesel je bil pisma iz endoze. p0 povratku v Argentino je še osebno n več povedal. Toda tudi nadškof Vovk sam je Pisal Slovencem v Mendozi kar dolgo pismo v valo, da so se ga na ta način spomnili. Sredi ^*Sma je značilen njegov vzklik: “O, ko bi bili tega ^Umevanja, ki ga ima za vas mendoški škof, 0 ežni pri svojih škofih tudi Slovenci, ki bivajo Ja j naših državnih mej!” Seveda so tu mišlje- 1 Slovenci v Avstriji in Italiji . . . 1VANA TRINKA, “očeta in buditelja beneš-Slovencev”, so se spomnili slovenski listi in s°pisi v teh mesecih, ko je poteklo sto let od ^Jegovega rojstva. Tudi v sami Sloveniji niso mo-v iiinio njega, prevelik narodnjak je bil, čeprav •e P,vi vrsti duhovnik, da bi molčali o njem. Bil gena->večji človek, ki ga je kdaj rodila slovenska vsestransko izoblikovan in' izobražen v panogah človeške dejavnosti. Pokopan je na 2>beU^UnU P°d Matajul'Jem> kJ’el' mu J‘e tekla tudi BLAŽENA ELIZABETA ANA SETON je prva Amerikanka, rojena in vzgojena v Združenih Državah, ki je dosegla čast oltarja. V nedeljo 24.. marca letos jo je sv. Oče proglasil za “blaženo”, ni pa še dobila naslova “sveta”. Rodila se je 1.1774 kot protestantka, poročila je protestanta ir. imela z njim pet otrok. Mož ji je umrl, ko .je imela komaj 30 let. Kot vdova je prestopila v katoliško cerkev in ustanovila novo kongTegacijo usmiljenih sester, ki se je močno razširila po Ameriki in drugod po svetu. Umrla je v sluhu svetosti 1.1821 — torej 47 let pred našim Baragom in 42 let pred Slomškom. Iz tega vidimo, kako dolga je dostikrat pot od smrti do oltarja. VELIKA AMNESTIJA je razglašena tudi na Madžarskem. Skoraj vsi begunci so pomiloščeni in jih vabijo domov. Tudi domače ječe se odpirajo, celo duhovniki prihajajo spet na svobodo. Vendar pa amnestija ne stopa za vse enako in avtomatično v veljavo, mnogi morajo zanjo šele prositi. Med temi je tudi kardinal Mindszenty, ki je še vedno na varnem v ameriški ambasadi. Ni še znano, če misli prositi za pomilostitev ali ne. In če bi pomilostitev dosegel ter mogel na svobodo — ali bo smel opravljati službo kot nadškof in kardinal7 NA SVETOVNI POZORNICI trenutno ni ostrih mednarodnih trenj in nevarnih groženj. Baje imajo vsi veliki poglavarji v vsak v svojem domačem kraju preveč težav, ki jim delajo sive lase. Trdijo, da to velja vse od Kennedyja do Hruščova in celo Mao-a in raznih vmes. Kennedy n. pr. se ima boriti z naraščajočo brezposelnostjo doma, na zunaj pa kar z dvema Cubama: Castrovo in anti-Castrovo. Obe mu udarjata na živce. Hruščov ima doma hudo opozicijo, pa z rdečimi Kitajci se kar ne more pobotati. Nekateri mu že štejejo dneve in ure. Pri vsem tem navideznem zunanjem miru so pa na delu tihe, bolj ali manj podtalne sile, ki bodo prej ali slej privedle svet do novih mednarodnih zapletljajev. ODPRTO PISMO G. Dejan Popovič generalni konzul Double Bay. Gospod konzul: — Ako mi mislite še kdaj pisati, bi prosil, da dobim Vaše pismo v slovenskem jeziku. Vrhu tega priporočam, da pozdrave “našeg druga Aleksandra Rankoviča” drugič kar zase pri držite. Urednik MISLI: p. Bernard l.r. ABRAHAMU LINCOLNU SE NI ROKA TRESLA (Za stoletnico zgodovinskega podpisa) ABRAHAM LINCOLN je bil v ZDA za predsednika v letih 1861 — 65. Njegovo ime je zapisano med znamenitimi možmi in ženami Amerike na prvem mestu. Bil je silno blaga in mehka duša, pa jc vendar prav nanj padla naloga, da je moral voditi strašno državljansko vojno, ko je šlo za osvo-bojenje sužnjev in ohranitev skupnosti Združenih držav. Zadeva ga je strašno bolela, vendar se je — smejal. Opravičil se je: “Najrajši bi jokal, pa pravijo, da se to za predsednika ne spodobi. Da zatrem jok, se smejem.” Največji dan za Lincolna je bilo novo leto 1863. Točno opoldne je imel podpisati zgodovinsko listino, da je suženjstvo v ZDA enkrat za vselej odpravljeno. Vse jutro so prihajali voščit srečno novo leto — mož je bil truden. Opoldne je stopil k pisalni mizi, na kateri je ležala listina in čakala njegovega podpisa. Poleg mize je stal Mr. Seward, državni tajnik. Lincoln je prijel za pero, pa ga odložil. Čez čas ga je spet prijel, pa spet odložil. Državni tajnik ga je začuden gledal. Lincoln je pojasnil: “Vse dopoldne sem segal ljudem v roko, svojo desnico komaj še čutim .če podpišem, preden mi roka oživi, bo podpis komaj čitljiv in rekli bodo, da se mi je roka tresla. Vidite, če bo zgodovina zame vedela, bo vedela prav gotovo zaradi tega podpisa. In bo'o rekli: Težko je podpisal, roka se mu je tresla — pomišljal se je . . .” Potem je čutil, da je roka spet živa. Sedel ,le in z odločinimi potezami zapisal: Abraham Lin-. čoln. ★ Zares je zgodovina krepko podrčrtala ta Lin* čolnov podpis. Vendar pa Lincoln ni prišel v z {rodovino samo zaradi tega. Postal je tako znamenit in spoštovan, da se o njem pišejo še danes debele knjige. Marsikaj o njem je od zgodovine prevzela legenda. Vendar tako, da se ob veličini Lincolnov® csebe obe lepo dopolnjujeta. Obe spričujeta Lincolnovo duhovitost in izreden čut za humor. Po poklicu je bil Lincoln advokat in je ostal samec do 33. leta. Nekoč je šel na ples in videl dekle, ki mu je ugajala. Stopil je k nji in jo po* prosil :Ali bi hotela plesati z najslabšim plesalce^1 v deželi? Sprejela je in pozneje ugotovila, da se s tako slabim plesalcem res še ni nikoli vrtela. Kljub temu sta nekaj pozneje postala — mož in žena. Nekoč je hodil dolgo pot po opravku na deželi proti mestu. Došel ga je voznik s konjsko vpreg® in se ni zmenil zanj. Lincoln ga pokliče: Hej, mož božji, ali bi hoteli odpeljati v mesto mojo suknjo-Voznik je prikimal in vprašal: Kje naj jo pa pus' tim, da jo dobite nazaj? Lincoln je odvrnil: Nič ne skrbite, saj mislim obtičati v nji! Drugič je šel s prijateljem na sprehod v jasni noči, polni bleščečih zvezd. Neprestano je upira' pogled navzgor, kazal zvezde, navajal njihova im®' na, oddaljenost od zemlje in še marsikaj drugega-Končno je rekel: Rad opazujem zvezde, ker se n" •/di, da v njih gledam božje obličje, če člcvek upira svoj pogled le na zemljo, skoraj razumem, da je lahko ateist. Ne morem pa razumeti, kako bi mogel biti ateist, če ima oči uprte pod zvezdnato nebo. Nekoč je prišel k njemu farmar in prosil, naj prevzame pravdo zoper soseda, ki orje v njegovo posestvo. Lincoln je pa malo prej že sprejel zastopstvo za onega drugega, ki se je bil prišel prf' tožit zoper tega. Poklical je oba skupaj v pisarn0 in rekel: Pomenita se sama, jaz pojdem na kosilo-Odšel je in ju zaklenil v pisarno. Nekaj časa stil <*e gledala, potem sta se začela smejati. Ko se je Lin' coln vrnil, je bila zadeva urejena. Potem je prišel bogataš in potožil, da ne more izterjati dolga v znesku dveh dolarjev in pol, ki n>° 'toljruje neki siromak. Lincoln jo obljubil po-!’luc> toda računal Lio deset dolarjev. Uogataš jili Položil na mizo in Lincoln je dal poklicati dolžna. Rekel mu je: Dam vam pet dolarjev, če na mesta vrnete temu možu dolg. Siromak je rad poljubil, dobil petak in takoj vrnil dolžno vsoto, ako je Lincoln zaslužil samo pet dolarjev namesto deset. Ob drugi priliki je imel govor na sodišču pred Porotniki: Gospodje, tožba je zoper tega vojaka tu, ki Vrti Je surovo nastopal zoper onega-le starčka sem es je planil z besedo “vojak” in popravil: Ni-v°jak, častnik sem in tako se mi reče. Lin- roln ji' popiavil: Tožba j« zoper tega častnika, ki ni vojak, pa je bil surov do starčka . . . ★ Lincoln je bil vse prej kot lep človek. Njegov obraz je bil naravnost grd. Mož je to dobro vedel, pa ga ni motilo. Slišal je na ta račun marsikatero pikro opazko. Nekoč je razložil, zakaj je tako grd: “Ko sem bil star dva meseca, sem bil najlepši fantek v Ameriki. Najeli so pa zame zamorsko varuško in lepega dne me je zamenjala za majhnega črnca, ki ga je mimo nas nesla njegova mati. Ta seveda ni bil lep in tako ne morem biti drugačen kot sem.” FILMSKA UMETNOST V SLOVENIJI kulturno življenje v Sloveniji j-.; Ze skozi vso svojo zgodovino tesno povezano z Za-Padom in je zato bilo deležno enakih kulturnih . ol3rin kot zapadne države Evrope. Kulturni nivo ln dejavnost Slovencev se še danes more uspešno tner>ti s kulturnimi uspehi zapadnega sveta; saj P°*iovno slišimo o uspehih slovenskih umetnikov ln kulturnih ensamblov na medarodnih gostovih. Tudi filmska umetnost je zgodaj začela zanihati slovensko ljudstvo. Po slovenskih mestih ir: vaseh so kmalu po nastopu filma začeli predvajali ^ajprej “neme>> pozneje pa tudi “zvočne” filme. ed drugo svetovno vojno je bilo že celo mnoge pr°svetnih domov prikrojenih za filmske predsta-Ve 'n tako je film kmalu prodrl v vsak večji kraj. Kar se pa tiče filmske produkcij,e pa je bilo . Pisanje mnogo težje. Filmska produkcija ali |2delovanje lastnih filmov stane namreč mnogo enarja in velik režijski aparat. Tega pa v mali !?avi ni bilo, ko je bilo še toliko drugih kultur-potreb v zaostalih pokrajinah države. Vendar ®a moremo zaznamovati že prve poskuse lastne .^ske produkcije tudi že v tej dobi. Majhna skupna idealnih delavcev se je povezala v delovno j! uPnost “Skala — Triglav” in so že izdelali ne-aJ manjših dokumentarnih filmov. lJo drugi svetovni vojni se je filmska umetnost n° izpopolnila in zajela najširši obseg. Tako jc ^ v Sloveniji po vojni filmska kultura stopila Povsem nova pota. Delo gre v dveh smereh: izdelovanje lastnih filmov in filmska vzgoja ljudstva. Med izdelovalci novih filmov sta najbolj delavni filmski podjetji “Triglav — film” in “Viba — film”. Iz prvotno umetniško manj vrednih in idejno tendencioznih prvencev so danes že prišli, do lepih in mednarodno priznanih filmov. To dokazujejo številni mednarodni filmski festivali doma in po svetu, kjer so slovenski film dosegli lepe pohvale in tudi prva mesta. Za filmsko vzgojo ljudstva je tudi dobro poskrbljeno. V časopisju mnogo pišejo o filmu in je napisal v ta namen Vilko Musek tudi “Knjigo o filmu”. Poleg dosedanjih filmskih razgledov in priročnikov je bila pred kratkim ustanovljena nova filmska revija “Ekran”, ki obravnava vsa področja filmske umetnosti in filmske vzgoje. Pri izdajanju ravije sodelujejo še ustanove za šolski film “Vesna-film” in splošni “Filmservis”. Poleg tega je uveden po ljudskih in srednjih šolah še poseben pouk o filmski umetnosti. Za letos pripravljajo slovenska filmska podjetja sledeče nove filme: Po Vorančevih “Samorastnikih” bo režiser Pretnar že v februarju snemal film “Pankrtska mati”, režiser Štiglic pa pripravlja filmsko prikrojitev Remčevega “Mrtvega Kurenta”. V tretjem filmu, ki ga bo izdelalo podjetje “Triglav-film” bo Jože Babič obdelal problem “starih in mladih”. Podjetje “Viba-film” pa obljublja za letos drugi del mladinskega filma “Kekec”. (Naš Tednik-Kronika) Moj mucek Doma imamo muceka. Som mu dala “Mopsie”. Kadar ni lačen, se igla sam s sebe’ ali pa spi. Imam ga zelo rada. V prostem času se z njim igram. Nimam ga pa rada, kadar n*' ganja piščance. Imamo velike in majhne piščanci Velike bomo kmalu klicali kokoši, ker bodo ne' sli jajčka. Na male se pa mama jezi, ker gred° večkrat k sosedu in pokljujejo vso solato. — Leonida Ploj, Cabramatta KOTIČEK NAŠIH MALIH Nazaj v Avstralijo Naš dopust v Evropi je hitro potekel. Jaz sem že mislil, da bom ostal tam. Ali starši so hoteli nazaj. Zelo težka stvar. Vsi hribi so bili pokriti s snegom in delali smo sneženega moža. V Av straliji bo pa vroče in se bomo znojili. Pa tud: kopat se bomo hodili. Tako se je bilo treba odločiti. Mama je začela pakirati kovčke. Pravi, da jutri odidemo. Bom moral vse pustiti tu, ki jih imam rad. Sedemo v avto. Ata ga vozi proti Trstu. Moj bratec maha kravam na paši in pravi, naj ne zamerijo, da jih plašimo z avtom. Kmalu smo v Trstu. Tam ni bilo nič posebnega, šli smo na brod in se pripeljali nazaj v Avstralijo v januarju 19G2. — Zdaj pa lep pozdrav vsem bralcem! Aleksander Drezga, Melbourne Naše počitnice En teden šolskih počitnic smo prebili v SnoW5 Mountains. Dva tedna pa smo lovili ribe na jeze' ru Eucumbene. Ostale dni smo prebili v Geeh1-Bili smo tudi v Orange in smo obirali češnje-Počitnice so bile zelo lepe, samo prekratke. Vseeno sva obe veseli, da smo spet pričeli s pouko!"1 na Slomškovi šoli. Mara in Ivica Pirjevec, Cabraniatt’1 Veselim se šole Z velikim veseljem sem sprejela na znan]®' da sem dobila prvo nagrado v Slomškovi šol1’ Moje spričevalo je bilo odlično. Na to sem ponosna, saj hodim v slovensko šolo šele eno let0. Ko sem zapustila svoj rojstni kraj, sem bila stara komaj šest mesecev, letos bom pa že deset 1*^- V počitnicah sem obiskala mojo sestro in se igra’ la z njeno malo hčerko, šla sem se tudi kop8^-Pa mani sem pomagala in se igrala s pupan1'-Tudi imam doma živali: kurice, račke, muc°> ptičke in golobe. Imam jih zelo rada, ker so dobri prijatelji ljudi. Zdaj je pa spet prišel čas sobotne Slomškove šole. Saj se že zelo vselim. Zdenka Klemenc, Guildf01'^ la. UtMa uac tukrur Špddi.^bda 'TU' hardt, SV. Jožef, ob 10:30. s •.* BRISBA N E || Na ta dan bo pri vas p. Odilo, spored '1. od 9. — 12. dopoldne spovedovanje v Black-tovvnu, cerkev sv. Patricka, vsem dobro znana. Slovenski napis ha spovednici (p. Odilo). 2. Ob 2. popoldne spovedovanje v cerkvi sv. Frančiška v Paddingtonu (slovenski napis na spovednici !y), nato farno opravilo velikega petka s skupnim sv. obhajilom duhovnikov in vernikov. 3. Ob 7. zvečer spovedovanje v cerkvi sv. Patricka, Sydney. Vmes (ob 7:30r) slike Kristusovega trpljenja, ki so posnete po svetovno znanih pa-sionskih igrah v Oberamergau, Bavarsko. Potem Še spovedovanje. Ker je veliki petek tudi narodni praznik, zelo lahko pridete v velikem številu k vsem tem pobožnostim. Velika sobota Na ta dan ni preko dneva nobene sv. maše, šele pozno ponoči se prične sveto opravilo z blagoslovitvijo ognja, velikonočne sveče, krstne vode itd. Sveta maša Vstajenja o polnoči S skupnim sv. obhajilom. S b° še posebej sporočil sam. ******** **** ****♦♦♦«**'**’**f**r****,****,******‘********** ********** **** Nedelja 28. aprila (četrta v mesecu): Sydney, St. Patrick, ob 10:30 Villawood, Gurney St., ob 10:15 Nedelja 5. maja (prva v mesecu): BlacktoW1 ob 11.00. Nedelja 12. maja (druga v mesecu): Sydnef' St. Patrick, ob 10:30. Povsod še spovedovanje za izpolnitev velik0” nočne dolžnosti. ■*] » VESELO ALELUJO | vsem rojakom v Avstraliji in po svetu! Jfc I*. Bernard x\mbrožič, P. Odilo Hajnšek, P. Kazilij Valentin [i jfc ,, 13L R O T\ A V A ( str. 104) ^ i b o so vrgli v vodo! Ta, ne tako Majhna ribica sem jaz: Pater Odilo. In kdo me je vrgel v vodo? TO JE BIL PATER BAZI • Melbourna! Kako se je to zgodilo? — Že Meseca februarja sem bil pri njem in imel preda-VanJe o svetniškem škofu Slomšku. Takrat mi je p. Bazilij rekel: “Kaj če bi ti P*išel prihodnji mesec v Melbourne in imel teden' misijon za naše Slovence?” Jaz sem rekel: ® se to zgodi, bom zopet kakor RIBA V VO- Preteklo je 42 let; kmalu po končanih bogo-ovnih študijah, niti pol leta ni bilo, kar sem pri-. v prvo duhovniško službo (v Nazarje v Sanjski dolini), pa sem že šel na prvi misijon v • Andra;! nad Polzelo. Potem pa kar naprej: Mi-s’J°ni na štajerskem, na Kranjskem, na Primor-ein» tudi onstran Sotle v Hrvatskem Zagorju Potetji na Koroškem, v Ameriki in v Kanadi. Sko-^ dve leti bo, kar sem prišel v Avstralijo. Tu Nobenega misijona. Rekli so, da ne gre in šlo 6 ko. Ljudje na to niso navajeni in ne bodo ih v cerkev ves teden vsak dan. In jaz seir. 6 Počutil kot RIBA NA SUHEM. Bazilij pa se je samo malo nasmehnil in el; Prjfjj na misjjon! in siva bila zgovorjena. Sol sem. Z zaupanjem. Prej sem povedal našim lite larri redovnicam na več krajih v Sydneyu: Mo-Za dober uspeh prvega slovenskega misijona sitn VStlali'’i' *n m°Hle so- P>sal sem v Rim na* sestram, potem na Koroško in v Ameriko. ga ° sem prosil: Molite za blagoslov slovenske-'"'sijona v Melbournu. In glejte: V nedeljo -ceer io. marca smo pričeli in je bila cerkev y a’ Okrog 400 sedežev ima. In med tednom? ^ K Večer veliko ljudi. Jmeli smo vsak večer tu- Po 300 do 400 obhajil je bilo kak večer. Sk ,’n fantJe niso nič zaostajali za ženskami! raj bi rekel, da je bilo v cerkvi in pri zakra-več moškega sveta kot ženskega. Je pač Wl• VeČje števil°' Pa IMENITEN OBISK smo Ul * tTled sv. misijonom!1 Kdo nas je obiskal? MA- POMAGAJ Z AVSTRALSKIH BREZIJ. s, :f.cera * bila med nami: V soboto, ko smo °Vesno posvetili Marijinemu Brezmadežnemu ko V ne2 prirastek v obliki drobne deklice, drugorojenke. Nekoliko nezaupno je gledala v ta božji svet, ko je prvič odpirala oči, pa so jo brž krstili na ime Marija Ana z botroma Mirka Staniča in Helena Velišček. Izkazalo se je, da je bila bojazen nepotrebna, deklica si je kmalu opomogla in' je danes že krepka punčka, da je družini v veliko veselje. — Prijatelj. Narrabundah, ACT. — Spet se moram oglasiti v MISLIH, žal z bolj slabo novico. Dne 10. febr. se je vračal iz Coome v Canberro rojak Jernej Marinčič z avtom, pa mu vozilo zdrsne na gramozni cesti in se skotali po bregu navzdol. Jernej si je poškodoval zlasti lopatico in' vrat si je nalomil. Veliko je že pretrpel, pa še vedno leži nepremično v bolnici, obtežen z raznimi uteži in vezmi. Zdravniki ga tolažijo z upanjem, da bo po 4 tednih rešen te pokore. Ponesrečenec je doma z Brezij na Gorenjskem, star okoli 25 let. Po poklicu je tesar in šele nekaj let v Avstraliji. L6’ ži v canberrski bolnici Ward J, soba 3. Vem, d® bo vsakega obiska vesel, zato priporočam roj#" kom, naj zlasti o veliki noči ne pozabijo nanj. \ Pred par dnevi se mi je pa v Melbournu pripe' tila prijetna “smola”, da sem pri Pirnatovih Pa' del med goste kot oni v sv. pismu — brez svatovskega oblačila. Bila je slavnostna večerja na čas* novorojenki v Pirnatovi družini, Marti Gabriel1« ki so jo isti dan krstili v Burvvoodu. Ker imajo že sina Petra, so z deklico zelo zadovoljni, z8*9 sta očka Ljubo in mama Elka tako vesela, da se jima kar samo smeje, čestitke in vse najbolj83 želje!' — Joža Maček. VICTORIA Healesville: — Iz Sydneya sem slišal klic, kot bi prihajal tam iz vic: Poplačaj brž dolgove tvoje, da čital boš res MISLI svoje, ne morda izposojene, od drugih že oglojene. — Anton čečk®- Prav lepa hvala, Tone čečko, prižgali ste nam fletno svečko, ko zraven naročnine v SKLAD poslali ste nam lep zaklad. Kako iz vic v nebo se prečka, naj vsem pokaže Vaša svečka!' — Prednik Flemington. — Sprejmite prav lepe pozdrav1’ od Štefana Krampača in žene Cilke. Zelo sva ve* sela MISLI in se Vam najlepše zahvaljujeva Z<1 Vaše žrtvovanje. Oproostite, da Vam nisva Prft‘ vočasno poslala novega naslova, da ste morali l'3*' poslati na dve strani. Prejela sva pa oboje in Van1 zdaj en izvod vračava. Morda ga boste potrebovali za koga drugega ali pa ga komu podarili. enkrat prav lep pozdrav in Bog plačaj. — Cilk* in Štefan Krampač. Pjrramid Hill. — Mogoče rojaki v Avstralii1 še ne veste, da ima p. Bazilij v Melbournu “h°' tel.’ Tukaj je črno na belem iz Našega Tednik® v Celovcu: Sloven*ki hotel v Avstraliji. V slovenskem hotelu v mestu Kevv se vedno bolj uveljavlj® J s sv,>jiii)i n;isto])i kvintet Bled. Mcdbournsk so iniicnj.M, da so io kar “Avstralski ®*ki Kvintet sestavljajo Slavko Kregar, ei'ko, Marijan Abram, Peter Hauptman in Nanut. — Tako torej! To je nov dokaz, eWcu površno berejo MISLI, kakor se je Zal° že ob poročilu o čarovniku g. Parmu. Vo so mislili, da je “škrat” posegel vmes, stalo v naših MISLIH “hostel”, pa bi po nj ^■slih moralo biti “hotel”. — Ivan Gril. i Slo-Avs/-Franc Mari-da v izka-Goto ■ ko jf* ihovih sem Melbourne. — Rekli boste, da sem sitna. Pa samo natančna. Nisem tako učena kot Stan-k° Andrejašič, ki vse ve. Kako sta se pomenila. 0 Vas je v nič dejal pred dr. Rumblom, v to "O na bom vtikala. Rada bi pa vedela, kdo je dr. ^ Mole, ker ni Stanko nič povedal. Dokler samo Vem, da naš urednik tega moža ne bo “pose-> sem zelo radovedna, kdo je. Povejte nam Vi Pa Stanko sam. Na koncu naj samo še to pridnim, da po mojem mnenju tudi Stanko Vas ni Posekal”. Rada pa berem, kadar kaj napiše. Po- Dijani !»u lep pozdrav. — Marija N. Th Melb, me ezus! Marija Fabjančič. torej na Slovence, zlasti v Queenslandu, in prosim, če mi more in hoče kdo dati kakšna pojasnila. Saj se ne bojim, da gori ne bi dobil dela, bojim se le, da bi morda zašel med kake lenuhe in pijance, da bi trdo delal, zaslužil pa nič. Kdor bi se hotel odzvati na mojo prošnjo, naj mi piše vsaj do konca aprila. Moj naslov je: P.O. Pyramid Hill, Victoria. Že naprej srčna hvala! — Ivan Gril. SOUTH AUSTRALIA (Rev. dr. Rumble je duhovnik misijonske družbe Srca Jezusovega in živi v Sydneyu. V mladih letih ni bil katoličan', pa je ob mnogem študiranju našel resnico. V obrambo in Pojasnjevanje katoliške vere se oglaša na radiu in njegova pojasnila izhajajo tudi v tisku, Pa primer v Catholic Weekly. Znana je tudi knjiga RADIO PEPLIES, ki jo je dr. Rumble 'zdal skupno z drugim učenim duhovnikom — Ur.) omajtown. — Slovenskega sv. misijona v °urnu sem se udeležila vsak večer. Pretresel ” Je misijonarjev glas. Veliko lepga mi je od ‘Jona ostalo v srcu. Bom skušala zvesto iz- P°lpjevati božjo voljo. Tudi MISLI z veseljem 1 Jemam in berem. Lepo pozdravljam: Hvaljen Jer , . l*yramid Hill. — Lepo pozdravljam rojake zett> po Avstraliji ter želim vsem prav veselo luJ'o. Kot že veste, sem čebelar. Zelo verjetno „ m edini krajnski Janez v Avstraliji, ki pase muhe”, Ugotovil sem, da se bo dalo tu prav 'Pesno čebelariti, toda šele takrat, ko bom imel J Par sto panjev čebel in lastno prevozno sred-let° Pe'an' veic potegne iz škatle belouško in jo vrže preko lj11^1 na mizo. Vse je zavreščalo, planili so od miz, drli veni nekateri kar skozi odprta okna. Robič in : sta si sama natočila pivo, sedla k mizi in se kre? $ čala. Ljudje pa so skozi odprta okna plaho S^e dali, kako je Robič krcal velikansko kačo, če j8 hotela z mize na tla. Ko sta se odžejala in P0'® žila denar na mizo, je Robič pobral kačo in spravil v škatlo. Ob odhodu so se jima vsi umika in šepetali: coprnika! Toliko je napisal o župniku Robiču raj11 Einžgar. Veliko več pa v dveh knjigah Loj** Ilija. Kdor od naših bralcev je lani kupil P*** del GOSPODA ŠIMNA, letos pa še ne drug* del , naj se oglasi — še troje drugih knj!£ dobi za EN FUNT in 2 šilinga za poštnino. pa vjlg tudi prvi del se lahko še dobi — naroc* sprejemajo MISLI. x J Vsakovrstna fotografska dela: krsti, poroke, !♦: godovanja, priložnostni sestanki, igre > i Jamčimo odlično izdelavo po konkurenčnih ^ cenah. Tel.: JA 5978 | :: POZOR! POTUJETE v RIM — ITALIJO? Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: j? HOTEL — PENZION BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma jj Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak » VINKO A. LEVSTIK {i Izrežite in shranite! — Pišite nam za cene in prospekte >• „ I moje slovo od pinca Zora Priština Moja PRVA SLUŽBA V AVSTRALIJI je bi-a Pri družini na Bellevue Hillu. Lep kraj je bil, e'len najlepših delov Sydneya, pa tudi moja gospoda ni bila napačna. Edina nesreča pri hiši je niajhen pes, ki so mu rekli Snooks, jaz sem mu Pa privoščila iz svojih ust samo ime Pinč. To vam je bila pokora, da se ne da opisati. a ni bilo pomoči. Gospa se je delala, kot da je 0 drobno ščene največja dragocenost pri hiši, ki J0 nioram tudi jaz čuvati kot punčico njenega °cesa. čeprav so moji živci trepetali kot listi v yetru, sem se morala premagovati in hliniti pridnost do Pinča. To se pravi, kadar je bila gospa bi jaz do. ,zu- Kadar sva pa bila s Pinčem sama Naj vam opišem samo zadnji dan v tisti hiši. Gospa je odšla po opravkih nekam v mesto, na delo. Pomila sem stopnice z vrta na veran- , Počistila verando in obesila brisalo (ali pozna t0 boljšo besedo za “mop”?) na ograjo. Kam vertl bila zamišljena, da sem tako pozabila na Pin-ca? Odšla sem v hišo, da posteljem v spalnicah. e(*a.j se je Pinč priklatil od nekod z grdo uma-2animi tacami, prikorakal po pravkar umitih stopicah in1 po preprogi do mene v spalnico in pre .n sem se zavedela, si je obrisal tace ob belo *JUho. Vv Pičilo me je kot gad. Napodim nesrečno Scene ven, pa se mi ustavi tik nad stopnicami Verande, se obrne in hoče vprašati, če mislim ?,ai-es. >je venlj kje Sem našla tako hitro vedro z ^0tl°. da sem ga pograbila in skušala ščenetu po-. Za«, kako zares mislim. Voda je plosknila na veran- - Postil °dkr 'ando, pa kje je bil že Pinč! Morala sem pustiti sijanje in umivati stopnice in verando vse 'aja. Koj nato pa še očistiti preprogo. Zakaj je ostala kuhinja odprta, mi je še da- |*es Uganka. Ko sem opravila v spalnicah, stopim a hodnik in zaslišim čudno hlastanje iz kuhinji. eveda sem bila notri, preden' sem mogla odpreti !^ta- Kaj sem zagledala? Pinč je imel sredi kuhinje - - - • ’ ’ • • d j -- na tleh v stanju popolnega razdejanja °Vn0 torto, ki jo je bila gospa z vso skrbjo napeta za rojstni dan svojega moža. Seveda, ko zacepetala in zarjula nad njim, je izginil kot *sk. Kar sem vrgla za njim, ga je gladko zgre- go- Silo. Kako je vse vrelo v meni, ko sem morala cediti za njim, si lahko mislite. Imela sem samo eno tolažbo —• gospe in celo gospodu sem iz srca privoščila, da je šla torta tako po zlu... čemu pa držita Pinča pri hiši? Komaj sem spravila stvari v red in se hotela malo oddahniti, ali ni stal Pinč pri kuhinjskih vratih in me čudno vprašujoče gledal? Tako me je pograbilo, da sem trešnila vanj prvo reč, ki mi je prišla pod roko, potem takoj še eno in še tretjo. Neverjetno! Ščene je menda mislilo, da se šalim. čeprav so ga reči zadevale, ni zbežal, ampak se poigraval z njimi, kakor bi jih hotel loviti in metati meni nazaj. To mi je bilo res že čez glavo. Prijela me je jeza in tisti hip je priletelo vanj nekaj težkega in trdega, da je milo zajavkal, se obrnil in planil na verando. Vse bi se bi- lo menda dobro izšlo, da ni Pinč na stopnicah zagledal gospe, ki se je pravkar vrnila. Še hujše je bilo, da je tudi gospa zagledala Pinča in zaslišala njegov mili .javk... Postavila se je predme kot neizprosna sodnica. Besedovanja, ki je bilo med nama, ne bom popisovala, saj sem si ga komaj kaj zapomnila. Zaključek je bil: “še danes se mi poberite od hiše..!'’ Na to besedo nisem odgovorila, pa tudi gospa je utihnila. Obrnila sem se, /da grem in poberem svoja šila in kopita. In zdaj se je zgodilo, kar je bilo pri vsej zadevi najhujše—: Pinč se je tik ob gospe prilepil na preprogo čepeč na trebuhu, kakor pripravljen na skok. Z repom je mahal čudno zmagoslavno in iz gobca mu je prihajalo renčanje, ki je bilo kot “hurra” na besede hude gospe. še danes sem prepričana, da je pasja mrcina razumela, kakšen poraz sem doživela v boju % njo. še vedno me žge, kadar se spomnim na tisto slovo. ADVOKAT iz Jugoslavije I. S. I). R A K I N 141 VVilliam St., Sydney Tel.: 31 - 56 - 32 Strokovnjak za jugoslovansko pravo Svetovalec v vseh zadevah Stranke sprejemam vsak dan od 8 — C ob sobotah in nedeljah od 8 — 12 Mirko Rakušček Vodoravno 1 hiša molitve 5 vojak (nemško) i) nekdo (nemško) 19 nasprotno od noči 11 kratica za ulico (angl.v) 13 narobe kot 15 sanje 16 pritrdilnica 17 deset (angl.) 19 ljubitelj (angl.) 20 označba za duhovnika 21 državljan ZDA (angl.) 23 zaključijo stavke 24 vas na Gorenjskem 25 žalosten, potrt 27 ima god 15. aprila 31 oddan za denar 35 mesto v Arabiji 36 napev 37 jok, doba 38 moško ime 39 zemljevid (arrgl.)r 40 tretjina Andreja 451 gospod (poljsko)r 42 še malo ne 44 točilnica 45 človek brez družbe 46 ena oi ZDA 47 krov 1 popravlja ceste 2 kralj (laško) 3 morski sesavec 4 monoton 6 tribuna 7 bombažna rastlina 8 ime dveh mesecev v letu 12 nasprotno svetlobi 14 oglaševalec v MISLIH 15 suha trava 16 utežne enote 18 mreža (angl.) 20 vrsta žita 22 siromašen 23 (vojaški) marš 26 nasilnež 27 mesto na Kubi 28 obmorski kraj v NSW 29 zdravilo 30 zaključek molitve 31 naropano blago 32 se dviga iz ognja 33 priprt (angl.) 34 pogreška 38 javni nasadni vrt 41 močan trak (iz usnja) 43 milina, coper. ČRKE 7.A STAVEK Poslal Peter Arlič Aacceeeeilpprrrrž Razvrsti gornje črke tako, da dobiš slovens^’ stavek, ki se čita enako naprej in nazaj. >: >; >; >: >■ Snažne lepe sobe z vso postrežbo za izletnike, kopalce, letoviščarje. “B L U E W A T E R S” gostišče med Sydneyem in Palm Beachem Izborna kuhinja, bus pred poslopjem, do prodajelen 3 minute. 1687 Pittwater Koad, Mona Vale. Tel. XX 3626 Priporoča se H. Stanojkovič .♦ .♦< $ l! i i 'ji, 'ji. i; i i 'ji. 'ji. 'ii I holroyd furniture co., g 403 GrUILDFORD ROAD, GUILDFORD BOGATA IZBIRA: Jedilne sobe Ure vseh vrst Spalne sobe Televizijski in tračni aparati Igrače vseh vrst Namizni prti in prtiči Aparati za britje in striženje Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE. REDNA POSTREŽBA, POPOLNO zadovoljstvo. Kadar kupujete pohištvo, obrni- te se na nas Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski aparati Sprejemne in samske sobe Električni lustri in svetilke Tei.: 632-9951 Kuhinjske omare, mize in stoli kupujete hišo? ali mogoče trgovino? POTREBUJETE NASVET ALI INFORMACIJO? Vprašajte za EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTER pri COMMON-wEALTH BANKI ali vsaki njeni podružnici. g cv Specijalno izučeni uradniki in tolmači pri EMIGRANTSKO — INFORMACIJ-fi EM CENTRU so v zadnjih letih dali 400.000 informacij o raznovrstnih problemih kot: anovanjski, financiski, davčni, zaposlitveni, socialna pomoč in mnogo drugih. /->_ EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTRI poslujejo brezplačno kot oddelek I vlad ^MONWEALTH BANKE. To je največja avstralska banka in zanjo jamči avstralska Naslovi EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKIH CENTROV v New South Wales so: SYDNEY: Lower Ground, Commonwealth Banks, Corner George and Market Sts. FAIRFIELD: Commonwealth Banks. Corner Ware and Spencer Sts. WOLLONGONG: Commonwealth Banks, Crown St. Poslovne ure: preko tedna: 9. — 5. sobota: 9. — 11. | SYDNEY — center posluje ob nedeljah od 2. do 5. pop. I Tp Ob pondeljkih in petkih je odprt EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI vh.!;>ER pri Commonvvealth Banks, Liverpool. CEN- :: s.: j.t H !.t S 5.: :.t :.t j; s.t s.: j: ,♦ ♦,* ♦,* ♦> *,♦ « ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ •« ♦♦ ♦♦♦♦*♦+♦** DARILNE POŠILJKE živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparate, frižiderje itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka STANISLAV FRANK CITRtIS AMCI 74 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y. S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA. VOŠČIMO VESELO VELIKO NOČ VSEM ROJAKOM PO SIRNI AVSTRALIJI IN SE PRIPOROČAMO ŠE ZA NAPREJ. K,.............................. „ „ „ „ „ w ,r „ „ ir w „ , „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ ,,.,... w...........,......■ ■. • • ~ • 'a >, iy. VESELO ALELUJO Vtem našim klientom in vsem rojakom širom po Avstraliji! Dr. J. KOCE Tel. 28-2311 G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. Tel. 28-2311 87-3854 (196 William St., Perth, W.A.) 87-3854 X 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH :♦! POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, % MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) >; 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR- $ JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO * DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO- * OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG- >: LEŠKEGA JEZIKA. ♦; X Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378