PRIMORSKI DNEVNIK
£jSYST - Cena 35 lir
Leto XVIII. - St. 94 (5178)
TRST, petek 20. aprila 1962
NI ŠE IZHODA PRI POGAJANJIH MED ^ATOMSKIMI DRŽAVAMI»
Vzhod in Zahod sprejemata s pridržki predlog Zvezanih držav o opustitvi jedrskih poskusov
V’
Se vedno spor glede nadzorstva in tudi glede tolmačenja dokumenta nevezanih
19- — Sovjetska zveza je sprejela spomenico osmih sitihdržav kot Podlago za pogajanja o ustavitvi jedrna .Poizkusov. To je sporočil danes sovjetski delegat Zorin tj princi konferenci. Poudaril je tudi, da je Sovjetska zve-fofcjPravljena vzdržati se jedrskih poizkusov med sedanjimi Zorfi1,• Ce to storijo tudi zahodne države, ti H0r) Je prebral na konferen-Iti pr°°. izjavo sovjetske vlade,
Niz Vl’ da sprejema predlog držav kot podlago za a’ CePrav ima nekate-4a jg 7^ne točke. Sovjetska vla-*#Ue i^i mnenja, da so neve-' sovi»taye brezpogojno podpr-1»|jH .®(tsko tezo, da je nacio-*- “istem nadzorstva zado-
stranke.
Da pa bo dokument popoln, je troha dodati paragraf z obveznostjo, da se bo spoštoval moratorij med pogajanji, ker se bo drjgače znova začela oboroževalna tekma z jedrskim orožjem. Sovjetska izjava poudarja, da je dokument nevezanih držav koristna podlaga za sporazum o dokončni ustavitvi jedrskih poizkusov.
Zorin je dalje izjavil, da po nje-govem mnenju predlog ponavlja večino sovjetskih načel glede nad-
step “‘“tem nadzorstva zado-!s ti’a j? kakršna koli inšpekciji samaraiu bi se morala izvršila0 8 privolitvijo prizadete
"UUUMIIIII,m,|„|,,|||„||t!|,tuni,,	....
zorstva, toda plodna niso mogoča dokler se nadaljujejo jedrski poizkusi. Zorin je dalje poudaril, da zahodni predlog o mednarodnem nadzorstvu pomeni ultimat, ki ga SZ ne bo nikoli sprejela. »Stanje je resno,« je nadaljeval Zorin, «in zato je treba sprejeti dokument nevezanih držav kot podlago za sporazum.«
Kakor je znano, predlaga načrt nevezanih držav ustanovitev med. narodne komisije znanstvenikov, ki bi zbirali podatke raznih centrov za ugotavljanje poizkusov, ki že delujejo v raznih državah, im od drugih centrov, ki bi jih še ustanovili. Možnost inšpekcije na kraju samem se predvideva v dvomljivih primerih po posvetovanju z obtoženo državo.
pogajanja 1 Se pred Zorinom je govoril e-_	tiopski delegat, ki je sporočil, da
so ameriške in britanske zahteve za pojasnila povečini tehničnega značaja.
Ameriški in britanski delegat nista nasprotovala predlogu nevezanih, toda oba sta izjavila, da je predlog sprejemljiv, če bo Sovjetska zveza dala «zadostna jamstva«, in še posebej če se bo obvezala, da bo dopustila nadzorstvo na kraju samem. Ameriški delegat je dejal, da je bila Zori-nova izjava «na žalost preveč nejasna«. Trdil je, da Sovjetska zveza sprejema predlog nevezanih držav samo v tistem delu, ki se ujema s sovjetskim stališčem. Pripomnil je: «Izjaviti moram, da se ZDA
Dt
Joxejevi razgovori v Alžiru Caullova navodila Fourquetu
Nujni so drastični ukrepi proti OAS, da se prepreči poslabšanje položaja
f	Fašisti še vedno divjajo po mestih
• Utj ’ 19. — Danes nekoliko po Se začeli v Rocher Noiru vpisati	francoskim visokim
OD|asu Faresom in •Uev^ ministrom za alžirske 15 ta»n Xeiem- J°xe se je še »ugovarjal z voditelji fran-t>'	v Alžiriji ter z ge-
l(j|l opj,- ,1:leretom ter poveljni-I J1 Rat>nskega področja genera-rt J tv,err*-
M £ Ser,‘;a Pa je de Gaulle sp reli! b? * Pa?* f7ou,l'(Jucta’,ki Pri’
Z lz Alzira, kjer se je Uif !sdev 2 ministrom za alžir-l1 tvfblft : e Joxejem in s predseduj ” '**uf£rrsnega sveta Faresom.
6 j« dal Fourquetu ukaz,
da mora razbiti divjanje OAS v Oranu, Alžiru in v drugih mestih. V Parizu so namreč vedno bolj zaskrbljeni zaradi naraščajoče zločinske dejavnosti OAS in tudi zaradi možnosti, da alžirsko prebivalstvo zgubi potrpljenje. Mnogi Alžirci sploh ne hodijo na delo in niso dobili plače skoraj mesec dni.
Politični opazovalci ugotavljajo, da so nujno potrebni drastični ukrepi v Alžiriji, da se prepreči poslabšanje položaja. Na podlagi sporazumov med Francijo in alžirsko vlado bo moral izvršilni svet čez en mesec določiti datum referenduma o samoodločbi. Tako alžirska kakor francoska vlada želita, da bi do tega prišlo čimprej;
K".';"«*
alžirske vlade Ben Bela Je te dni obiskal alžirsko i tunizjjsko-alžirski meji in begunska taborišča. Danes se v Tunis, kjer se bo nadaljevalo zasedanje alžirske vlade
DANES
tragično«, Je izjavil Jubilej1 ?n včeraj v spodnji IrJu* J« pred tem dejal, ■ Ca	svetovati Američa-
V	SlledrJk ?4*10 ,vrst0 naP°ve-
V	poskusov«, in na-t|3a “samo popolna spre-k ,{ti ohttskeSu stališča lahko
„ Q(°ževalno tekmo z
» CtJah^0žJem-»
lot, »in d® tesno,« je rekel Zo-n? Je treba sprejeti o}žo j-nevezanih držav kot 5a sporazum.#
MaŽPskuLr0*30 odpovedale svo-k (S>n,, 5amo tedaj, ko bo %yo,1<lapiiUt nk°vita pogodba,« N« °r n, |meriški delegat v |t 1. Bt*dlr.,lno,v predlog.
V* natr»c? švedskega delegata ***stal tristranski od-
K4 '‘V»K,»ri	tristransl
A NiSkov»Eer naJ bi
A tj 7*0 nartslV	dokument
;/ u, j* BOžno* inJih P°*aJanJ-
d Sl? fc 2S. s noči se je zv

vzeli za To. žvede-
j! nenes ZJ“‘
A 4 e Presen:
i m**
tem ameriški
“Um,srr'n0i
M
SsSnio i Predvsem pa, če I19 hl ke DoJrdno voljo ZDA, da
V0(Vn^u*e obnovijo in še ia'nsšnjo Zorinovo ameriškemu ““'matu ne bo uklo-
vprnaa4s,aja sedaj povsem /Z	haSrtn,J,e:	Ali b0 moi
i
/
ob grme-^na Božič-stan,:dl «e, da bi spričo «5 a-tietni! Polom v Ženevi S^lo”'* rešiti Mac Milla-D||ioi« kenr,edyju na nju-1,1 sestanku, kot Je
včeraj napovedal predsednik britanske vlade.
V Ženevi nenavzoči de Gaulle pa Je tudi sinoči prebral poročilo, da so fašisti v Alžiriji pobili najmani deset ljudi in da Je alžirski minister Jazid vnovič opozoril, da Je naloga še vedno neustanovljene alžirske sile izvršilne oblasti preprečitev teh fašističnih pokolov ter da Je na včerajšnjih razgovorih med visokim komisarjem Fouchetom, ministrom Joxom in predsednikom izvršne oblasti Faresom, slednji vztrajal pri zahtevi, da krajevna sila takoj nastopi. In dokler, predvsem v Oranu in Alžiru ne bo vzpostavljen red, ne bodo mogli določiti datuma za referendum o samoodločbi, ki bi morat biti po eviansklh sporazumih najpozneje prve dni julija.
Iz Argentine poročajo ponovno o ultimatu vojaških voditeljev predsedniku vlade Guidu, naj prepreči perouistom, da bi pre-vzeli oblast v pokrajinah, kjer so bili izvoljeni njihovi guvernerji. Vrhovni vojaški poveljnik pa Je ukazal polovici vojaških oddelkov, naj ostanejo v pripravljenosti v vojašnicah. Hkrati je včeraj — po prepovedi delovanja peronističnim organizacijam — odstopil notranji minister Martinez, ki se ne strinja z odstavitvijo vsen pokrajinskih guvernerjev in z drugimi ukrepi, ki Jih vlada pripravlja.
Tudi v Kongu je nekaj novega, če se sploh lahko reče, da Je prerekanje med Adulo in Combejem novo: dejstvo Je, da Je slednji prekinil pogajanja in s pomočjo OZN odpotoval v Ka-tango, kjer Je naprtil krivdo za prekinitev Aduli, ki pa pravi, da so za prekinitev krivi organi OZN.
govori se za konec junija ali pa prve dni julija. Toda glavni pogoj je vzpostavitev reda v alžirskih mestih, kjer še vedno divjajo oasovski zločinci.
O vsem item se je Joxe razgo-varjal v Alžiru. Razen tega skuša Joxe razčistiti položaj v izvršnem svetu, kjer je prišlo do težav, ter pospešiti ustanovitev krajevne sile in omogočiti večje sodelovanje med izvršilno oblastjo ter funkcionarji francoske uprave. Joxe bo verjetno ostal v Alžiru še jutri.
V alžirskih mestih so fašisti izvršili tudi danes celo vrsto atentatov. Do 17. ure so ubili trinajst Alžircev, več pa jih ranili.
Do večera so fašisti ubili v vsej (Alžiriji 24 ljudi, ranili pa 36.
Atentat so izvršili tudi v poslopju, kjer je davčni urad. Po eksploziji bombe je nastal velik požar. Fašisti so davi streljali tudi proti alžirskim prodajalcem cvetja v središču Alžira in jih tri ubili. V četrti Belcount pa so fašisti streljali iz drvečega avtomobila na Alžirce. Vojska je kmalu zatem obkolila to četrt. Alžirsko prebivalstvo je takoj reagiralo in začelo množične demonstracije po ulicah. Demonstracije so trajale približno eno uro. Orožništvo in vojska sta obkolila to mestno četrt, da preprečita spopade s Francozi. Demonstracije so se končale brez incidentov.
Iz Tunisa poročajo, da bo alžirska vlada nadaljevala jutri svoje zasedanje, ki ga je prekinila v torek. Zasedanje bo trajalo še osem dni.
bodo odpovedale svojim poizkusom samo tedaj, ko bo sklenjena učinkovita pogodba. Ne mislimo se izpostaviti še enkrat, da b, bili spet prevaran:	kakor lanskega
septembra, ko je SZ prekršila moratorij na podlagi zatrjevanja, da so nastale spremembe v mednarodnem položaju.«
Etiopski in indijski delegat sta izjavila, da je načrt nevezanih skupen napor, katerega edini namen je, da se nadaljujejo pogajanja v tristranskem odboru. Nemogoče je dajati razna pojasnila ali pa znanstvene podatke, ki jih nevezane države nimajo, ali pa dajati kakršno 'koli tolmačenje. To pritiče trem jedrskim državam. Italijanski in indijski delegat sta redlagala, naj se predstavniki ,DA, SZ in Velike Britanije spet sestanejo in odločlio, ali naj se dokument nevezanih vzame za
Jazid poudarja vso podporo vlade izvršilni oblasti
TUNIS. 19. — Agencija ANSA objavlja intervju z alžirskim ministrom za informacije Jazidom. Ta ,ie med drugim izjavil, da je Alžirija avtonomna do evropskega skupnega tržišča, ker je vezana samo na sporazume s Francijo in ne na rimsko pogodbo. Pripomnil je, da so komentarji tiska glede nesoglssij v alžirski vladi brez podlage, in da je strnjenost v alžirski narodnoosvobodilni fronti tako popolna, da se la že začenja spreminjati v stranko. Dalje je izjavil, da bo alžirska osvobodilna vojska storila vse potrebno, da olajša delo izvršilne oblasti, ter ne bo nastopila, če je OAS ne bo napadla.
Na prvo vprašanje glede ne vključevanja Alžirije v bloke in na trditev, da je Alžirija vključena v evropsko skupno tržišče, je Jazid odgovoril, da je neodvisna Alžirija sestavni del Afrike, da pa ima tudi dolžnosti kot arabska država.
«V trenutku, je nadaljeval Jazid, ko se Evropa gospodarsko združuje, menimo, da mora Afrika začrtati afriško in koordinirano gospodarstvo, da bo lahko gospodarsko sodelovala z Evropo in da bo pri tem lahko odporna proti evropskemu gospodarskemu razmahu v Afriki na neokolonialistični podlagi. Za Evropo je Afrika yir surovin in tržišče za njene izdelke. Mi bomo sprejeli gospodarsko sodelovanje do tolikšne stopnje, do kakršne bo Evropa, kakor sicer tudi socialistične države in Amerika, pomagala izkoriščati te surovine za zgraditev našega narodnega gospodarstva in za našo industrializacijo. Razne izdelke bomo kupovali tam, kjer se nam bodo nudili boljši pogoji, z eno besedo naše nepovezovanje bo ne samo politično, temveč tudi gospo-darsko.«
Poudaril je zatem enotnost pogledov glede vseh vprašanj v vladi ter enotnost v narodnoosvobodilni fronti, ki se začenja spreminjati v stranko, in je nato odgovoril na vprašanje, ki se tiče varnostne sile v Alžiriji. Izjavil je; «Kar se tiče vzdrževanja reda v Alžiriji, smo mnenja, da je to naloga izvršilne oblasti in alžirske sile za javni red. Narodnoosvobodilna vojska ne bo storila nič takega, zaradi česar bi ta naloga bila še bolj težavna. Nasprotno: odredila bo vse potreb, no, da olajša delo izvršilne oblasti. Narodnoosvobodilna vojska bo nastopila, samo če jo bodo napadli banditi OAS, kakor se je to zgodilo na področju Ouarsenis.«
za zunanjo trgovino Sergeja Kraigherja. Y Beogradu se bo zadržal nekaj cini. Med obiskom bo imel vrsto razgovorov z ministrom Kraigherjem in s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva o gospodarskih in trgovinskih odnosih med obema deželama, kako« tudi o sedaj veljavnem italijansko-jugoslovanskem trgovinskem sporazumu.
MOSKVA, 19. — Na 14. kongresu sovjetske komunistične mladine je danes spregovoril Hruščev in dejal med drugim, da »zastareli svet kapitalizma ne more več ustvariti nobene ideje. Nobeno sredstvo ne bo rešilo tega gnile-Na koncu
Sovjetski zunanji minister Gromi ko se je med bivanjem v Jugoslaviji udeležil tudi intimne večerje v restavraciji »Topčiderska noč«, ki jo Je priredil njemu na čast državni tajnik Koča Popovič
iiiiiniiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
LA MALFA POROČAL V KOMISIJI ZA DRŽAVNI PRORAČUN
Ukrepe glede električne industrije bo vlada sprejela v kratkem
o pokojninskem zavarovanju
podlago pri nadaljnjih pogajanjih-Sovjetska delegacija pa je predlagala, naj se pogajanja nadaljujejo v odboru sedemnajstih. Na predlog švedskega predstavnika so sklenili, da se bo tristranski odbor sestaj še danes in poročal odboru sedemnajstih.
Na nočni seji Je tristranski odbor sklenil poročati o svojih zaključkih odboru sedemnajstih na prihodnji seji, 'ki bo jutri zjutraj. Zvedelo se je, da je pododbor prišel do negativnih zaključkov. Predstavniki ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije so namreč ponovno vztrajali vsak na svojem stališču glede tolmačenja dokumenta nevezanih držav.
Ameriški predstavnik je na seji izjavil, da zahodne države sprejmejo dokument osmih nevezanih držav kot podlago za pogajanja, toda ne samo kot temeljni dokument pogajanj, ker nevezane države niso še odgovorile na številna vprašanja in ker same pravijo, da je njihov dokument samo predlog, ki naj omogoči nadaljevanja tristranskih pogajanj. Zahodni delegati so znova vprašali Zorina, ali sprejme načelo mednarodnega nadzorstva in ugotavljanj. Zorin je odgovoril, da je sovjetski odgovor v dokumentu, ki ga je prebral na današnji plenarni seji.
V londonski spodnji zbornici je Mac Millan izjavil, da ne bi mogel zahtevati od Kennedyja, naj razveljavi ali odloži napovedano vrsto jedrskih poizkusov na Božičnih otokih. Pripomnil je, da je ves spor še vedno v vprašanju nadzorstva. «Stainje je tragično,« je trdil Mac Millan, in pripomnil, da •samo popolna sprememba sovjetskega stališča lahko prepreči oboroževalno tekmo z jedrskim orožjem«.
Mac Millan je tudi izjavil, da bo sprožil možnost konference na vrhu med Vzhodom in Zahodom med razgovori, ki jih bo imel v kratkem s Kennedyjem v Wa-shingtonu.
Preti obišče Beograd
RIM, 19. — V ponedeljek bo italijanski minister za zunanjo trgovino preti prispel v Beograd na povabilo jugoslovanskega ministra
Poslancem so razdelili socialistični predlog kmetov, spolovinarjev in kolonov
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — V komisiji poslanske zbornice za državni proračun je minister La Malfa govoril o gospodarsko-finančni politiki vlade; najprej je orisal gospodarsko stanje dežele in navedel nekaj podatkov, ki dokazujejo, da se italijansko gospodarstvo Se nadalje ugodno razvija: še vedno je visoko povpraševanje po investicijskih sredstvih, tudi povpraševanje po potrošnem blagu z daljšo življenjsko dobo se stopnjuje (primer: povečana registracija novih avtomobilov); mezde v industriji in kmetijstvu so se povečale za 4 odst., v trgovini za 1 odst
V	prvih dveh mesecih letos je izvoz blaga dosegel vrednost 442.6 Milijarde lir (17 odst. več kot v istem razdobju lanskega leta).
Tudi plačilna bilanca se je v prvih dveh mesecih v letošnjem letu znatno izboljšala v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Ce primerjamo devizne rezerve raznih držav z vrednostjo uvoza, vidimo, da se je položaj Italije tudi na tem področju še bolj okrepil: ob komcu lanskega leta je bilo razmerje med rezervami in uvozom najvišje med onimi zahodnih držav, izvzemši ZDA, in Švico; to razmerje predstavlja kritje skoraj osemmesečnega uvoza. Medtem ko so se rezerve v zlatu in tuji valuti Nemčije in ZDA še nadalje zmanjšale v letu 1960-61, so se povečale v vseh drugih dr. žavah, v pretežni meri v Franciji in Italiji.
Denarni obtok se je v prvem tromesečju letos zmanjšal za 250 milijard, kar predstavlja tipično sezonsko valovanje prvih treh mesecev v letu; v istem razdobju lani se je obtok zmanjšal za 159 milijard. Ce primerjamo povečanje denarnega obtoka med marcem lani in marcem letos, se je obtok povečal za 11.7 odst.; imamo v bistvu enako cdstotno povečanje kot v istem razdobju 1960-1961 (U.6 odst.), '
V	prvih dveh mesecih letos so se povečale tudi hranilne vloge (14!) milijard) in dosegle vrednost 6506 milijard; vrednost vlog na tekoči račun pa je ostala v bistvu nespremenjena (5556 milijard ob koncu decembra 1961, 5555 milijard ob koncu februarja).
La Malfa je nato podčrtal, da Se tj ugodni podatki nanašajo na
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiiiHliimiiuilllllllllllMlllllllUtllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIltllllllllllll
Argentini grozi nov vojaški udar
Notranji minister odstopil - Številne aretacije Prepovedane manifestacije za prvi maj
BUENOS AIRES, 19. — Argem tinska vlada je sklenila postaviti pod neposredno nadzorstvo vse pokrajine v deželi. Včeraj so v Buenos Airesu zaprli vse urade peronistlčnih organizacij ter so v vsej državi prepovedali peronistič-no dejavnost. Notranji minister Rodolfo Martinez pa je po sestanku s predsednikom Guidom odstopil.
Časnikarjem je Martinez Izjavil, da ne more podpirati politike vlade, zlasti ne sklepa o odstavitvi vseh pokrajinskih guvernerjev in o imenovanju federalnih upravlte- ,,,	,
Uev Dalje je izjavil da se pri--«.\ni«c£ pravljajo drugi ukrepi, za katere pa ni pooblaščen, da bi o njih govoril.
Pozneje pa je predsedstvo objavilo izjavo, s katero zanikuje Mar-tmezove izjave, da zvezna vlada misli odstaviti vse guvernerje in jih nadomestiti z zveznimi upravitelji. Izjava pravi, da se «o taki možnosti sploh ne razmišlja«.
Martinezov odstop je jasen dokaz o ostrem sporu v vladi med strujo, ki hoče najti ustavno podlago za rešitev krize, ter vojsko, ki pritiska na vlado, naj izvrši njeno voljo. List «La Prensa« piše, da je vojska predložila predsedni-
ku Guidu nov ultimat za takojšnjo federalno intervencijo v vseh pokrajinah, da prepreči peronistom, da bi s 1. majem prevzeli oblast, kjer so bili izvoljeni njihovi guvernerji, in razen tega zahteva prepoved sleherne peronistične dejavnosti.
Politični opazovalci so mnenja, da je predstavnik predsedstva zanikal Martlnezove trditve samo zaradi tega, da pomiri javnost.
V Buenos Airesu in v notranjih mestih so danes aretirali večje število ljudi, zlasti pripadnikov levičarskih sindikatov in študen-V pokrajini Buenos Aires so za prvi maj prepovedali vse manifestacije.
Medtem je vrhovni povelnik vojske odredil polovici vojaških oddelkov, naj ostanejo v pripravljenosti v vojašnicah. Govori seda so včeraj predstavniki vojske in mornarice predložili predsedniku Guidu seznam zahtev, ki bi jih moral izpolniti v oseminštiridesetih urah. Razen odstavitve pokrajinskih guvernerjev in prepoved: peronistične dejavnosti zahteva vojska, nai se iz kongresa izključi 45 peronistlčnih poslancev, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, ter akcijo vlade za razbitje velikih sindikatov.
razdobje najživahnejše bitke za politiko levega centra, kar demantira zatrjevanje, da je gospodarsko in finančno dejavnost zajela kriza nezaupanja, in dokazuje vprav nasprotno. Minister je dejal, da sicer ne ignorira okoliščine, da se trg delnic in obligacij nahaja v «delikatni fazi« in da je to v zvezi z dejstvom, d« se pričakujejo ukrept glede davka na kupone m glede električne energije; dodal pa je, da je upravičen smatrati, da bo vlada sprejela te ukrepe v «relativno kratkem času«; pripomnil je, da je povsem neupravičen preplah, ki ga določeni krogi skušajo sejati s tem v zvezi zlasti med majhnimi varčevalci, ker bodo njihove koristi zaščitili.
Ko je nato govoril o stanju državnega zaklada, je minister sicer dejal, da ni razloga za zaskrbljenost, vendar je opozoril, da je treba paziti, da ga ne bi obremenili s »pretiranimi novimi iz-
den je lahko odpotoval. Gardiner je odredil tudi »uporabo sile«, da Combe lahko odpotuje, potem ko je skušal prepričati predstavnike osredrije vlade, naj Combeju dovolijo odhod.
Včeraj je kongoški notranji minister Kamitatu na tiskovni konferenci obtožil Združene narode, da so enostransko odstranile Com-beja od razgovorov v Leopoldvil-lu. Pripomnil je, da bo odgovornost za prelom med Elisabethvil-lom in Leopoldvillom padla v celoti na Združene narode, če ne bo Combe prjšel danes zjutraj na razgovore. Medjem je Combe že prispet v Elisabethville, kjer je goVorf'Tla glavnem trgu in izjavil, da pogajanja z Leopoldvillom niso bila prekinjena, češ da sploh ni nikoli bilo pravih pogajanj. Trdil je, da je razgovore prekinil Adu-la, in čemu ne bi mogel tega storiti tudi on. Dalje je trdil, da vlada v Leopoldvillu anarhija in da se kongoški voditelji zadovoljujejo z govori, da mislijo samo nase, in da je ljudstvo lačno. Trdil je, da je «zelo razočaran zaradi majhne resnosti leopoldvilskih voditeljev«. Combe je tudi trdil, da leopold-vilski voditelji sprejemajo diktatorske ukrepe ter da aretirajo vsakogar, ki si upa povedati resnico, Nato je izrekel priznanje pred-
stavniku OZN v Kongu Gardiner-ju in je dejal, da «upa, da se bodo pogajanja lahko obnovila v boljših pogojih«.
Ameriški državni departma je si. noči objavil izjavo, v kateri pravi, da v celoti podpira akcijo OZN, ki je omogočila Combeju odhod iz Leopoldvilla, ker je poveljstvo OZN sprejelo Combeja pod svojo zaščito, ko je prišel v Leopold-ville.
Nov vdor Kitajcev na indijsko ozemlje
NOVI DELHI, 19. — Nehru je danes sporočil v parlamentu, da so kitajske čete izvršile nov vdor na indijsko ozemlje, v severno pokrajino Ladhak in postavili novo vojaško postojanko šest milj zahodno od Samda. Nehru je izjavil, da se ne ve, kdaj se je to zgodilo, in dodal, da je indijska vlada protestirala pri pekinški vladi in zahtevala umik kitajskih čet z zasedenega ozemlja. Predsednik indijske vlade je še podčrtal, da je vlada že sprejela potrebne ukrepe za zaščito indijskega- ozemlja, ki so ga Kitajci protizakonito zasedli.
Danes, so razdelili poslancem zakonski predlog Avolia in drugih socialističnih poslancev, ki predvideva, da se s I. julijem prizna kmetom spolovinarjem in kolonom minimalna pokojnina 12.000 lir na mesec v primeru, da so dopolnili 65. leto starosti, 15,000 lir *>» v primeru, da so že dosegli 70. leto starosti. Polovico finančnega bremena za to zavarovanje bi nosili delodajalci, polovico pa država.
A. P,
Kongoška vlada obtožuje poveljstvo OZN da podpira Combeja
LEOPOLD VILLE, 19. — Combe, ki se je že mesec dni razgovarjal s predstavniki vlade v Leopoldvillu, je davi odpotoval z letalom OZN v Elisabethville, potem ko je nenadoma prekinil razgovore, ne da bi o tem obvestil osrednjo vlado.
Combe je skušal odpotovati že včeraj, (oda osrednja vlada je izdala ukaz, da ne sme nobeno letalo odleteti. Davi pa so se čete OZN pod vodstvom predstavnika OZN v Kongu Gardinerja polastile kontrolnega stolpa, odstranile so kongoške čete in omogočile Com-bejev odhod.
: C(>mbe je včeraj trdil, da se misli vrniti v Leopoldville prihodnji teden, toda politični opazovalci dvomijo, da se bo vrnil. Combe je s svojim spremstvom ostal na letališču več ko- šestnajst ur, pre-
Gromiko pri Kardelju
Danes se nadaljujejo Popovičevi razgovori z Cromikom
datki«, ker bi s tem načeli nje-1 govo dosedanje ravnovesje. Konč- nmiiiin<'mntiiiiiiitiiiiiniiiiiitiiitiiiiiimiiiiimiiiiiiniiiiiituiiiiiiiHiMiiniiiiiiiitiiiHiimiiiiiiiiiiiuiimiit no se je La Malfa zadržal na | vprašanjih gospodarskega načrtovanja in koordinacije med izdatki in investicijskimi načrti za razdobje, ko bodo pripravljeni prvi elementi za splošno načrtovanje.
O 'eh vprašanjih pa bo obširneje spregovoril sredi maja v poslanski zbornici. Napovedal je, da bodo čez nekaj dni imenovali komisijo za načrtovanje, kateri bodo dodali na njegov predlog še komisijo za davčno reformo in ken misijo za reformo javne uprave; hkrati namerava predložiti parla. mentu, najkasneje do srede junija, zakonski osnutek o reorganizaciji ministrstva za državni proračun, da bi moglo vršiti funkcijo tehničnega organa ža izdelavo gospodarskega načrta. Kar zadeva splošno politiko izdatkov pa bodo trije finančni ministri (La Malfa, Tremelloni in Trabucchi) tvorili «komisijo za prednostno lestvico izdatkov«, ki bo delala v najtesnejšem sporazumu s tehničnimi ministri in s parlamentom.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki se je danes zjutraj vrnil z enodnevnega obiska v Dubrovniku, je po prihodu sprejel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, potem pa je bil gost na intimnem kosilu, ki ga je priredil njemu na čast državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Fopovič. Popoldne je .--ovjetski zunanji ministej obiskal predsednika ljudskega 'odbora mesta Beograda Milijana' Nao.-ričiča, zatem pa si je v njegovem spremstvu skupaj s sdVjet^kim veleposlanikom ogledal kalimegdatj-sko trdnjavo, vojni muzej' in 'nekatere druge kraje v središču mesta.
Sovjetski veleposlanik Jepišev je priredil nocoj sprejem katerega so se udeležili poleg Koče Popoviča visoki jugoslovanski državni in politični funkcionarji, zastopniki diplomatskega zbora ter številni domači in tuji novinarji.
Jutri popoldne se bodo nadaljevali sovjetsko-jugoslovanski politični razgovori med Popovičem ih Gromikom in njunimi sodelavci. V razgovorih bodo proučili vprašanja s področja dvostranskih odnosov, kakor tudi najaktualnejša mednarodna vprašanja.
V soboto popoldne bo sovjetski zunanji minister s svojim spremstvom odpotoval v domovino.
B. B.
noč skoraj celotno prebivalstvo * budno in v pripravljenosti za u-mik iz mesta, v vaseh Lipe, Sa-linac in Kulič pa so vse prebi-viice čepih proti trebušnemu tifusu. Črpalke vodne skupnosti de. lajo neprenehoma in preprečujejo poplavo Gotovinskega polja in industrijskega dela Smedereva in vasi Lipe, Kulič. it) Salinac.
Sava grozi pri Beogradu z novimi poplavami
BEOGRAD, 19. — Sava in Donava še \ edno grozita z novimi poplavami. Zahodno od Beograda ogroža Sava poleg Cukarice, Umke in Ostružnice tudi vas Zabrež-je, kjer prebivalstvo skupno z vojaki utrjuje nasip, da bi preprečili poplavo tisoč hektarov zemlje. V nekaterih krajih okrog beograjske železniške postaje, se je v kleteh pojavila podtalna voda.
V 0rr|prteT(.vu ie i)i!0 preteklo
Burgess in Maclean
LONDON,. 19. — Britanski pravosodni minister je danes izjavil, da ne bi bilo v javnem interesu povedati, kakšno informacijo J« dobil Scotland Vard, da je znova zahteval zaporni nalog za bivša angleška, diplomata Burgessa in Maclenna, ki sta pred leti zbežala v Sovjetsko zvezo. To je minister izjavil na hrupni seji v spodnji zbornici. Medtem poljcija in tajna služba skrbno' nadzoruje, ta britanska pristanišča in letališča. Pravosodni minister je izjavil, da je on dal ukaz Scotlapd Yar-du za obnovitev zapornih nalogov, ki jih je včeraj izdalo sodišče, ter da je pooblastil takojšnjo aretacijo dveh bivših diplomatov, če bi se vrnila v Veliko Britanijo.
Laburistični poslanec Brown Je vprašal, ali so zaporni nalog izdali za aretacijo dveh bivših diplomatov, ali- pa kot opomin, da se ne bi vrnila s Veliko Britanijo. Minister je odgovoril, da bi zaporni nalog dejansko lahko odsveto-valno Učinkoval na Burgessa in Maclena, kar se tiče njunega povratka v Veliko Britanijo. Dalje je minister izjavil, da bi proti o-menjenima diplomatoma uvedli sodni postopek, če bi se vrnila v Anglijo.
V Moskvi so časnikarji danes
zaman skušali priti v stik z angleškima diplomatoma. Predstavnik britanskega poslaništva v Moskvi pa je izjavil, da poslaništvo nima nobenega stika z Macleanom in Burgessom.
MOSKVA, 19. — Tass javlja, da je bil general Jakudovski imenovan zg novega vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Vzhodni Nemčiji. General Konjev se je danes popoldne poslovil od članov vzhodnonemške vlade.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18, najnižja 12.8, ob 19. uri 16.8; zračni tlak 1019.3 raste, vlage 63 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 2«. aprila
Božidar	b
Sonce vzide ob 5.12 in zatone 18.56 Dolžina dneva 13.44. bu vzide ob 19.23 in zatone ob 5.
Jutri, SOBOTA, 21. aprila
Simeon	-
Po aretaciji teroristov
Razpustiti vse fašistične in sorodne organizacije
Odkritje tolpe mladih fašističnih teroristov, ki so jih preiskovalni organi prijavili sodišču s hudimi obtožbami, je imelo velik odmev v javnosti in je prvo zadoščenje vsem tistim, proti katerim je bilo naperjeno delovanje fašistične tolpe. Tržaška javnost pa zahteva, da se odkrijejo in kaznujejo tudi mandatarji in nav-rjUhovslci. ki so iz ozadja vodili kriminalno skupino. Funkcionarjem političnega oddelka kvestu-e to delo ne bi bilo zelo težavno, saj je javna tajnost, kje in kdo so pravi krivci.
Gre za zakrknjene ostanke iz fašistične dc be, ki so imeli več ali manj odgovorna mesta in so dolga leta ustrahovali Slovence ter italijanske antifašiste v Trstu in Julijski krajini. Po polomu so se nekaj časa potuhnili. Našli so ugoden teis»p in so jim vedno bolj rastle peruti ter so se spet začeli uveljavljati in so nadaljevali s svojim delom pod pretvezo obrambe italijanstva Trsta proti vsemu, kar je slovenskega in naprednega. Zaradi tega so zbrali okrog sebe skupino mladoletnikov, ki so jih zastrupili, s fašistično ideologijo in rasistično mržnjo. Sadovi tega delovanja so bili šovinistični in revanšisitični izgredi po mestnih ulicah, manifestacije proti dvojezičnosti, napadi na slovenske ustanove, nato pa atentati, zbiranje orožja in načrti za nove, še hujše atentate. Ce hočejo oblasti dokončno pretrgati to verigo, morajo fašistično greznico do dna očistiti.
Kakor poroča včerajšnja «Uni-tž», naj bi bil eden izmed teh starih ostankov fašistične dobe, neki A. S., ki ni na seznamu obtožencev, zasnovatelj atentata, ki bi ga morala dva pobalina izvršiti na sedež komunistične federacije v Ulici Capitolina. Omenjeni list pravi, da jima je A. S. preskrbel razstrelivo, toda pobalina nista bila toliko pogumna ter sta se rajši napila.
Poseg policije in odkritje kriminalne tolpe, katere člani so imeli
svoja skladišča v raznih društvih in organizacijah okrog MSI, je spravij voditelje tega neofašističnega gibanja v zadrego. Pred kratkim so odredili, da se razpustijo tako imenovani «Gruppi di azione anlicomunlsta«, zadnji hip pa so razpustili tudi leglo mladih teroristov — jamarsko društvo (fGests. List «Unitžoi piše v svoji včerajšnji številki na tržaški strani, da je..v Trst prišel s to nalogo B.F.,; kateremu je neka znana fašistka izročila 165.000 lir za njegovo delo.
SEJA ODBORA POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Nevarnost zvišanja nočnin zaradi povečanja najemnin
Predlog za ustanovitev posebnega kreditnega sklada za posojila malim hotelirjem
Včeraj se je pod predsedstvom odvetnika Vollija sestal izvršni odbor Pokrajinske turistične ustanove, ki je prouči,' nekatera vprašanja, ki so še posebno važna za razvoj pokrajinskega turističnega gospodarstva. Nadalje je odbor sprejel nekaj nujnih upravnih u-krepov, ki se tičejo poslovanja ustanove.
Posebno pažnjo so posvetili hudim posledicam, ki jih utegne i-meti za krajevni in vsedržavni turizem sprostitev najemnin, ki bi morala stopiti v veljavo s prvim januarjem 1963. Zlasti v Trstu je velik del hotelov tretje in četrte kategorije in gostišč v najemnih stavbah. Zaradi tega preti nevarnost, da bodo morali ravno hoteli, ki jih obiskujejo manj premožni turisti, zahtevati, da se jim dovoli zvišanje cene prenočnin, da bodo lahko kos bremenom, če ne bodo hišni lastniki pokazali dovolj razumevanja.
To vprašanje je še posebno kočljivo za Trst, saj je znano, da so tu lahko prenovili in izboljšali hotele s precejšnjo zamudo v primerjavi z ostalimi kraji v Italiji, ker se je vojaška rekvizicija mnogih hotelov zavlekla do leta 1954. Tako se investicije hotelirjev v tem kratkem času še niso mogle amortizirati.
Izvršni odbor Pokrajinske turistične ustanove je sklenil, da bo sprejel nekatere ukrepe, da bi se preprečilo splosno zvišanje gostinskih tarif ali znižanje števila sob. Nadalje je tudi pooblastil predsednika in ravnatelja, naj pripravita podrobno spomenico, ki jo bodo poslali ministrstvu za turizem.
Ravnatelj dr. Rinaldini je nato poročal o možnosti ustanovitve sklada za mali hotelski kredit, ki bi omogočil zlasti malim hotelom in zasebnikom, ki oddajajo sobe v kopaliških krajih, da opravU0
Skrajni čas je, da se vse take organizacije zares razpustijo in da se sploh prepove kakršno koli njihovo delovanje. Teh organizacij in raznih odborov je v našem mestu precej; vsi pa imajo fste cilje, čeprav se skrivajo pod različnimi etiketami.
Priziv za vpis v volilne sezname bolniške blagajne trgovcev
Izredni komisar pokrajinske bol. niške blagajne trgovcev obvešča, da 22. aprila zapade nepreklicno rok za vložitev priziva za vpis v volilne sezname za izvolitev delegatov za glavno skupščino pokrajinske bolniške blagajne, k' bo 27. maja letos, za vse tiste člane. ki niso še bili vpisani.
Lastnik trgovskega obrata, 'ki je vpisan v davčne sezname na osnovi zakona od 27.11.1960 štev. 1397 in ni bil še vpisan v volilne sezname, lahko vloži priziv do omenjenega dne na Osrednjj odbor vsedržavne federacije bolniške blagajne trgovcev v Rimu, Ul. Del Melangolo 26.
Priziv, napisan na navadnem papirju, mora vsebovati osebne podatke, volilno kategorijo, sedež trgovskega obrata in davčno oznako (ki jo interesent dobi na poli neposrednih davkov). Priziv mora biti podpisan, in mora vsebovati tudi vzroke pritožbe.
razna izboljševalna dela, posebno kar se tiče sanitarij. Ta dela bodo postala nujna, 'ko bo začej veljati novi zakon o klasifikaciji hotelov in gostišč. V ta namen bosta okrepila predsednik in ravnatelj stike z neko tukajšnjo banko, z Združenjem hotelirjev in z Avtonomno turistično in letoviščar, sko ustanovo v Trstu, da bi še letos ustanovili ta kreditni sklad.
Nato so proučili proračun, ki ga bodo na prihodnji seji predložili v odobritev upravnemu svetu. Proračun predvideva zlasti zvišanje izdatkov za turistično propagando in za izboljšanje turističnih naprav v pokrajini. Zatem so pro-učik,ftift. prošnje hotelirjev,. Jgi ,se
neralnega komisarja. Ti hotelirji nameravajo vložiti v hotelske objekte 42 milijonov lir, kar bi služilo za pospeševanje turističnega prometa pri nas. Izvršni odbor je priporočil vladnemu komisariatu, da prošnjam ugodi.
Urnik trgovin za veliko noč in 25. april
Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bo v smislu pre-fekturnega odloka, veljal za bližnje praznike in za državni praznik sledeči urnik za trgovine;
V	soboto pred veliko nočjo bodo vse trgovine lahko odprte do 21. ure, trgovine jestvin pa bodo lahko odprte popoldne eno uro prej.
V	nedeljo, za veliko noč, bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarne pa od 8. do 21.
V	ponedeljek, po veliki noči, bodo vse trgovine zaprte razen pekarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
V	sredo, 25. aprila, bodo vse trgovine zaprte, razen pekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
Mesnice pa bodo odprte jutri od 7. do 13. in od 15- do 19. ure. V nedeljo in ponedeljek pa bodo zaprte. V torek bodo odprte od 6. do 13. ure, v sredo pa od 6. do 11. ure.
Brivnice In frizerski saloni bodo zaprti v nedeljo in ponedeljek.
* Služba za mestno čistočo obvešča meščane da na veliko noč in na velikonočni ponedeljek ne bodo smetarji odnošalj smeti.
USPEH STAVKOVNE BORBE DELAVCEV
V ladjedelnici Felszegy sklenili sporazum o nagradah
Danes skupščina aktivistov kovinarske stroke
Včeraj so delavci ladjedelnice Felszegy odobrili na skupščini sporazum, ki so ga sklenili njihovi predstavniki s podjetjem. Po tem sporazumu bodo zvišali vsem delavcem, ki so imeli manj od 50 odstotkov nagrade, to nagrado na 50 odstotkov, h katerim bodo dodali še 8 odstotkov. Na ta način ba znašala nagrada za vse 58 odstotkov. Delavci, ki so zaposleni na žerjavih, bodo dobivali pa samo 50 odstotkov.
Varilcem so priznali 75 odstotkov nagrade. Poleg tega bodo proučili mezdne pogoje varlicev v ladjedelnici Sv. Marka.
Posebno doklado so priznali tudi delavcem, ki so zaposleni pri gradnji ladijskih trupov in ki o-pravljajo hkrati nekatera dela, katera so pravzaprav naloga varilcev. Te doklade se razlikujejo po tem, ali delajo delavci na prostem ali pa v zaprtih prostorih. Delavcem so priznali za to delo tudi
dodatni dopust sorazmerno s številom varilnega dela.
Danes ob 18. uri bo na sedežu Nove delavske zbornice CGIL skupščina aktivistov kovinarske stroke. Na skupščini bo poročal tudi vsedržavni tajnik IOM Tren-tin.
Prihod podpredsednika atomske agencije
Danes bo prispel v Trst podpredsednik atomske agencije na Dunaju Mr. John Halk. Po sestanku na univerzi z rekotrjem dr. Origonom in z zastopnikom mestnega odbora za jedrski center Pa-doo, pojde gost na vljudnostni obisk k županu dr. Franzilu. Nato si bo ogledal konjušnice v miramar-skem gradu, kjer bo v juliju seminar teoretske fizike.
..................................................................................IIIMIIIII1.......................................
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRETEKLO NOČ NA OPENSKI POSTAJI
Zaradi slabih zavor »openska kompozicija" trčila v brzi vlak na progi Rim-Beograd
26 potnikov, večinoma Jugoslovanskih državljanov, ranjenih ■ Dva potnika v tržaški bolnišnici ■ Materialna škoda neznatna
Nagraditev 118 delavcev v škedenjski železarni
Včeraj so v škedenjski železarni nagradili 118 delavcev, ki so zaposleni v njej najmanj 30 let. Ob razdelitvi nagrad je izrekel ravnatelj železarne inž. Salvi de-lavcem voščila. Skupno so razdelili skoraj 9 milijonov lir.
Na openski železniški postaji se je včeraj ponoči zgodila nesreča, ki je pozvročila mnogo panike med potniki brzega vlaka «620». Vlak, ki vozi na progi Rim-Beograd, je s tržaške postaje odpeljal po voznem redu, in, sicer od 0.20 ter je stal na openski postaji, kjer so obmejni policisti in financerji o-pravljali obmejno kontrolo. Od 'kompozicije vlaka, ki je imel poštni vagon in pet potniških vagonov, so ob prihodu na postajo odklopili lokomotor ter ga odpeljali na drugi tir, kjer so ga priklopili drugi kompoziciji vlaka, ki bi moral zjutraj opraviti prvo vožnjo na progi Opčine-Trst.
In prav v času, ko bj moral pripeljati na Opčine jugoslovanski lokomotor, se je kompozicija »openskega« vlaka, ki je stal nad mostom, začela nenadoma premikati, tako da je vlak, ki sta ga poleg lokomotorja sestavljala še dva vagona, začel z vedno večjo brzino drveti po vzpetini navzdol in je mitčtib treščil v poštni vagon vla-ka /*880», ki je stal na postaji.
Posledice so bile kaj hude. Nenaden in močan sunek je povzročil, da je ljudi, ki so sedeli v kupejih, vrglo ene proti drugim, medtem ko so s prtljažnikov začeli letet; kovčki, pa tudi marsikatera šipa na oknih se je razbila. Nastala je nepopisna panika. Ženske so začele kričati in vpiti na pomoč, moški pa so jih tešili
m
Na osnovi zakonskega dekreta finančnega ministrstva od 22. januarja letos je tržaški državni pravdnik razpisal izpitni natečaj za usposobitev za davčnega oficia-la za leto 1962.
Pismeni izpiti bodo na državnem pravdništvu 10. maja ob 9. uri, ustni 'pa 15. maja ob 10. uri.
Prošnjam za udeležbo na natečaju morajo biti priloženi predpisani dokument; in bodo morale biti vložene na tajništvu državnega pravdništva v Trstu najkasneje 'do 5. maja t. 1.
„„„....m,...MIHU.............................................
Slava Fatur
PROMETNA NESREČA BLIZU OPENSKEGA OBELISKA
Bolniška blagajna za trgovce
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da ima popolne imenike upravičencev bolniške blagajne. Zato opozarja, da si lahko vsakdo ogleda omenjene sezname v tajništvu združenja in tako u-gotovi, ali je vpisan v seznamu. Kot je znano bodo volitve zastopnikov v bolniško blagajno v nedeljo 27. maja, zato že sedaj priporoča tajništvo vsem, da se za gotovo udeleže volitev. Tajništvo združenja bo naknadno in pravočasno sporočilo imena zastopnikov, ki se bodo resno zavzeli za dobro poslovanje bolniške blagajne v korist vseh upravičencev.
Obvestilo Zveze za borbo proti mišični distrofiji
darilnih zavojev, ki jih je Podarila neka beneška družba. Z razdelitvijo daril, zveza vošči vesele veliko-nočne praznike vsem bolnikom* zdravnikom, oblastem in sodelavcem, ki si prizadevajo za dober uspeh te pobude. Hkrati pa obvešča, da ima se na razpolago n«-kaj ampul «Miotipj in Stenoplex» ki jih je zvezi darovala družba cGeimonat« iz Turina. Interesenti aaj telefonirajo na štev. 64061.
Fiat 500 v obcestni zid hči in mati v bolnišnico
Tretja sopotnica je ostala nepoškodovana, avto pa popolnoma razbit
Z avtom, ki ga je včeraj popoldne vozila 23-letna Liliana Rustio iz Ulice Giulia 4 iz Trsta proti Opčinam, sta se .peljali tudi njena 51-letna mati Palmina D'Angelo vd Buoncristiano, ki stanuje skupaj s hčerko, ter njuna prijateljica. Vse je šlo prav skoraj do Obeliska, nenadoma pa je Liliana zavozila na levo stran ceste in treščila v velik obcestni kamen tz cementa ter ga podrla. Sunek je bil tako hud, da so se vrata avtomobila odprla in je šoferko ter njeno mater vrglo iz avtomobila.
Zenski sta se prestrašili in vpili na pomoč, dokler ni mimo privozil avto, ki je hčerko in mater odpeljal v bolnišnico. Mati se je namreč pobila in ranila po levi roki in levi nogi ter si je poškodovala zob, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni; Liliana se je pobila po čelu in ranila po ustnicah ter se bo morala zdraviti 10 dni, njuni sopotnici pa se ni zgodilo nič hudega.
Včeraj popoldne je 29-let'ni Valter Perkanič iz Divače vozil avto-hladilnik z evidenčno tablico KIP 2628 po Ulici P. Severo navzgor. Pri Ulici Marooni je naglo pritisnil na zavore, da ne bi zadel ob avto, ki je krenil v Ulico Marconi. Tedaj pa je ob njegov tovornik trčil v zadnjo stran z avt#-n 25-leti^i Mario Lugan iz Moimacca pri Vic,-mu. Šoferjema se ni zgodilo nič hudega, precej pa sta bili poško-dovani vozili.
Kradel je iz avtomatov
M -	S i
Prireditve in objave
Gledališča
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v ponedeljek 23. aprila t.l. v Ljudskem domu v Križu ob 17. url komedijo
Dario Fo
«ARHANGELI IN AVTOMATb
Komedija v treh dejanjih
Prevedla: Lelja Rehar-Sancln Scenograf: Jože Cesar Kostumograf:	Ružiča FanelM
Glasba: Fiorenzo Carpl
Režiser; Anton Marti, k. gost
Prodaja vstopnic v cvetličarni pri Danili.
VERDI
V soboto tretji koncert tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigent Frieder VVeissmann. Sodeluje pianist Fabio Peressonl.
Program obsega; Beethoven — VI. simfonija op. 68 (Pastoralna); De Falla — «Noči v španskih vrtovih«, simfonični vtisi za klavir In orkester; Debussy — Iz «Iberie» a) Les parfume de le »uit, b) Le matin d’un Jour de lete; Čajkovski! — Val. se, des fleurs.
Nadaljuje se pri gledališki blagaj. ni prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes zaprto.
Jutri ob 18.30 za bralni ciklus, posvečen sodobnemu gledališču: cin. timnost« Arthiura Adamova. Vstopnina 200 lir.
Jutri ob 21. uri za red I ponovil, tev Giacosove trodejanke »Klavrne ljubezni« Režija Sandro Bolchl. Nadaljuje še prodaja vstopnic.
ooooooooooo
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL
uprizori na velikonočni ponedeljek 23. aprila ob' 17. uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH dramo v treh dejanjih
Petra Petroviča
Včeraj je bil črn dan za železniško upravo na našem področju. Razen železniške prometne nesreče na Opčinah se je včeraj dopoldne pripetila železniška prometna nesreča tudi na progi Sv. Andrej, in sicer pri Rocolu. V tem primeru pa ni bilo ranjencev, ker se je iztiril tovorni vlak. Zaradi nekaj kamnov, k, so Jih neznanci, verjetno pobalini, postavili na tračnice, se je namreč iztirila lokomotiva z dvema vozoma. Lokomotiva se Je nekoliko nagnila na zid ob železniški pregi. Takoj po nesreči je prispela tehnična skupina, ki Je spravila lokomotivo na tir in popravila tračnice. Skoda je precejšnja. Policija Je uvedla preiskavo, da bj odkrila krivce
V prvih jutranjih urah so agenti komisariata javne varnosti v Bar kovljah aretirali 18-letnega Giusep. pa M., ki so ga zasačili pri tatinskem podvigu in zaradi tega prijavili sodišču. Že 28. marca je ravnatelj mladinskega krožka v Rojanu prijavil policiji, da so neznanci ukradli 7.000 lir v gotovini iz blagajne in iiz dveh igralnih aparatov ičCalcio Balilla«. Agenti omenjenega ( komisariata so takoj uvedli preiskavo, da bi odkrili krivca. Včeraj navsezgodaj so zagledali 18-letnega pobalina, ki se je sumljivo sukal blizu omenjene, ga krožka. Napravili so mu osebne* preiskavo ter pri njem našli »poklicno orodje« iter 250 lir drobiža, ki ga je malo prej ukradel.
Neznanci, ki so včeraj v prvih jutranjih urah obiskali skladišče gradbenega materiala na Trgu F«-schiaitti v Miljah, niso imeli sreče. Zlezli so čez iz id, razbili okno urada in vse prebrskali, našli pa so le 1.000 lir.
Giroiamo Del Rosso iz Ul. Bue-narroti 46 je prijavil policiji, da so mu neznanci ponoči ukradli iz avtomobila rezervno kolo. Aldo Paoletti z Lonjerske ceste 23 pa se je pritožil, da so mu neznanci ponoči prerezali streho avtomobila ter ukradli električno sve-| tilko in nekaj žarnic.
in skakal; iz vagonov, da vidijo, kaj se je zgodilo.
Razen močnega udarca, ki ga je bilo slišati daleč naokoli, ni bilo moč videti kaj posebnega in nič ni kazalo, da b; se na openski postaji zgodila nesreča. Toda vpitje, ki je prihajalo iz vagonov, je bilo preveč pretresljivo in ko so začeli iz.vagonov izstopati ljudje, ki so več ali manj krvaveli iz raznih ran, so na mesto nesreče takoj poklicali rešilni avto. V treh urah so zdravniki nudili prvo pomoč 26 potnikom, ki bodi) za o-krevanje potrebovali od dva do deset dni. Najhuje sta bila poškodovana šest let stari Dubravko Kristovič z Reke in 40 let stara Slava Fatur iz Šembije, ki so ju odpeljali v splošno bolnišnico. Dečka so sprejeli na prvi kirurški oddelek, ker si je med drugim tudi pretresel možgane, Faturjevo pa so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Nj izključeno, da si je Faturjeva med drugim zlomila tudi nogo.
Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker so popustile zavore lokomotorja in ker je železniška proga na tem mestu precej nagnjena, točneje povedano, za 16 promil. Omenimo naj še, da so čakalnico v baraki openske postaje spremenili takoj po nesreči v ambulanto, kjer so zdravniki RK nudili ponesrečencem prvo pomoč.
Na vlaku nj bilo nobene škode — če izvzamemo nekaj razbitih šip. Toda namesto ob 1.15 je vlak odpeljal šele ob 4.12, kar pomeni, da je imel 177 minut zamude.
Včeraj smo v bolnišnici obiskali malega Kristoviča in Faturjevo. Z Dubravkom je bila tudi njegova mati Draga, ki je bila prav tako ranjena, a so ji v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Povedala je, da je bila s sinom v Anconi, kjer sta obiskala moža oziroma očeta, ki je vkrcan na panamski ladji
Dubravko Kristovič
«Panama Olga«. Po dvajsetih dneh bivanja v Anconi sta se predvčerajšnjim zjutraj vrnila v Trst In se z večernim vlakom odpeljala spet v domovino. Toda smola je hotela, da sta morala svoje bivanje v inozemstvu podaljšati.
Faturjeva pa je prišla s prijateljico in njenim možem do Trsta in medtem ko sta se ona dva odpeljala naprej v Genovo, se je Faturjeva hotela vrniti domov. Ko je zgodila nesreča, je šla iz
kupeja na hodnik vagona, takrat pa je treščilo, tako da se je z glavo zaletela v vrata in šipo in kn se je zbudila iz nezavesti, je že bila v čakalnici openske postaje.
Medtem ko bodo Dubravka Kristoviča verjetno odpustili iz bol-
nišnice čez dva dni, pa bo Faturjeva morala ostati na zdravljenju še dalj časa .
Nevljuden pes..
Z zasebnim avtom so včeraj pozno popoldne pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na II. kirurški oddelek 49-letno Celestino Zuppin por. Ortolio iz Ulice Lon-go 8, ki se bo morala zdraviti 8 dni. Zenska je na dvorišču hiše, kjer stanuje, hotela pobožati psa volčjaka, ki je bil sicer privezan, a ni maral božanja. Zagnal se je v žensko iri jo opraskal po levi rami, levi roki in kolenu leve noge.
KLIC ZEMLJE
Režira Jožko Lukeš
Igra je prenesena v domače okolje in narečje.
Vabljeni!
OOOOOOOOOOO
Nezgoda pri prekladanju rezervoarja nafte
V mehanični delavnici v Ulici Sterpeto se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 46-letni Gior-gio Logar iz Ulice Panebianco '76. S svojimi delovnimi tovariši je prekladal velik rezervoar nafte, ki so ga premikali po ceveh. Pri tem pa je Logar neprevidno vtaknil levo nogo in cev mu je poškodovala dva prsta. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti ral od 10 do 30 dni.
se bo mo-
Pri podjetju Coca Cola v Ulici Giacinti se je ponesrečil na delu 37-letni Aldo Primosi iz Zindisa pri Miljah št. 17. Primosi je polnil steklenice hladilne pijače, pa je nerodno vtaknil kazalec desne roke med zobčnik, ki mu je po škodoval prst.
Tekoče železo delavcu na nogo
Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu 26-letni Antonio Sgroi iz Milj, Ulica Bonetti 14. V pod-jetju__Orion v industrijskem pristanišču je nadzoroval delo v livarni, pa mu je brizgnilo tekoče železo na noge in mu povzročilo opekline II. stopnje. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, nakar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna.
ilitllliiillMUlinimMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiilliHiiiiitMiiiiiiilMiimimiiiiiuiiiiiiltifiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiitliiminul
Obvestilo
«
izletnikom v Dalmacijo
*	jC
Vse naročnike in čitatelj*» *nu izlet
dvignejo
prijavili za naš izlet v
■nacijo, prosimo, da in vse ostalo za izlet v naši— ji dneh: v petek, 20., v soboto^.
in v ponedeljek, 23. t. m. v
tudi
danskih urah, v petek P» popoldanskih urah.	(i
Kdor še ni sporočil podatK® '^j Jih vsebuje potni list, naj to čimprej!	.m
V omenjenih dneh bomo *Pr |( mali tudi prijave za p°set>P* 1( te z avtobusi (na Cetinje, B«*’ , Sv. Stefan, na Marjan pri itd.) ter za ogled viteške II™' ^
reška« na Korčuli. Opozarja®1^ se bodo izletov lahko udele*"‘
se bodo prijavili ^
mo oni, ki ___________ .
Trstu ter v prej omenjenih
Nazionale 14.30 «Robinzon
Ut
gusarjev« (Robinson neI1’i^,1?eol0| corsari). Walf Disney. Tečnob
John Mills.
Feofce 14.45 «'E1 Cid«
Saphla Loren. Oharlton Heston^ Excelsior 16.00 »Samotni orel"
gtevva^
Grattacielo 16.00 »Moj stric# ^ zlo). Technicolor. J-acaoeS
Arcobaleno 16 00 «Spanski rojjjl (Carosello Spagnolo). Tech' Supercinema 16.00 »Silvester, [ji ml maček« (iSllvestro gatt® ,
- 'colo1/-
stro). Slikanice v tecihrn®
Alabarda 16.00 <«Lalla, hči l^dtl
(Laila la f igli a dei‘la tcrnpe Technicolor. Erika Remberg-
Aurora Danes zaprto. Cristallo Danes zaprto. Garibaldi Danes zaprto.
capitol 16.00 «Tajna vojna sestr ^
tf?
tarčne« (La guerra segreta 0gjiv* Katharine). Lilli Palmer, Syms.
Im [Jer o Danes zaprto.	(9
Italia 16.00 «Hiša treh
/»sc« Hnl In fpa i''i,<J077pL	^
časa delte tre ragazze) lor Magda Schneider. ,jc) ; Massimo 16.00 «Marisol. de« u> Madrida« (Marisol la Picc.
Marls01’
drilena), Technicolor.
Moderno Danes zaprto.	f\it>
Astoria 16.00 »Nezgode	fj
in Paperina« (I guai di ”11 te*' to e Paperino). Slikanice nicolorju.
Astra Danes zaprto.
Vittorio Veneto Danes zaprl0, ^(11 Ideale 15.45 »Zmagoslavje ^jt|/ Strogova« (II trionfo di Strogoff). Technicolor. pijtji Marconi 16.00 «Petelini,
In družabniki« (Galll toPj,-e soci). Slikanice v tech0 (” Abbazia 16.00 «Napad šestston -carica dei 600). Errol F!.V • (6)' Odeon 16.00 «Bitke na mori« taglie sui marl).
PISANICE
so v Bell krajini barvana, okrašena velikonočna jajca ,g s katerimi razvese*
s katerimi razvei naše malčke. TRŽAŠKA KNJIGAl Ul. sv. Frančiška št. vam nudi pirhe ,, po zelo ugodni cen ■
(jUlA
20
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
l>ve osebi v babini kamiona namesto 130 lig žganega apna
Pred sodiščem Uidi skupina mladih tatičev po tržaški okolici
Kazensko sodišče je včeraj pod predsedstvom dr. Rosana razsojalo v drugi stopnji glede prekrška, ki sta ga baje zagrešila v aprilu 1.959. leta 42-letni Severino Corda iz Ul. Baiamonti 43/3 in njegova 58-letn-a mati Maria Muslavieh.
Sina in mater je svoj čas prijavil sodišču Albert Rosenvvasser, solastnik družbe Cividin-Rosenwas-ser, ki se ukvarja s stavbeniško dejavnostjo. Omenjeno podjetje je leta 1959 gradilo skupino stanovanjskih poslopij v bližini Roton-da del Boschetto. Ze dalj časa je bilo povezano s tvrdko Edilcoiin, ki je imela svoj sedež v Skednju in ki je oskrbovala Cividinovo podjetje z živim apnom v kockah.
Bilo je 13. aprila, ko je privozil na Rotondo del Boschetto tovornik Edilcoma z žganim apnom. Ker je solastnik gradbene tvrdke Mario Cividin že dalj časa sumil, da dejanska količina apna, ki so ga dovažali na gradbišče, ni odgovarjala količinam, ki so bile označene na spremnih listinah, je zahteval naj se tovor še enkrat pretehta. Severino Corda, sin pravne lastnice tvrdke Edilcom, se je tej zahtevi spočetka uprl, toda pozneje je privolil. Zato so odpeljali tovornik na Seneni trg, kjer so ga še enkrat tehtali na javni tehtnici. Ob tej priliki se je zgodilo, da j« neka uradnica javne tehtnice opazila, da sta za časa tehtanja sedela v kabini dva delavca. Opozorila je o tem Cividina, ki je ukazal naj delavca izstopita iz kabine. Pri ponovnem tehtanju se je izkazal« določena razlika med dejansko bruto težo tovornika in težo, ki je bila označena v fakturi. Slo je /.,i približno 130 kg kar je
predstavljalo približno težo dveh oseb. Takoj nato je Cividin zahteval od -Corde, da zapeljejo tovornik do Rotonde del Boschetto, ga izpraznijo ter ga nato tehtajo praznega. Tej zahtevi se je Corda odločno uprl ter se skupaj s šoferjem odpeljal di/iov.
Tako se je pričel spod med obema družbama. Corda je pozneje priznal sicer, da je bila določena razlika med dejansko in prijavljeno težo, uporno pa je trdil, da sploh ni vedel, da sta bila v kabini dva delavca. Njegov brat, ki je šofiral kamion pa je izjavil, da je pozabil ob prvem tehtanju pozvati delavca naj izstopita iz kabine. Zato je ob drugem tehtanju zadevo zamolčal.
V (decembru lani je tržaški pre-t’or sodil Cordi in njegovi materi. Prvega je spoznal krivega tatvine ter ga je obsodil na 2 meseca in 20 dni zapora ter 4.000 lir globe. Poleg tega bi moral Corda plačati oškodovani tvrdki ustrezno odškodnino. Njegovo mater pa je oprostil, ker ni zagrešila dejanja.
Kazenski sodniki so včeraj oprostili tudi Cordo zaradi pomanjkanja dokazov.
## *
Kazensko sodišče (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Rachelli, obramba Borgna, Kostoris, Girometta. Sanzini) bi moralo včeraj razsojati v zvezi z raznimi tatvinami, ki jih je zagrešila skupina mladeničev. Slo je pravzaprav za tri ločene procese, ki pa so jih združili v enega samega Ker pa se nekatere prizadete stranke še pogajajo glede odškodnine, so celotno obravnavo odložili.
Na zatožni klopi sedijo; 21-letni Paolo Paschini iz Ul. Artemisio 6, 21-letni Ruggero Vattovani, doma prav tam, 21-letni Bruno Do-brigna iz Kolonje, 20-letni Lucia-no Ferluga iz Šalita Monte Vaie-rio 12 in 19-letni Ferruccio Vattovani iz Ul. Artemisio 6.
Nekateri izmed teh mladeničev so bili ODtožtni, da so ukradli 18 tisoč lir Alojzu Caču iz Boršta. Nekateri drugi pa, da so kradli kokoši in zajce po bližnji mestni okolici. Eden izmed njih je bil tudi obtožen, da je v pijanem stanju žalil karabinjerje ter kalil nočni mir.
i
Izlet v Cankarjev slove®
A
J,
„reV‘ t
Zaradi nepričakovanega , j<$0v, ga vpisa, iz tehničnih ™ je rj mogoče zadovoljiti vseh. nji vpisani lahko udele^f,-i m „7 leta, to je o<j Logatca v j^ju-y Jo Loko s povratkom	**.
no, v sredo dne 25. t.m. "Ligi p »e, budi prej vpisani.) Za “ . je še nekaj mest na ra?Pf'(J, i1* Pojasnila ln dvig sedezn v Ul. Geppa 9-11.
V starem pristanišču pa se je včeraj popoldne ponesrečil na delu Tullio Valbergi iz Sempolaja št. 15, ki si je poškodoval prst na desni roki, z&radi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in :e bo moral zdraviti od 10 do 30 dni.
0*
ITOiEilftB ^
ROJSTVA, SMRTI lN P°v f1*! Dne 19. aprila 1962 se l® jO rodilo 10 otrok, umrlo Pa UMRLI SO: 21 dni stari sta, 58-letnt Romano Bear 'f,rfljf Giuseppe Carbone, 60-letd' , Cartago, 53-letna Tere*a (|, "ji1
84-letnl Domenico pulvlreh rio j ni Andrej Starc. 64-lftnl ic|i ’• vi, 72-letna Francesca lv^
Žaro, 80-letna Antonia ^ Riccobon
-r-Sf?
nočna služba
Blasoletto, Ul. Roma ' ja % Ul. Settefontane 2; AH’Ans (ji. C Trg Goldoni 8- dr. Rossejto |t,H» bi 19; De Colle, Ul. P Ke
S
*ol
Pul
s
Pol
»li
®a
stil
se
»M
«aj
k
«•
Pri;
k>t
fta
(N
iti
\
%
Sos
‘Ssl
Sst,
Pre
■Vrl
v0j,
i
ta
*a
ha
lite
Sa
sje
■e
kan
*ne
>tv(
P
»in.
tiv
»lih
vPr
n
»dl,
•ha
drn
(fa,
»o.
Me,
%
ste.
daj.
Pr,
‘e«
th,j
5 % J*
hai
drži
*fa
ili
6
s«
***ji
Ni
N
'm,
s
i1
ker
•Soj
kr«
Sli
le
ha
Sas
Ni
N:
Cia,
klik
ZAH VALA
18. t. m. smo pokopal' našega predragega očeta in n°n
FRANCA MILIČA
at*
ni, in
v, str«;
Vsem sorodnikom in znancem, ki so nam stali 00
z nami sočustvovali, darovalcem cvetja, pevcem, ^vSi*.
in vsem,-ki so ga spremili na poslednji poti, iskrena "
ŽALUJOČA HCI IN SIN Z DRU21
Prosek - Ljubljana, 20.4.1962.
v
Ul dvanajst dni
Kdo bo ustoličen na Kvirinalu?
Kandidati so: Saragat, Gronchi, Segni Fontani, Merzagora, Leone, Piccioni
Se
nekaj tednov nas loči od Publnove8a predsednika re-Zanimanje zanje je pre-
*>an
j.jSnje, jjj ne samo med ose.
tekr’ se’ k' rekli, nekako jj, 1ci>o ukvarjajo s politiko, Hai0Se vsaJ zanjo resno zani-ttijjj.’ marveč tudi med prepro-ne ! ^ržavljani, ki sicer zanjo ^»k(> *30 večjega navdušenja. ‘Uj5i *. nevsakdanje zanimanje to rsil\ Plasti državljanov za {j Prašanje pa je razumljivo,
Pfiin P°3tevamo’ da ®re v tem kate^rU za P°i'tično dejanje, s Pfsv 'm se za dobo sedmih let
£?*aprav
j^vniik
Itn 7 |an republike, ki po du-lel^ stavnih določil s svojo o-
izvoli	naj višji
države, prvi
Nekako simbolizira enot-
itigtjt “r?avne 4vorbe rn njenih n i—i	...j. mejah
»ost Tal,°
institdržavne ______
OotavUcji> kakor tudi v mejah totiist in zakonskih predpisov SvrhoaWia "iikove interese v v°j( . iarecne zagotovitve
Kot1' ’
^ . -»H.™ zagoiovnve raz--..ln blaginje vsega ljudstva.
kosta redeno, že čez par tednov „ senat in poslanska zborni-gj skupni seji izvolila nove-Pflv r^avnega poglavarja. In litgv Zaradi tega, ker se teh vo-iiiuj ?e. udeležijo neposredno Vo,la “Pavijani, hkrati pa, se-»j ’..^udi ne morejo vplivati »je knov rezultat, je zanima-so ,zanje tem večje. Najbolj vprašujejo, kdo bo eiieE aat in kakšne so možnosti drugega, da bi bil
oSaovPodatkih neke ankete, na kv^i '?atere se je hotelo ugo-tih dm.nenje in razpoloženje sa-vPra, Pavijanov v zvezi s tem vted)n^em, ne glede na to, da očt Primeru ne nastopajo kot UtajajJ°č činitelj, so se ljudje 1 tako v prid enega kot lrizetfa od sedmih neuradnih »»:	Saragata) kandidatov, ki
Met2 l0vanni Gronchi, Cesare t»itit08°ra, Giovanni Leone, A-»i, Q. e Fanfani, Attilio Piccio-®«gHi *ePPe Saragat in Antonio Pternel ■ 2animive so bile tudi daja]j Jdve, ki so jih pri tem Pr ' Za Merzagoro je bilo » , to
0^en°. da mu je treba šteti tirom/0 .*0, ker ne pripada, o-
[A
20
A
&
*
$
it1
56,1 od v °žjem smislu odvi-chija. n°bene stranke. Za Gron-bvaj a si je kot doslejšnji dr-a®iiir8 p0g'avar uspel pridobiti *»ra„ * simpatije ljudstva. Za a; da je med kandidati ^ daje polno garancijo j ttčh"°n^es'onalno ter demo-Jtipva0 opravljanje dolžnosti Jrptj{ ega Poglavarja v demoni m6?1 sm'slu. Sicer pa so Ji, ^ ed anketiranimi tudi ta-Se niso opredelili za no-ne °d že znanih, dasiravno S° sv0'Uradnih kandidatov, pa tl9ira,,|? izjave dajali v korist Htičn neiših drugih oseb iz Ni . ega življenja. Med odgo-tudi taki, ki jih lahko duhovite, kot je bil, ’* Ernii-0’ odgovor neke gospe j), 1Je' ki je izjavila, da gre-N je ae simpatije Fanfaniju, l>'0ži1# ‘a «antipatičen njenemu
v ..........._
!f ZdiC°'’*nja zaskrbljenost, ker Ntilh’ ,da nobeden od doslej ^ 35n^and'datov ne bo zbral , 'tev 8lasov, vtem ko za iz-'ipVa. . Predvideva državna u-5V0
°r vlada v političnih tvezi s temi volitva-
‘«va. ^redvide-f9Sov Vaiificirano večino vih 1() Pji prvih treh glasova-i°v Bt..aPs°iutno večino 428 gla-a°d0 * vseh nadaljnjih, ki se niaja naprej ter ob l *'*t»ce * ^ senatorjev, 596 'N ’n desetih predstavni-Nofia vršila v dvorani Mon-,. °slej
A n' še nobena stranka, a'a Svr>Cla*demokratske, imeno-°Jega uradnega kandida-
ta. S tem v zvezi, razumljivo, se samo po sebi postavlja tudi vprašanje, kdo bo uradni kandidat Krščanske demokracije, dasiravno bi samo zaradi tega še ne bila povsem zagotovljena tudi njegova izvolitev. Nasprotno, jz preteklih volitev je znano, da se uradnih kandidatov pravzaprav drži smola. Leta 1948 je uradni kandidat bil Oarlo Sforza, izvoljen je bil Einaudi, pri naslednjih volitvah je bil to Cesare Merzagora, predsednik republike pa je postal Giovanni Gronchi.
V resnici — gotovo še to ni, toda se vse tako zdi — u-radnega kandidata sploh ne bo, pač pa se bodo v tem pogledu parlamentarne skupine izrazile s tajnim glasovanjem; na onega, ki bo ob tej priliki zbral največ glasov, se bodo zatem osredotočili tudi vsi glasovi pri prvih treh glasovanjih v parlamentu. Vtem pa bo tudi verjetno prišlo do pogajanj z o-stalimi strankami, pri čemer bi utegnilo priti do sporazuma in bi ime kandidata znalo biti povsem drugo
Kakšne so možnosti za ponovno izvolitev Gronchija, je vprašanje, ki ga je danes pogosto čuti, ko steče pogovor o bližnjih predsedniških volitvah. Neizpodbitno je, da si je dosedanji predsednik v sedmih letih opravljanja visoke dolžnosti pridobil simpatije dobršnega dela italijanskega ljudstva vprav zaradi svojih demokratičnih in pogumnih stališč, ki jih je ob raznih prilikah zavzel do nekaterih najvažnejših vprašanj. Toda v tem trenutku mu te simpatije praktično ne morejo v ničemer koristiti, ker pač, kot rečeno, tokrat ne bo primer, da bi mu jih preprosti državljan lahko izrazil s tem, ko bi zanj oddal svoj gla?.. Volilci novega predsednika, ki so samo parlamentarci in še deset deželnih predstavnikov, v resnici do svojih stališč in odločitev ne prihajajo na osnovi simpatij, tembolj pa na osnovi političnih in strankarskih potreb ter kombinacij, nemalokrat tudi na osnovi osebnih ambicij in računov.
In še nekaj je, kar dosedanjemu predsedniku gotovo ne bo v prid. Gronchi je 1. 1955, ko se je govorilo o ponovni kandidaturi bivš,ega predsednika Ei-"naiidija, Izjavil, da bi njegova ponovna izvolitev pravzaprav pomenila kršitev ustave. To bi zdaj, vsekakor, moralo veljati tudi za njegov primer, bodo za gotovo rekli njegovi nasprotniki, na kar jim on z ničimer ne bo mogel odgovoriti.
Se nekaj v zvezi z Gronchi-jem; na Segnijevo srečo, pravijo tisti, ki sedanjega zunanjega ministra smatrajo med najbolj resnimi kandidati na predsedniško mesto, sedanjega predsednika pa za njegovega najmočnejšega nasprotnika, je še vedno živ Tamoronijev primer, zaradi česar je zelo težko, da bi komunisti, večina socialistov, levi krščanski demokrati in socialdemokrati pristali na to, da bi se prva tri glasovanja, nekako njemu v čast, vršila v znamenju Gronchijevega imena. Sicer pa je zelo razširjeno tudi mnenje, da se bo glavna bitka vršila med Saragatom in Se-gnijem, v primeru pa, da bi in eden in drugi odpadel, se omenjajo še imena Merzagore, Pic-cionija, Leoneja, Fanfanija, pa celo Scelbe. V glavnem vsi pričakujejo ponovnega presenečenja, čemur se glede na dosedanje izkušnje, pa tudi glede na zapleteno situacijo samo, ni čuditi.
Wilhem Tell s krompirjem
V Manchestru se zakonca Scott v sak večer igrata z življenjem. Zena Dawn sedi na ledu, njen mož Desmond pa pridrvi na drsalkah, poskoči in z ostro drsalko prereže na pol'krompir, ki si ga je Dawn postavila na glavo
FAŠISTIČNA JUSTICA V KNJIGI «AULA IY>
Naši ljudje pred Posebnim sodiščem
v letih 1942-1943
Od vseh teh procesov (vseh je bilo 61!) bomo, kakor smo že rekli, omenili najpomembnejše, čeprav bi bilo umestno, da navedemo vse, kajti o teh procesih premalo vemo, nekateri pa so povsem neznani.
Prvi proces je bil 12. februarja 1942 in sicer proti 12 obtožencem zaradi komunistične propagande na Reki in v okolici. Skupno so bili obsojeni na 117 let ječe (Martino Rigoletto (?) na 24, Rihard Safranek in Julijan Antič pa na 20 let).
Najtežjo obsodbo pa je fašistični Posebni tribunal izrekel 25. junija 1942 na procesu proti 15 članom partizanske skupine »Bratje Maslo«, kakor pravi utemeljitev obsodbe, ki so jih v boju ujeli 18. junija istega leta. Hkrati z ujetimi pa so obsodili še šest drugih članov te skupine, ki pa jih niso ujeli. Petnajst obtožencev je bilo obsojenih na smrt: Franc Vinci (?), Ivan Cekada, Josip Hreščak, Pavel Rust. Franc Srebot, Karel Kaluža, Anton Bele, Viljem Dolgan, Karel Maslo, Franc Maslo, Anton Ferjančič, Aleksej Sorta, Ivan Prepiri in Peter Žorž (Za pravilnost imen ne jamčim, ker sem imel premalo časa, da bi jih preveril). Prvih devet so ustrelili dan po procesu v trdnjavi Bravetta pri Rimu, zadnjih šest pa so obsodili v odsotnosti. Ostali obtoženci so bili obsojeni vsak na 30 let ječe: Alojz Vrečar, Andrej Piženti, Josip Piženti, Josip Uršič, Anton Benigar in Alojz Maslo.
27.	avgusta je bil pred Posebnim tribunalom proces, ki se je
sicer zaključil z oprostitvijo o-beh obtožencev, ki pa je kljub temu vreden, da ga tu omenimo. Gre za trgovca Franca in Ivana Zgago, ki so ju Nemci leta 1942 aretirali na Gorenjskem in izročili Italiji. Tako se je moral Ivan Grohar ponovno zagovarjati pred Posebnim tribunalom, ki ga je za isti prekršek obsodil že leta 1934. Tedaj sta bila Ivan Zgaga in Tomaž Grohar zaradi sumnje vohunstva obsojena vsak na 25 let ječe. Dejansko pa sta sedela le nekaj mesecev, ker sta bila izmenjana za dva Italijana, ki sta bila obsojena za vohunstvo v Jugoslaviji. kAULA IV« tega prvega procesa iz leta 1934 ne navaja. Verjetno so avtorji menili, da gre za navadno vohunsko zadevo.
11. septembra 1942, je Posebni tribunal obsodil tri obtožence, češ da so tri mesece prej vdrli v vojaško stražnico v Štanjelu in odnesli strojnice. Obsodba je glasila na 38 let, glavni obtoženec, Anton Pieri (!) je bil obsojen na 30 let. Proti četrtemu udeležencu, Milanu Benku, niso mogli uvesti postopka, ker je bil šele trinajst let star.
Sest dni pozneje. 17. septembra, je bil proces proti desetim obtožencem zaradi propagande in organizacije partizanskega gibanja na Goriškem in Tržaškem. Obsojeni so bili skupno na 163 let, med njimi tudi Oskar in Leo Kovačič vsak na 30 let.
22. septembra je bil komaj petnajstletni kmetski fant Ludvik Likon iz Postojne od Posebnega tribunala obsojen na 24 let ječe, ker je skušal kupiti orožje od fašističnih miličnikov.
Značilen je bil proces od 16. oktobra, ko je Posebni tribunal obsodil pet slovenskih fantov, ki so bili v italijanski vojski pri
......»m............................................................................................................n
ZAKLJUČKI INVESTICIJSKE KOMISIJE
Načrte za progo Beograd-Bar
bodo spremenili
Proga bo elektrifi-
Dve varianti cirana - Kaj pravijo ekonomski računi - Potrebnih še 150 milijard
Jugoslovanska prestolnica Beograd je slabo povezana z morjem. Toda tudi cela področja osrednje. Jugoslavije imajo slab dostop do morja. Temu sta krivi zgodovina dežele, pa tudi gorovje, ki se tako rekoč vzdolž obale dviga visoko in loči notranjost dežele od Jadrana. Zato je logično prišla ■■ŽS" pred leti misel, da bi treba Beograd in osrednji del dežele bolje povezali z morjem in to po možnosti z južnim delom Jadrana, ker bi se s tem uresničili hkrati dve zahtevi, ker bi tako prestolnica dobila krajšo in boljšo povezavo z morjem in ker bi istočasno tudi prirodno bogata področja dobila boljše zveze med seboj, s prestolnico in z morjem. In tako se je rodil načrt za železniško progo med Beogradom in Barom.
Vsi tako obsežni načrti pa terjajo na eni strani ogromna sredstva, na drugi pa temeljite analize, kajti treba je vzeti v poštev številne elemente, da bo delo služilo svojemu namenu.
Že pred leti je bil sprejet o-kvirni načrt, ki je predvideval, da bo proga od Beograda do Bara dolga nekaj manj kot 480 kilometrov. V tem času je bilo zgrajenih in izročenih prometu 38 km od Resnika pri Beogradu do naselja Vreoci ter 50 km proge od Titograda do Bara. Preostaja torej še okoli 375 km proge, od katerih bi šlo 253 Km proge skozi Srbijo, 122 km pa skozi Črno goro. Toda na nekaterih odsekih, kot na primer od Vreocev do Valjeva je proga že
v
10 .
•"A
i, %
jc»
1*»'
M’'k
I« d
Dl.
0>oo ^°^/0 Trst A
d?': liK?Aleaar:	7-30:	Glasba za
> Ha. , ■ Klavlčembalistka Lan-
b<'r«r
KoncLV°rle*a: 17'00: PerR°'
it. :	ert z-> flavto in godala;
Predavanje; 12.30: nekaj; 13.30: Skladbe
Petek. 20. uprila 1902
Omnibus- 11.00: Kvartet Parreni; 12.00: Nabožna glasba; 12.20: Glasbeni album; 13.30:	Violinist Ar-
thur Grumiaux; 15.30: Angleščina; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.20: Wag-nerjeve simfonije; 17.05:	Nabožna
oddaja; 19.00: Perosi; 20.00: Schumann; 21.00:	Simfonični koncert;
23.15: Mendelssohn: Trio op. 49.
II. program
Arthur pro.
gram; 13.00: Orkester Melachrino; 14.00: Veliki godalni orkestri; 14.40: N,a programu Musorgski tn Debus-sy; 19.00: Haydnove skladbe; 20.20: Verdijeva »Maša«.
iT-OO; ,ltMahler:
Ano,,1 krtina PO radiu; 18.15:
'8 in' književnost in priredit-*hS: Man ?’esti: »Križanje«; Pella-°9sl.Stp»usskl M StUieS; Jt91 m an »-00- Jutranje vesti; 10.00: , Sl>«v° in dSo; S: Bach;	"»tein;	U.M:	glasbeni
8,° (trCy auita št. 1; 21.00: «Zve-Nt Ma'te2' 30: Antonin Dvorak:
'n5: t . Trst
Hib u	str*n; 14.20: Na pro-
-lh0ve skladbe- 15.30; Ita-■*Ph|v redkih skladb.
^15 j	Koper
\tl HL; 7 ,anJa glasba; 7.00: Pre.
It,; 7.45. Glasba za dobro Ju-V; 12.00. "'janščina- 8.00: Prenos
*> ,St|«ne k sba žel-iahl U40: t>0|>lja» beležke; 12.46:	Glasba
&oJske8 • ttrugj del- 13.40: Zbor lJ vrn°: l??ia: 14 0:'Vedro in po.
0l3 IW40: Operetne melodije; dri,S°ena	aktualnosti; 15.40:
III. program
17.00: Simfonije 18. stoletja: 18 00: Pregled angleške kulture; 18.30: Mendelssohn:	«Trio št. 2»;	19.00:
Ital zgodovina 1915-1945;	20.00:
Vsakovečerni koncert; 21.30; Na. božna dramska oddaja; 22.40: Novo-afriški pripovedniki; 23.10:	Marti-
,rujev Kvartet za godala.
Slovenija
5.00: Dobro Hitro!; 8.05:7 Zabavni kalejdoskop; 8.35: Dve makedonski
1« i*ra; 16 00: Glasovl ln skladbi; 8.55: Pionirski tednik; 9.25:
Slu,T»
16.30;
.- iart, — Današnje teme; Za miade ljubitelje glasbe; 10.15: rVb’ 18 on' ’7'40: Italijanske me. od tod jn od ondod; 11.00: Pahor: V^ktn- ioPrenos RLI 19 00: Per' Istriianka; 11.15:	Naš podlistek:
!1Ssh*kln'„» '30: Prenos RL'- 22.15;	u.35; Jz lomantičnib oper; 12.05:
■ 23*rvi Cole; 22.35: Komorha sinički:	Haremske pesmi; 12.15:
». ^ h Prenos R.L.	Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije;
. ''Otjonnl-;	______ 13 15:	Obvestila; 13 30:	Morda Je
N v v"aWl program	to va5a melodija; 14 05: Radijska
rebie na ital. morjih; 8.30:	šola; 14.35: Sopranistka Nada Vid-
mar; 15.20: Dva baročna koncerta; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Glasba za pihala, trobila In harfo; 17.35: Velik- zabavni orkestri; 18.00; Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Domači napevi; 18.45: Iz naših ko. lektivov; 19.00: Obvestila; 19.05: Zabavna glasba; 20.00; Odmevi stare, ga Dunaja; 20.15:	Zunanjepolitič-
ni pregled; 20.30: Tomšič Igra Schumanna in Brahmsa; 20.50: Pevske minute; 21.00: Orkester A. Soholz; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Za romantično razpoloženje; 22.50: Literarni nokturno; 23.05; Simfonična glasba.
Ital. televizija
17.30:	Program za najmlajše;
18.30: Dnevnik; 19.40: Magija atoma; 20.05: Nabožna oddaja; 20.20: Spori; 20.30: Dnevnik; 21.00: Enodejanka; «Na vrsti So ljudje«; 22.35: La bibbia di Monreale; 22.55: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
10.30: Radio m TV Za šport; 21.10: Koncert za veliki petek; 21.45: Klavzura; 22.05:	Dnevnik; 22.45:
Pojovor s Attlllom Bartoluccijem.
Jug. televizija
Bcogiad 19.00: Tajni dnevnik dr Hudsona. Ljubljana 19.30: Doma in i.a tujem Beograd 19.30: Po mu. zejih. JRT 20.00:	TV dnevnik.
Ljubljana 20.20:	Javna tribuna;
21 10: Koncert čelista C. Škerjanca; 21.40; Zadnja poročila. Beograd 20.20: TV o filmu; 21.00: Spored tugoslovanske kinoteke; 22 20; TV dnevnik.
malone dokončana, od Priboja do Prijepolja pa so dela že upe-ljana, prav tako so začeli že s kopanjem predorov skozi Dre-r.ovački Kik, Zlatibor in pri Mojkovcu. Vsa dela na tej progi so do konca 1960. leta terjala obilnih 18 milijard dinarjev, do konca pa bodo terjala verjetno še 10-krat toliko -in bodo
P° PLte.rMtlev.aPwW.komisiie' kl se s tem ukvarja, dokončana do leta 1970, kar je precej dolga doba, hkrati pa niti ne toliko, kajti področje, skozi katero bo proga vodila, je prav gotovo eno najtežjih, kar se gradnje tovrstnih objektov tiče.
To je prišlo do izraza tudi na zadnjem zasedanju investicijske komisije, ki se je sestala pred tremi dnevi v Beogradu, da bi proučila nekatere probleme v zvezi z nadaljnjimi deli in načrti, točneje z nekaterimi spremembami, do katerih je prišlo. Proga bi po načrtu morala iti od Beograda skozi Vreoce, Lajkovac, Valjevo, Kosjerič, Po-žego, Titovo, Užice, Priboj, Pri-jepolje, Bjelo polje, Mojkovac, Kolašju, Titograd in do Bara.
To pa je le smer, kajti obstaja tudi več variant, od katerih sta glavni dve, in sicer ena v Srbiji, druga pa v Črni gori. Nadalje so se ponekod morali prvotni načrti nekoliko spremeniti, kajti v zadnjih letih so se ponekod pogoji temeljito spremenili, posebno za-ladi gradnje hidroenergetskega sistema na Morači, na Tari in na Limu, kjer so umetna jezera novih hidrocentral zalila področja, koder bi bila morala po prvotnem načrtu voditi proga. Na zasedanju, ki smo ga o-menili, pa so proučili vse elemente in vse variante in posebna izvršna komisija bo sprejela končne predloge za nadaljnjo gradnjo.
Prvotni načrt je predvideval progo s parno vleko, sedaj pa se predvideva, da bo vsa proga elektrificirana, kar je tudi logično, saj je električna vleka ne le primernejša za potnike, pač pa tudi bolj nagla, bolj u-činkovita in tudi cenejša. Hkrati je tudi znano, da so se v zadnjih letih proizvodne zmogljivosti električnih central v Jugoslaviji močno povečale, do-čim pred desetimi leti, ko se je o tej progi začelo govoriti,
0	teh zmogljivostih še ni bilo govora.
Na sedanjem zasedanju je bilo govora tudi o prometu na tej progi, za katerega se meni, da bo leta 1970 znašal 2 milijona 250.000 ton blaga in en milijon in pol potnikov. Pet let pozneje bo promet znašal že 3,200.000 ton blaga in 2,200.000 potnikov. V naslednjih petih letih pa se bo blagovni promet dvignil na 4 milijone ton, o-sebni pa na 2,7 milijona potnikov.
To se pravi, da bo z razvojem teh področij promet naru-ščal in da se bo proga v razmeroma kratkem času izplačala. To še tem prej, če vzamemo v poštev še razne stranske elemente, kot na primer dejstvo, da bodo razbremenjene druge proge, da bo pot od Beograda do morja v primerjavi
1	sedanjo čez Reko skrajšana za 165 km, odnosno za 151 km, v primerjavi z dosedanjo na Ploče. Ce upoštevamo še pomen proge za področja, skozi
Glavne prometne žile, ki spajajo ali bodo spajale, ko bodo dokončane, glavna jugoslovanska mesta $ tistim delom Jadrana, ki se razteza med Pio čarni in Barom
katera bo vodila, za področja, ki so prirodno bogata, zaradi pomanjkanja prometnih sredstev pa zaostala, je logično, da
se izgradnja te proge vsiljuje in čim prej bo dokončana, tem prej bodo ti kraji oziroma njih bogastvo prišlo do veljave.
illlililliliiininlllllllllllllllllilllllllllllMillllllMllllillIllllluuniiiiiiiiiiiiiiiiiiillilllillililiillllllllllliiiillllllll
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Kipar Salvarani v baru Tivoli
Gino Salvarani doma iz Mantove, hi razstavlja v baru Tivoli, se ni izučil slikanja, temveč kiparstva na bolonjski akademiji in učitelj mu je bil znant Mastrojani, močna osebnost, katere vpliv se delno pozna na e-dinem kipu te razstave. Da ni tu več kipov pa je vzrok to, da Salvarani služi v Trstu svoj vojački rok in tako nima časa, niti možnosti predati se kiparjenju. Našel pa je pri nas možnost poglobiti svoj risarski talent in sicer v grafični šoli za ujedanke, ki jo vodi slikar Carlo Sbisa. Zato pač prevladujejo na razstavi ujedanke.
V katalogu njegov učitelj Sbi-sd pravilno poudarja, da Salva-ranijeva ljubezen ostaja le kiparstvo, okoli katerega se vedno < vrte njegove misli. In to se pozna v večini risb. So to, torej, bolj študije za kipe, ki naj bt odgovarjali poimenovanju risb, kot, na pr.: Koleriki, Vodnik, Sestanek, Topi človek, Borba itd., razen risbe «Dež», ki je povsem risarsko zasnovana. Temu pa bo marsikdo oporekal, češ kje pa so ljudje v teh risbah, saj. je to prejkone abstraktna likovnost. In vendar bo takim mladi kipar ugovarjal, tiho in skromno, trdeč, da so vse tu narisane oblike, ki sličijo grčavim polenom, človeško pre-človeške, ker je človek v njih zreduciran na svoje bistvo, ki ga razlikuje od živali in to je dar govora.
Od tod oni polkrožnt utori v Salvarani jeni oblikovnosti So to pretirano velika usta, pouo-reča in kričeča, brez katerih bi človek ne bil to, kar je. Sicer
pa so v risbah vprav te polkrožne zareze oni važni činitelj ravnotežja, ki povsod rešuje u-temeljenost navpičnic. Priznati moramo, da ima mladi umetnik res prefinjen občutek za igro črt kot takih in njih kontrastno podajanje. Njegove črte znajo biti tanke kot las in koj nato pa krepko izrisane s poudarjenimi črninami, a rdeča, rjava in oranžna barva ponekod dobro dopolnjuje njih pripovedovanje.
Vsa risarska tankočutnost SaU varanija pa prihaja do veljave v ujedankah. So to mala dela, toda izvršena so z veliko ljubeznijo. In tudi v njih čutimo, kako vešče predeluje razne kiparske praoblike, zagonetne, kot izkopana starinska orodja, katerih uporaba nam ostaja neznana, praoblike, ki ponekod sličijo tudi kostem nemogočih bitij iz naših sani.
MILKO BAMBIČ
16. polku v Cagliariju (Sardinija) in pri ka-terih so našli propagandne brošure in letake slovenskega partizanskega gibanja. Skupno so bili obsojeni na 138 let ječe, in sicer Milan Krivic in Ivan Sivec na 30, Alojz Kutin na 26 ter Josip Brežavšček in Jo§ip Kofol na 24 let ječe
31. oktobra je bilo obsojenih pet partizanov jz Ostrožnega Brda, ki so pripadali skupini pod vodstvom Karla Masla, in sicer skupno na 113 let (Fran Medved na 30, Andrej Krebelj na 25. Frančiška Medved na 26. ostala dva vsak na 16 let).
Naslednji dan je Posebni tribunal obsodil tri kmete iz Anhovega, ker so podpirali partizane, ki so tedaj zasedli kraj in se nastanili v njihovi hiši. Obsojeni so bili Ludvik Velišček na 30. Kristina Erzetič na 24 in Josip Mavrič na 26 let ječe.
21. novembra je Posebni tribunal zopet izrekel smrtne obsodbe. Tokrat proti dvema partizanoma, Viktorju Blečiču in Miru Grakaliču, ki so ju ranjena ujeli v Matuljah. Druga dva partizana, ki sta bila hkrati ujeta, sita bila obsojena vsak na 16 let.
Istega dne je bil tudi proces proti partizanu Branku Kolosi (?) iz Zagreba, ki so ga avgusta 1941 ujeli, ko se je skušal izkrcati na Cres, da bi vršil diverzantske akcije. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. To je eden treh primerov, ko je Posebni tribunal izrekel tako kazen.
Teden nato je stala pred Posebnim tribunalom skupina 14 obtožencev iz Matulj in sosednjih krajev, ker so bili člani Osvobodilne fronte in so podpirali partizane. Skupno so bili obsojeni na 336 let ječe, in sicer Ivan Sinčič, Vincenc * Brozina, Karel Puc in Alojz Smerdelj na 30, Anton Frank, Franc Kavčič, Albert Jurdan, Branislav Laginja, Alojz Perčič Stojan Surina in Matej Šuštar na 24 let; ostali trije pa na 16 let ječe vsak.
30. novembra je bil od Posebnega tribunala obsojen na 24 let ječe Rafael Ogrizek iz Trsta, ki je Jota 1939 emigriral in se je zopet vrnil v Italijo pomladi 19412. Obtožili so ga sodelovanja s partizani.
Značilen je bil proces z dne 5. decembra, ko je Posebni tribunal sodil 21 obtožencem iz Jugoslavije, namreč iz tedaj po Italijanih zasedene Dalmacije in Črne gore, ki so jih po okupaciji konfinirali na Lipari. V glavnem so to bili intelektualci. Obtoženi so bili, da so organizirali komunistično organizacijo z zaupniki v vseh kameronih. Skupno so bili obsojeni na 48 let ječe.
Dne 9. decembra je Posebni tribunal obsodil še dva Jugoslovana, Milorada Radovanoviča in Vinka Vrhunca, vsakega na 30 let ječe. Prvega, ki je bil v stari Jugoslaviji načelnik tiskovnega urada v Beogradu, so obtožili, da «ni hotel z vlado zbežati v London, temveč da je sporazumno s slovensko Osvobodilno fronto o-stal v deželi, da organizira antifašistično delovanje. Vrhunec pa naj hi bil njegov sodelavec.«
Meseca decembra in sicer 12., je bil obsojen na 12 let ječe sedanji tržaški občinski svetovalec dr Josip Dekleva.
Vrsto Slovencev in Hrvatov, ki so bili leta 1942 obsojeni od Posebnega tribunala, je zaključil Franc Prinčič iz Brd, ki je bil kot član partizanske skupine 19. decembra obsojen na 24 let.
V letu 1943 je fašistični Posebni tribunal deloval samo do druge polovice julija, ko je bil od Badogliove vlade ukinjen. Vendar izkazuje tudi ta kratka doba kar 32 procesov proti Slovencem in Hrvatom. Med temi jih je mnogo, ki so po številu obtožencev in po teži kazni pomembni.
Ze 19. junuarja so bili štirje kmetje z Vipavskega obsojeni od Posebnega tribunala kot člani partizanske enote, ki je delovala na Vipavskem. Obsojeni so bili Franc Krašna in Alojz Stefančič na 30 ter Pavel Ferjančič in Silvester Stefančič na 28 let ječe.
25. januarja so Hermana Dolgana iz Ilirske Bistrice, ki ga so ranjenega ujeli na Snežniku, obsodili na 30 let ječe.
28.	januarja so bili obsojeni štirje kmetsk; fantje, ki so jih ujeli v Ajdovščini, ko so z večjo skupino tovarišev skušali priti do partizanske enote na Snežniku, in sicer Albert Cuk in Franc Ščuka na 30, Emil Cuk na 24 in četrti obtoženec na 16 let ječ».
Naslednji dan sta bila od istega tribunala obsojena Rudolf Pregelj in Frančiška Leban vsak na 25 let ječe, ker sta pomagala pri oskrbovanju partizanskih e-not.
3. februarja je bilo pred Posebnim tribunalom kar pet procesov: na prvem je bil Andrej Bric iz Dornberga obsojen na 24 let ječe, ker je skušal kupiti orožje od italijanskih vojakov, na drugem pa Hieronim Cecchini (Čehovin?) iz Štjaka na 30 let ječe kot član partizanske enote. 10. marca so bili obsojeni Franc Bele na 26, Zofija Plesničar na 24 in druga obtoženca na 5 let ječe, ker jih je nekdo ovadil, da oskrbujejo s hrano partizanske enote.
Istega dne je Posebni tribunal obsodil tudi Josipa Grebenjaka iz Kojskega na 24 i let ječe, češ da je imel zveze s partizani.
17. marca je bila šestčlanska
skupina delavcev iz Matulj obsojena skupno na 46 let ječe zaradi komunistične organizacije in propagande.
Naslednji dan, 18, ma.ta, pa so bili kar štirje težji procesi: Na prvem je bil mlinar Stanislav Sorta iz Vipave obsojen na 24 let zaradi pomoči partizanom. Na drugem procesu sta bila Leopold Kogoj iz Idrije in Franc Murovec iz Cerknega obsojena vsak na 30 let ječe, ker sta pripadala komunistični celici v Idriji, ki je zbirala partizane. Tretji obtoženec, Leopold Niedi (?) iz Idrije je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Na treljem procesu sta bila Nikolaj Mohorič iz Idrije in Friderik Kobal iz Ljubljane obsojena vsak na 24 let ječe, ker sta s hrano in denarjem podpirala partizane. Na četrtem procesu pa sta bila Franc Mavrič in Jakob Pajntar iz Grahovega obsojena vsak na 26 let ječe. ker sta zbirala orožje in propagirala za partizanske odrede.
29.	maja je bil proces proti 23 obtožencev, ker so oživili komunistično organizacijo v Istri, zlasti še v okolici Raše, in delali propagando za partizansko gibanje. Skupno so bili obsojeni na 240 let ječe (med njimi Marij Spilar na 30 ter Franc Komel in Attilio Giovi na 20 let).
10. junija je bil proces proti 15 partizanskim simpatizerjem, katerih imena so našli na seznamu pri jciurirki Mariji Maslovt, ki so jo ujeli septembra 1943 tned bojem v okolici Reke. Dva obtoženca sta bila oproščena, o-stalih trinajst pa je bilo obsojenih skupno na 62 let ječe. (Marija Maslo je bila obsoiena na 24 let ječe).
23. junija sta bili dve šivilji, prva iz Kanala, druga iz Idrije, obsojeni na io let ječe vsaka, ker sta nosili obleko in list «Delo» partizanom, oziroma širili partizanske letake.
Zadnja dva procesa proti Slovencem in Hrvatom ata bila 20. julija 1943. Na prvem je bil Stanislav Štrukelj iz Mosta na Soči (predvojne Sv. Lucije) obsojen na 26 let ječe. Ko je po neki bitki pri Tolminu skušal rešiti neko žensko, so policisti streljali nanju ter pri tem ženo ubili, njega pa ranili in ujeli. Istega dne je bil še proces proti skupini sedmih mladeničev iz puljskega okoliša, ki so organizirali komunistično celico Obsojeni so bili skupno na 42 let ječe
25. Junija je fašistični Posebni tribunal sodil skupini sedmih mladeničev komunistov, v glav-nem dijakov, ki so se shajali v Sv. Križu pri Trstu, in jih je obsodil na 39 let ječe.
Pregled, ki smo ga podali, oh. sega, kakor smo že omenili, la najvažnejše primere. Od obto-žencev smo imenovali le tiste, ki so bili obsojeni na najstrožje kazni. Potrebno pa bi bilo poda-ti celotni pregled z natančno navedbo vseh obtožencev po imenu in priimku, rojstnem kraju in datumu ter kazni. Zaradi popolnosti bi bilo treba preveriti in po potrebi popraviti in dopolniti podatke, ki jih navaja knjiga «AULA IV«
Avtorjem te knjige pa moramo biti hvaležni, da so spravili na dan ves ta material, ki bi sicer bil nam nedostopen. Vsi ‘i procesi kot celota, pa tudi vsak posamezni proces, majhni ali veliki, je sestavni del zgodovine našega narodnega in antifašist-nega gibanja na Primorskem Zato bi bil tak pregled nujno potreben in želeti bi bilo. da hi pri tem s svojimi podatki in spomini sodelovali vsi, ki so bili prizadeti.
(Konec).
L. C.
■Ulili....................11,111,
Od potapljanja se da živeti
V morju je človek že prodrl do nezaslišanih globin, toda le s pomočjo batiskafa Švicar Hans Keller pa je dosegel globino nad tri sto metrov ooremljen samo z najnavadnejšo opremo za podvodno plavanje ter aparatom za kisik. Sicer je v njegovi aparaturi baje še neka novost, na vsak način pa je vse, kar nosi s sabo pod vodo, v treh steklenicah, pritrjenih na hrbtu.
Hans Keller ima vsega 22 let, študiral je matematiko, ki je zanjo pokazal izredne sposobnosti. Toda že nekaj let sem. se je popolnoma posvetil potaplian.ju v morske globine. In vtem ko je drugim potapljačem kvečjemu uspelo doseči globine do sto metrov, se je on v Lago Maggiore spustil do 280 metrov globoko. Tajna njegovega uspeha je. kot se govori, v neki posebni mešanici plina, ki je njegova skriv-nost. O tem on ne govori, ker bi prej še hotel doseči nagrado okrbg 8 milijonov lir, ki jo je ameriško mornarniško poveljstvo razpisalo za onega, ki bi z navadno opremo dosegel globino 305 metrov. Hans Keller bo to poizkusil na obali Floride, ali nekje v Sredozemlju. On je svojega uspeha gotov, nakar bo tajno mešanico odkril, kar mu bo gotovo prineslo še mnogo več od osmih milijonov.
									 		
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za uspešen zaključek nekeja posla, potrebno delno popuščanje. Ljubezen drage osebe vam bo plačilo za razne nevšečnosti Nervoznost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Navidez nejomembna ponudba, bi znala biti zelo važna za vašo bodočnost. Načrti za konec tedna. Zdravje odl-čno.
DVOJČKA <Od 21.5. do 22.6.) Ne silite v ospredje, če želite doseči nekaj stvarnega. Ne polagajte važ nostl na v jezi izrečene besede. Nervoznost.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobri Izgledi v vašem delu, zatipajte va. se. Zabaven večer s starimi prija, teljl Odlično zdravstveno stanje.
LEV (od 23 7 do 22 8 | V poslu ne poskuša'(• it p - s* "arij, —oj
nostl. Ne bodite brez razloga ljubosumni Zdravje dobro DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite previdni pri reševanju vprašanj, ki Jih dobro ne poznate, Po-uoliio razumevanje od strani ljubljene osebe. Počivajte TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) Ne kažite brezbrižnosti do nekega predloga in bodite previdni. Pri ocenjevanju reke osebe, naj vas ne vara njen videz. Zdravje nespre. ,.ienJeno.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11\ Ugoden trenutek za one. ki Im:, w	'Att ki k, 7 -galft šot pv
te v red vaše dokumente STRELEC (od 23 11 do 20 12.) Ognite se v poslu vsake odgovor-nosti in odločitve, jskrenost priia. tel jev vam bo v veliko zadoSče. nje Nervoznost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izvrsten dan za vsa de»a. ki za. ntevajo dober okus in pestro do-ml šilijo. Branite nekega prijatelja. Zdravje dobro.
VOuiNAR »od 2l.l do 19.2.) Bodite v delu vztrajni m potrpežljivi, uspen se vam gotovo ne iz. makne V čustvenih zadevah n* bo zaprek. Zdravje prav' dobro RIBI (od 20 2. do 20.3.) Da bi opravili dve deli naenkrat, skušaj-*e pridobili na času. Pomagajte prijatelju t d-u-v« nasvetom. N« »k
Goriško-beneški dnevnik
5 SEJE OBČINSKEGA ODBORA
Razprava o javnih delih v Podgori, Pevmi in Ločniku
V ponedeljek 30. t. m. bo seja občinskega sveta Občina se bo udeležila partizanske proslave v Vidmu Odobren predujem občinskim uslužbencem
Pretekli torek zvečer je imel i vadnega nastopa, ki bo na željo njem zborovanju o tem dokončno
goriški občinski odbor svojo redno tedensko sejo, ki jo je vodil podžupan dr. Gallarotti. Razpravljali so o splošnem načrtu za javno razsvetljavo, o ukrepih v korist okoliških krajev in o mestnem pravilniku.
V zvezi s proslavo 25. aprila so odobrili besedilo proglasa na občane ter sprejeli sklep, da se bo občina udeležila partizanskih proslav v Vidmu s svojim praporom in zastopstvom.
Podžupan je sporočil, da so bili odobreni predujmi za občinske uslužbence in bodo še pred veliko nočjo izplačali v ta namen 16 milijonov. Odbor je določil, da bodo sklicali sejo občinskega sveta za ponedeljek 30. t. m., da bi lahko takoj obravnavali vprašanja mestnih avtobusov ATA. Sprejeli so sklep, da bodo zaprosili grofa Co-roninija, naj bi dovolil občinstvu vstop v svoj park vsaj ob praznikih ter priporočali sodelovanje občanov pri varstvu javnih nasadov. Sprejeli so tudi nekatere ukrepe glede pločnikov in dohodnih cest ter se bodo o tem vprašanju še posvetovali s strokovnjaki. Odobrili so tudi besedilo mestnega pravilnika, ki ga bodo predložili občinskemu svetu v razpravo.
Odbor je odobril nekatera dela na šolah po okoliških vaseh, dalje popravilo cerkve v Podgori in proučil je tudi možnost izbire zemljišča za novo pokopališče v Pevmi, upoštevajoč pri tem želje, ki so jih izrekli domačini. Pozneje bodo proučili tudi ločniške probleme.
Na predlog odbornika za javna dela so sprejeli nekatere ukrepe za razna cestna dela. Proučili so tudi načrt za obnovo in okrepitev javne razsvetljave v Gorici, ki ga bodo postopoma izvajali. Načrt predvideva 60 milijonov lir stroškov ter bo k njegovi izvedbi prispevala tudi država. Načrt bodo predložili občinskemu svetu.
Odbornik za zdravstvo dr. Mi-locco je predlagal sprejem nekaterih prosilcev v Dom onemoglih, odobritev prošnje za brezplačna zdravila in za plačilo stroškov v bolnišnici. Sklenili so nadalje, da bodo odlikovali nekatere zaslužne učitelje z zlato kolajno. Govorili so tudi o kanalizaciji matičnega urada ter odobrili prvih 500.000 lir za stroške v ta namen.
Sprejeli so tudi sklep, naj Unio-ne Ginnastica Goriziana poskrbi za organizacijo vsedržavnega telo-
občine v Gorici.
Sejo so zaključili z medsebojnimi voščili za praznike.
I pomenili.
Zborovanje goriških kavarnarjev
Danes popoldne ob 16. uri bodo imeli goriški kavarnarji in gostilničarji zborovanje svoje kategorije, ki se bo vršilo v prostorih Zveze trgovcev na Korzu Italija v Gorici.
Glavni predmet obravnave bo tisti požirek kave, ki so mu Kavarnarji pred nekaj meseci že zvišali ceno na 40 lir, sedaj pa nameravajo po zgledu Trsta povišati ceno na 45 lir za skodelico, če jim trgovinska zbornica ne bi zopet dodelila kave in sladkorja po cenah proste cone.
Kot znano je trgovinska zbornica ukinila omenjeno nakazilo javnim lokalom prav zaradi povišanja cene črni kavi. Kavarnarji se izgovarjajo, da so morali zvišali ceno zaradi večjih davkov, izdatkov za uslužbence in drugih stroškov. Ker pa bi novo povišanje zelo negativno yplivalo na kliente, bodo skušali ponovno doseči nakazilo za kavo in sladkor in obdržati ceno po 40 lir za skodelico. Na vsak način se bodo na današ-
PROSVETNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIC»
priredi v nedeljo, 20. maja enodnevni avtobusni
IZLET
na BLED in v LJUBLJANO.
Vpisujejo;
Bruno Stekar -Jožef Stanič — Albin Kotnic — Franc Gravnar
-	Valerišče pri Rejevlh
Britof
—	Sčedno
Vpisovanje se'zaključi nepreklicno 30. aprila.
Vožnja in skupni potni list z vizvmom stane 2.000 lir.
Pri vpisu naj vsakdo izroči osebno izkaznico, pove nai očetovo ime ter plača na račun 1-000 lir.
Odhod ob 5. tiri od Dvora Odhod iz Ljubljane ob 21. uri.
Odbor
Ponesrečil se je v rupenski papirnici
Prejšnjo noč ob 2.45 so poklicali avto Zelenega križa v Rupo, kjer se je pri delu v tamkajšnji karto-nažni tovarni ponesrečil 30-letni Ciril Hlede, ki je doma iz Ščedne-ga št. 19. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali, so zdravniki ugotovili, da si je Hlede zmečkal kazalec leve roke, ki mu ga je zagrabi] stroj v tovarni. Zato so ga pridržali na zdravljenju.
FR0METNA NEZGODA SREDI GORICE
Z mopedom trčil v avto in si dvakrat zlomil nogo
Na obeh vozilih je bila škoda le manjša, voznik avta pa nepoškodovan
Sinoči okrpg 20,35 se je 55-letni delavec Franc Kocina, ki je doma iz Mčdane v Brdih ter stanuje sedaj v Gorici, Ulica Gelsi 21, vračal s svojim mopedom iz mesta po Ulici Brigata Pavia proti svojemu domu. Ko je prišel do križišča blizu bara «Godina», je hotel zaviti na levo v Ulico Gelsi. V tistem trenutku je od Stražic sem privozi] z avtom Giulietta 23-letni Vito D’Ugo iz Gorice, Ulica Ra-stello 12. Kocina se je s svojini mopedom zaletel naravnost v avte ter treščil po tleh. Z avtomobilom Zelenega križa so ga takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge na dveh mestih ter ga zato pridržali za 30 dni na zdravljenju. Avtomobilist je ostal nepoškodovan. Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija, ki je ugotovila, da sta obe
vozili utrpeli le manjšo škodo ter je napravila zapisnik o nesreči.
Nezgoda ženske na polju
Včeraj okrog 16. ure je prišla po pomoč v goriško bolnišnico 34-let-na Ivana Gabrovec iz Steverjana štev. 6. Ko je pripravljala steljo na polju blizu doma, se je žena ranila v levo roko. V bolnišnici so ji rano očistili in obvezali
Včeraj okrog 8.45 je priše] na sedež Zelenega križa v Ul. Morelli 15-letn) Alojz Velišček, ki stanuje v Gorici, Ul. Montesanto 121. Fant s; je namreč pri delu pri podjetju Mizzo-n, kjer je zaposlen zmečkal palec na levi roki z nekim težkim tovorom. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Venete, kjer so mu nudili prvo pomoč.
1111111111111111111111111111111111,1111111111111111(1111111111111,Hlinil,IIIIIIItlllMItlllllllltlllllllllllHIIItllllltItirilllllilllllf 1111111111111111111111111111,111111111111111111111111111111111111
DISKUSIJSKI VEČER NA SEDEŽU UNIVERZITETNEGA KROŽKA
Z ustanovitvijo avtonomne dežele bomo imeli velike finančne koristi
V diskusiji so sodelovali liberalec Chiozza, demokristjan Cocianni in socialist Zullani ■ Debato je vodil dr. Mamin
Za avtonomno deželo ali proti njej, ito je bila tema razprave, ki jo je organiziral goriški univerzitetni , krožek, da bi si goriško občinstvo ob besedah zagovornikov in nasprotnikov dežele ustvarilo sliko, kakšne težave se pojavljajo pri uresničitvi ustavnega člena štev. 116 in kakšne koristi bo prineslo novo upravno telo.
Pozivu univerzitetnega krožka so se odzvali liberalec Chiozza, demokristjan Cocianni in socialist Zulliani, ki so pod vodstvom dr. Manzina razvili vsak svoje misli.
Najprej je govoril liberalec Chiozza, ki je deželo označil za stroj, ki bo ((proizvajal težkoče«. Prikazal je nasprotja, ki obstajajo med posameznimi pokrajinami in so po njegovi sodbi nepremostljiva. Videmska pokrajina bi morala imeti, če naj bi se volitve izvedle na demokratični način, okoli 60 odstotkov svetovalcev v deželnem svetu. Znane so spletke, ki so jih počenjali vsi videmski krogi, da bi se Gorici odvzela prosta cona. Glede Trsta, je govornik dejal, da ima celo vrsto ugodnosti za vse sektorje ekonomije. Svojega denarja pa prav malo investira v kapitalno izgradnjo. Go-
riška pokrajina ima s tržaško to i nost, na katero mejimo. Ali na sc rodnost, da prejema od države | način, ki je leta 1953 povzročil ne-
številne podpore. . Ladjedelnici v Tržiču, ki je najvažnejši industrijski obrat, bodo leta 1964 odvzeli prispevek v znesku 20 odstotkov za konkurenčno gradnjo ladij. Po mnenju svetovalca se bo z ukinitvijo prefekture v Gorici zmanjšalo število kupcev, operaterji pa se bodo preselili na videmsko tržišče. . i
Demokristjan Cocianni je prikazal že dokaj izdelano zamisel dežele in funkcije, ki jih b.i morala opravljati. Z ustanovitvijo dežele se ne bo prejudicirala c irn B, ki je pod jugoslovansko upravo. Dežela bo nastala zaradi specifičnih pogojev ob vzhodni italijanski meji, zaradi etničnih značii-nesti, ki niso tako poudarjene kot’
v Južnem Tiroiu in zaradi dejstva, da generalni komisariat v Trstu ne more večno trajati.
Deželna razdelitev države je"po-vsem v skladu z napori, ki so bili v tej smeri napravljeni veliko pred nami, v številnih demokratičnih državah na svetu.
Naša dežela predstavlja vzhodna vrata države. Obstaja vprašanje, kako naj se vključimo v stvar-
21 etap-skupno 4154 krt na Giru
MILAN, 19. — Letošnji Gi-ro bo potekal od 19. maja do ]9. junija in bo vseboval 21 etap za skupno dolžino 41.54 km z enim samim dnevom počitka. Letos je na progi, po kateri bodo tekli kolesarji, polno malo znanih jmen, a vseeno bo pot vodila udeležence skozi lepe in zanimive pokrajine. Počitek bo 1. junija v Nevegalu nedaleč od Bel luna, kjer se bo praktično začel vzpon na «Monti Pallidi«.
45. kolesarska dirka po Italiji, ki bo ena najbolj dolgih in najtežavnejših, bo potekala pod ges-
................................................IIIIIIIIIIIIII...Hlinili,.......................H...........................................................
SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE
UuUSO. 16.30, 19.15 in 22.00; «Ba-rabba«, A. Cjuinn, S. Mangano ln V. Gassman. Italijanski barvni film v cinemascopu.
VERDI. Danes zaprto. Jutri ob 16.30: «Macist na dvoru velikega kana«, G. Scott in Joko Tani. Barvni film v cinemascopu. VJTTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 17.00: «Apaši na zasedi«, A. Mur-phy in P. Duryea. Ameriški barvni film.
CENTRALE. Danes zaprto. Jutri ob 17.15: «Macistov triumf«, K. Morris in C. Caro. Barvni film v cinemascopu.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna D'UDINE Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,8 stopinje ob 15. uri. najniijo 9 stopinj ob 7. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odst.
Določili so 3 milif one za načrt industrifske cone v Tržiču
Strokovnjakom bodo Izročili material za izdelavo ekonomskega in urbanističnega načrta
Prejšnji dan se je na sedežu tigovinske zbornice v Gorici sestal pripravljalni odbor za ustanovitev industrijske cone v Tržiču. Seji so prisostvovali predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, odbornik Vezil, tržiški župan Romani z odborniki Marchesanom, Za-rettijem, komisar trgovinske zbornice dr. Palisi, generalni tajnik dr. Candussi in načelnik oddelka dr. Ferlan.
Seji je prisostvoval tudi prefekt dr. Nitri, ki je želel prisostvovati
I diskusiji o tako važnem vprašanju I za tržiš
tržiško gospodarstvo.
Odborniki so brez pripomb odobrili zapisnik zadnje seje, ki je bila 5. aprila v občinski hiši v Tržiču, in sklenili finansirati načrtovanje za dograditev industrijske cone v Tržiču. Po en milijon lir bo plačala pokrajinska uprava, trgovinska zbornica in tržišk-a občina.
Pri obravnavi dnevnega reda so zbrali skupino ljudi, ki bo prouči-, la pravno obliko ustanavljajoče se industrijske cone. Skupina bo imela svoj sedež pri pokrajinski upravi in bo začela z delom prihodnji teden.
Nadalje so si v duhu prijateljskega sodelovanja razdelili posamezne odgovornosti, predvsem pa določili zbiranje materiala, ki ga bodo dali na razpolago strokovnjakom za izdelavo ekonomskega in urbanističnega načrta. Material s področja industrije, financ in dela bo zbirala trgovinska zbornica, s področja zemeljskih pomorskih in zračnih prevozov pa pokrajinska uprava in tržiška občina.
Ko so izčrpali dnevni red, so sklenili, da bo prihodnja seja 2. maja na sedežu pokrajinske u-prave.
naden dvig brezposelnosti za 4000 enot in beg kapitalov, ali pa s priznavanjem načel mirnega so-sedsitva, ki bi angleškemu, nemškemu in drugim kapitalom omogočilo gradnjo industrijskih obratov v bližini novih tržišč.
Na konou Je govornik prikazal škodo, ki smo jo v goriški pokrajini imeli zaradi rimskih nerazumevanj naših vprašanj, ki so se reševala v izključno korist Trsta. Tako smo izgubili letališče, železniška zveza z Novo Gorico ima samo simbolični pomen, gradnja železnice Krmin-Redipuglia pa nas bo odtrgala od glavne železniške proge Trst-Videm itd. Nekaj takšnega se v okviru dežele ne bi zgodilo, ker bi se na podlagi načrtovanja dala prednost tistim objektom,, ki koristijo vsaj deželi.
Socialist Zuliani je dejal, da je osnovna težnja pri ustanavljanju dežele široka decentralizacija države, kar je v nasprotju s fašistično centralizacijo. Razumljivo je, da se določene skupine bojijo nove ureditve, ker bi prizadela njihove interese. Osnovna naloga dežele bo načrtovanje gospodarske politike. Najprej se mora izvesti agrarna reforma, obrtniška podjetja se morajo združiti v zadruge in proizvajati na podlagi sodelovanja. Mali industriji naj se izplača več kreditov, nacionalizira naj se SADE, da bo elektrika cenejša in da se bo s tem dvignila industrializacija.
V drugem delu svojega govora je Zuliani prikazal finančna vprašanja. Ce bi ustanovili deželo pred leti, bi prihranili okoli 200 milijard lir, ki jih je pobrala država. Ni res, da prejema Trst državni denar. Sam De Castro dokazuje, da se mesto vzdržuje s svojimi sredstvi in da plača državi veliko več kot dobi od nje.
Po govorih posameznih poročevalcev je vsakdo pojasnil nekatere najvažnejša misli iz svojega govora, nakar so se priglasili k besedi še številni poslušalci, ki so pripadali desnici. Vsi so nasprotovali ustanovitvi dežele ter skušali ustvariti spor med Cocianni-jem in Zulianijem glede nadaljnjega obstanka prefektur, ki bi po Cociannijevi sodbi morale ostati, po Zulianijevi pa izginiti.
lom «V znamenju turizma po novih cestah in krajih«. Giro so danes uradno orisal) v prisotnosti ministra Folchija in drugih uglednih osebnosti.
Potek dirke je orisal direktor organizacije Gira. k) ga prireja šport, ni dnevnik «La Gazzetta dello Šport« Vincenzo Torriani, medtem ko te. minister Folchi simbolično iz. rodil danes odsotnemu zmagovalcu lanskoletne dirke po Italiji Arnal-du Pambiancu zlato kolajno. Nagrado sta prevzela Gino Bartali in tehnični vodja Pambiancovega klu. ba Proietti.
Karakteristika letošnjega Gira, ki bo 200 km daljši od Tour de France, je sledeča: .sedem ciljev bo postavljenih na vzponih, za veliko gorsko nagrado bo sedem ciljem prve kategorije in sedem druge, medtem ko bo 14 ciljev ((trobojnice«. Na letošnji progi ne bo niti enega vzpona, k) je bil na lanski dirki. 45. Giro bo letos potekal samo po italijanskih cestah in ne bo nit) enkrat «zašel» v tujino. Povprečna dolžina etap je 198 km. Novost je tudi v tem, da ne bo niti ene etape na kronometer.
■ Na vprašanje kaj misli o letošnji dirki, je Gino Bartali izjavil: «Je dirka za močne ljudi. Zmagati bi moral popoln kolesar, ker so vse etape več ali manj naporne. Ne morem reči več, razen da bi prav rad nastopil na letošnji dirki. Žal sem že prestar.«
«Giro 1962» bo začel delati preglavice že v drugi etapi. Kolesarji se bodo morali že po drugem dnevu dirke povzpeti na 1055 m visoki prelaz Cento Croci, v peti etapi jih bo čakal Terminillo s svojim 1901 metrom, v šesti Nido delie Aquile, v sedmi pa 1265 m visoki Montevergine. Po nekaj dneh vožnje po več ali manj valovitih predelih in po počitku po
Simmenthal italijansk' košarkarski prvak 1962
V odločilni tekmi za naslov poraz Ignisa
684'
tini
1GNIS: Gavagnin (10), Maggetti (5), Toth (13),	|j»
(17), Gatti (6), Zorzi (4), Nesti (2), Andreo (4),, "S, J» SIMMENTHAL: Velluti (9), Pieri (9), Gamba, Vitton " minucci (10),. Volpato (S), Ves cono - Ongaro G. D. (12 Ongaro L.
SODNIKA: Luglini (Tržič) in Sussi (Livorno).
***
dodelitev naslov« ^
jonskega košarkarskega prvaka 1962 med milanskim Sim u aj, lom in vareškim Ignisom, ki sta zaključila prvenstvo L ^ s enakim številom točk, se je nocoj končala z zmago Mu j ki so odpravili tekmece 68:61 (33:32).	^
Igralci Simmenthala, ki so morali nastopiti podobno J0 v nepopolni postavi, se morajo zahvaliti borbenosti in .jjli f tohnihi ter izrpttni Fnrml Piminuceiin in Pieriia da SO P ..itt
BOLOGNA. 19. — Odločilna tekma za
tehniki ter izredni formi Riminuccija in Pierija, da so značke državnega prvaka. V prvem polčasu je bilo stanje . |< enačeno, zaradi česar ni nič čudnega, če sta ekipi šli PoC točko razlike.
V drugem delu igre, ko je bila bolj razburljiva in j i Milančani povedli v vodstvo in si nabrali dovolj naskoka, tekmeci Ignisa, pa čeprav so včasih oblegali njihov koš, ni do živega. Nekako sredi drugega dela igre pa so V elluti, in tudi Pieri zaradi petih prekrškov morali z igrišča. To J budilo Ignis, da se je vrgel v napad in zmanjšal razda‘1 -fl tudi za vareško ekipo je prišel čas ošibitve. Najprej ie igrišča Gatti, njemu je sledil Bertini in končno se je tako poškodoval, da ni bil več sposoben za igro. Živčnost * jjl radi važnosti igre prevladovala v obeh taborih, ni dovoljen j ceni, da bi bili bolj točni. Dokaz imamo v prostih strelin. jih je Ignis poslal v cilj 19, Simmenthal pa 12 od 28
po«i
Al
dj.
Poti
V
i
Sli
[«> S\
IIHIHHIHHHIIHHIIIHIHHIHIIHH HHHHIHHHHIIIIIIHHI llllllll IIHIIIIHIHIII Hll IIHHHHIHIH,
,1111'"”"
etapi Lignano-Nevegal, se bodo po-ižju gora. Naj-
novno znašli ob vznožju gora. Naj težje bo v štirinajsti etapi, ko bodo morali preko prelazov Dura n (1.601 m), Forcella Staulanza (1773 m), Oareda (1.369 m), Valles, ki predstavlja z 2.033 m višine ((streho dirke po Italiji«, dalje preko gorskih cest S. Pellegrino itd. Vzponov še ni konec, ker jih bo v petnajsti, šestnajsti, osemnajsti in predzadnji, dvajset.) etapi, ko bodo morali preko 1.971 m visokega Tete d’Arpy in 300 m nižjega Col di Joux.
Spomladansko prvenstvo Italije
Rora odličen v. plavanju na 100 m hrbtno
TURIN, 19. — Danes popoldne se je začelo moško in žensko spomladansko plavalno prvenstvo Italije. Tekmovanje je v 33-metrskem bazenu, katerega so skrajšali na 25 m. Zaradi tega ne bo mogoče priznati morebitnih rekordov. Prvenstvo se je začelo s 100 m prosto za moške. Zmagal je Denner-lein pred Della Savio, medtem ko je bil član tržaške Edere Spanga-ro tretji. Na 400 m prosto za ženske je zmagala Paola Sainl pred Benekovo.in Veschijevo, na 800 m prosto za moške je bil s časom novega rekorda (ki ne bo priznan) najboljši Neapeljčan Orlando, medtem ko je Turinčan Rora po izredni borili s Schollmeyerjem dosegel na 100 m hrbtno najboljši čap prvega dneva tekmovanja, ki b' bil, če bi bil dosežen v pravil-, nem bazenu, nov italijanski rekord. Neapeljčan Rastrelli je zmagal na 100 m metuljčka, Marcelli-nijeva pa si je osvojila prvo mesto na 100 m prsno. V zadnji točki sporeda prvega dne je Laz.zari zmagal na 100 m prsno za moške.
Po ameriški statisti
Avstralija najbolj športu* država
Od starta do cilja
1.	sobota, 19. maja: Milan - Tabiano Bagni (190 km)
2.	nedelja, 20. maja: Tabiano Bagni - Baia delie Favole (160 km)
3.	ponedeljek, 21. m. Baia delie Favole-Alta Valdinievole (223 km)
4.	torek, 22. maja: Alta Valdinievole - Citta delta Domenica (225 km)
5.	sreda, 23. maja: ClttA della Domtinica . Valle Santa (261 km)
6.	četrtek, 24. maja: Valle Santa Fiuggi (185 knt)
7.	petek, 25. maja: Fiuggi - Montevergine (220 km)
8.	sobota, 26. maja: Montevergine - Foggia <155 km)
9.	nedelja, 27. maja: Foggia - Val lata delta Rinascfta (210 km)
10.	ponedeljek, 28. maja: Vallata della Rinascita - B'ano (215 km)
11.	torek, 29. maja: Fano - Castrocaro Terme (155 km)
12.	sreda, 30. maja: Castrocaro Terme - Lignano Sabbiadoro (277 km)
13.	četrtek, 31. maja: Lignano Sabbiadoro - Nevegai (180 km)
14.	sobota, 2. junija: Nevegai - Moena (Monti Pallidi) (199 km)
15.	nedelja, 3. junija: Moena - Aprica <216 km)
16.	ponedeljek, 4. junija: Aprica - Pian dei Resinelll (125 km)
17.	torek, 5. Junlta: Plan de) Resinelli - Casalmonferra.to (165 km)
18.	sreda, 6. Junija: Casalmonferrato - Frabcsa Soprana <222 km)
19.	četrtek, 7. junija: Frabosa Soprana - Terme St. Vincent (200 km)
20.	pelek, 8. junija: Terme St. Vincent - Terme St. Vincent (240 km)
21.	sobota, 9. junija: Terme St. Vincent - Milan (165 km)
NEW YORK. 19. — p<? ,,r/j ameriške revije «Sport R,u.fi

Avstralija prevladuje • ih vi z dosežki atletov drug1^
drij'
v številnih športnih part0* p drugem mestu je Danska. ^ sledijo Madžarska in R(>“e* p lje Belgija, Nova Zelandija, da, Avstrija, Švedska, jl(l CSSR, Portoriko, ZDA, V«® tanija, Južna Afrika, &.jcj zveza, Poljska, Francija,
itd.	-n.
Sestavljavci statistike s°.^l rezultate predstavnikov
Na zadnjem mestu sta a
vilom točk Indija in
((Šport Illustrated« predvij* ,vtj j bo ob koncu leta Sovjeta"® j« f prevladovala v 10 panotWoViF cer v šahu. sabljanju, *®ej||tj modernem peteroboju,	■
strelianiu. hitrostnem drs®_jj
streljanju, hitrostnem “‘‘".»ji,, 7‘4t ledu, odbojki, dviganju “J! ž t ji rokoborbi, medtem ko bj“ t(# Iju najboljša v ameriškem	Igjj ’
rokoborbi, medtem ko
lokostre’stvu, baseballu, "j#1 boksu, golfu, konjskem	s. 9
ook.su. gonu, konjstiem	, tu
dalstvu, plavanju in	*
koncu 1962. leta bo KitaJs*j(l
Britji
prevladovala v
_____	.. .........- .	,	m	J® J
boljša	v namiznem tenisu,	.jj)	<lv„
lija	in	Nemčija si bosta	“	jjj)1
čast	v	nogometu, Velika

nem športu, Italija v ®v.	. ™ ,
mu in Danska jadranhj^/ Jti^
JOHANNESBURG, lS; ',^
danes je bi) nesrečen
li lanska	loralra *	i,
lijanska teniška Igralca	L ti
lija in Merla. Včeraj ste8()|l! v doublu, danes pa sta di v tekmovanju posamc^jtlh (.■" prvenstvu Južne Afrike. ^ -h
' sj
JM.
Gordon Forbes pa Merla ^Itj

6:1. Finalna tekma bo med Avstralcem in nom.
KOŠARKA	___^
MONTECATINI TER**®^ %P prihodnjih dneh bo v f1 pf <k,; tiniju drugi evropski ^sSsi*3|S
turnir z. udeležbo ekip iz.£V Ji . ga, Nice, Muenchena in,_;
Ko, Pin-c, muunuiciia **»	;	, "li,
Club Sportivo Montecatlfl •
bo 21. in 22. t. m.
*****
IVO ANDRIC
|VWAWAVA
Travniška kronika
m.
/AVAVVAVAV.% •
KONZULSKI ČASI
Tako se je rešil mladi kaplan Iz Orašja nadloge, ki je bila za Ano Marijo lahkotna igra, zanj pa resna nevarnost. Hkrati s tem je bilo zaključeno tudi razdobje pobožnosti v travniškem življenju gospe von Mitterer.
Sila, o kateri tukaj govorimo ves čas, ni prizanesla niti francoskemu konzulatu na drugi obali Lašve, kajti ljubezen se ne zmeni za grb ali zastavo.
Vtem ko je v pritličju »dubrovniškega hana» gospa Davil, le negovala svoje otroke in je mož ždel nad obširnimi konzulskimi poročili in svojimi zapletenimi knjižnimi načrti, se je v nadstropju nad njimi »mladi konzul« boril z dolgim časom in z željami, ki jih dolg čas rodi, pa jim ne zna ustreči. Pomagal je Davillu v poslu, jezdil po okolici, proučeval jezik in običaje ljudi in pisal svojo knjigo o Bosni. Delal je vse, samo da bi si izpolnil dneve in noči. Pa vendar ostane človeku, ki je mlad in čil, še dosti moči in časa za želje in za dolgočasje in za tavanja, kakršna pozna samo mladost.
Tako je «mladi konzul« zagledal Jelko, dekle iz Dolca.
Videli smo, da je gospa Daville, ko je prišla v Travnik, potrebovala časa in potrpljenja, predno si je priborila zaupanje fratrov in naklonjenost Dolčanov. Spočetka niso hoteli niti najrevnejši dati svojega otroka v službo francoskemu konzulatu. Ko pa so bolje spoznali gospo Daville in videli, česa vsega je naučila prva dekleta, ki so služila pn njej, so se začeli ljudje trgati za zaposlitev pri francoski konzulki. Po nekaj dolskih deklet hkrati je opravljalo hišna ali ročna dela katerih jih je učila gospa Daville.
V poletnih mesecih so se zbrale tri, štiri dekleta, ki so,
vezle in pletle. Sedele so v prostorni verandi pod oknom, sklonjene nad delom in potihoma popevale. Na poti k Davillu je des Fossčs često šel mimo teh deklet; takrat so še niže sklonile glave, pesem pa se jim je zmedla in pretrgala. Ko je s svojimi dolgimi koraki meril hodnik, je marsikdaj malo globlje pogledal dekleta in jim rekel kako besedo v pozdrav, na katerega od zadrege niso mogle odgovoriti. Bilo je pa tudi težko odgovoriti, ker je bila to vselej druga beseda, katere se je naučil prav tisti dan, in jih je razburila ravno tako kakor njegova sproščenost, nagla hoja in drzen glas. Pri teh svojih večkratnih mimohodih je des Fossčs po neki logiki, ki velja za odnose te vrste, najbolj zapazil obraz tistega dekleta, ki je najgloblje povešalo glavo pred njim.
Ime ji je bilo Jelka; bila je hči malega trgovca, ki je imel v Dolcu skromno hišo, polno otrok. Težka in gosta «krkma»* kostanjevih rjavih las ji je padala do oči. Po nečem nedoločnem, kar je bilo v zvezi z njenim oblačenjem kot z njeno lepoto, se je ločila od drugih deklet. Mladenič je začel razpoznavati njen zagoreli tilnik in beli krepki vrat med sklonjenimi glavami ostalih vezilj. In ko je nekega dne malo dlje gledal v ta upognjeni vrat, je dekle nenadoma dvignilo glavo, kakor bi jo pogled zapekel in bi se ga rada znebila. Za trenutek mu je pokazala svoje mlado, široko lice s sijočimi, toda krotkimi rjavimi očmi, z močnim, ne čisto pravilnim nosom ln velikimi lepimi ustnicami, ki so se komaj stikale. Presenečeni mladenič se je zastrmel v obraz in videl, kako so njena močna usta na konceh lahno vzdrhtela kot ob zadržanem joku, rjave oči pa so se nasmejale z nasmehom, ki ga niso mogle skriti. Tudi des Fossčs se je nasmehnil in ji zaklical neko besedo iz svojega »ilirskega« slovarja; katero si že bodi, saj so v takih letih in okoliščinah vse besede primerne in pomenljive. Da bi skrila nasmejane oči in usta, okoli katerih je trepetala komaj opazna poteza, je dekle spet sklonila glavo in pokazala beli vrat v kostanjevih laseh.
To se je kot neka igra med njima v teh dneh nekajkrat ponovilo. Vsaka igra pa se hoče nadaljevati. To prizadevanje
* Na čel-u pristriženi lasje pri dekletih
je nepremagljivo, ko gre za tako dekle in za mladega, osamljenega In koprnečega mladeniča. Brezpomembne besede, dolgi pogledi in podzavestni nasmehi se povežejo v trden, sam sebe gradeč most.
Začel je misliti nanjo ponoči in zjutraj ob prebujanju; iskal jo je najprej v mislih, nato v resnici, in kot po čudu jo je čedalje pogosteje najdeval in vedno dlje gledal. Ker je ob tem času vse klilo in brstelo, se mu Je tudi ona zazdela kot del — poduhovljeni, izločeni del — tega bogatega rastlinskega življenja. »Ona je vegetalna...« je govoril sam sebi, kakor poje človek neke besede, ne da bi mislil, zakaj to govori in kaj izgovorjene besede pomenijo. Rdeča, nasmejana in sramežljiva, venomer povešajoč glavo kakor roža cvet, je bila v njegovih mislih resnično povezana s cvetjem in sadjem, v nekem posebnem in globljem smislu, po katerem se ni povpraševal; bila je nekaj kakor zavest ln duša sadja in cvetja.
Ko je pomlad dozorela in se je drevje olistalo, so se dekleta preselila na vrt. Tu so poslej vezla vse poletje.
Ce bi kdo govoril s popotnikoma, od katerih je prvi preživel v Travniku zimo, drugi pa poletje, bi slišal o tem mestu dvoje popolnoma nasprotujočih si mnenj. Prvi bi trdil, da je dvel v peklu, drugi da je bil vsaj blizu raja.
Taka mesta z neudobno lego in neprijetnim podnebjem majo nekaj tednov v letu, ki so s svojo lepoto in milino kot ;agrada za vse muhavosti in tegobe ostalega dela leta- V Travniku pade taka doba med začetek junija in konec avgusta in navadno zajame ves julij.
Ko v najglobljih tokavah skopni sneg, ko pojenja spomladansko deževje in metež in ko se zdivjajo vetrovi, zdaj mrzli zdaj mlačni, zdaj besni in silni, zdaj tihi in lahni, ko se oblaki za trajno pomaknejo na visoke robove strmega amfiteatra gora, ki obkrožajo mesto, ko dan premaga noč z dolžino, sijajem in toploto, ko po strminah nad mestom porumene njive in začno sklonjene hruške razsipavati po strniščih obilico sadežev, odpadajočih od zrelosti, takrat nastane to lepo in kratko travniško poletje.
Des Fossčs je skrajšal svoje sprehode po okolici in pre-
iivljal ure na obširnem strmem vrtu konzulata; hod*1 ^ kj’
dobro znanih stezah in ogledoval grme, in nikoli vidne stvari. Jelka je prihajala pred
koUtTa’soto;^ pred drugihj* ^ ; ,3
ali poskrbela, da zaostane za njimi. S planotice, kjer po ' lale, je vedno pogosteje hodila v konzulat po sukanec, J J
do ali malico. Z des Fossčsom sta se sedaj srečavala $ J stezicah, obraslih z zelenjem. Tu je povešala svoj W K obraz, on pa je smehljaje se izgovarjal svoje «ilirsKf pjl' {'i* de, v katerih je bila črka r zamolkla in razvlečena, V pa vedno na koncu besede.	^ J
stezi
ka
Nekega popoldneva sta ostala sama dlje časa na %
I moH rrnct i m Hcf inm lr I o v 4« cnnAnnoB ^iUnln	^»\
;i med gostim listjem, kjer je senčnost dihala t0P‘V je bila oblečena v široke sinje hlače in v ozki
t
h
%
S C
v>
‘ti
r
>t:
Sr

svetlomodrega atlasa na en gumb. Nabrano srajco Jj \o l \ vratom spenjala srebrna sponka. Njene roke, z roka*'
apciijaitt oicuiim apuiitt.a. iNjene rime, Z	pi»lf
molcev, so bile mladostne, zalite z mrežo rdečih Ž*"'7^, v
ži. Des Fossčs jo je prijel za laket. Kri je takoj zff li pa so bledi odtisi njegovih prstov,	jji .
Njene ustnice, bledorumene, nenavadne, močne pt0'
popolnoma enaki, so se v kotičkih počasi skremžile |l>( •in kakor jokav nasmeh, takoj nato je pa sklonila g1®^.
pritisnila k njemu, nema in ubogljiva ko trava in .
getativna je...« je vnovič pomislil mladenič, vendar . se ga je ovijalo, bilo človeško bitje; bolestno ganjen« jp K z dušo, ki se še trga, hkrati pa že pomirja z zlomom M. cem. Brez moči je povesila roke, usta na pol odpri^. <r\ priprla kot v omedlevici. Takšna je bila tu, na njen^
njega, otrpla od ljubezni, od slasti, katero ljubezen U) r od groze, ki ji tukaj sledi kakor senca. Prižeta k njen^
m!
kana, pokošena, podoba polne vdanosti, nemoči, P obupa, pa tudi neslutenega veličastja.	^
Mladeniča je zanesla kri, občutek popolne sre ,a |5
držanega zmagoslavja. Kot iskre so se v njem vžig«1^! ifl šala brezmejna obzorja. Da, to je ono! Vedno je občuje J likokrat trdil, da je ta uboga, skopa in zapuščena jjj^ resnici bogata in razkošna. Sedaj se mu odkriva en skritih lepot.
(Nadaljevani*^
v Ji(
II,1
£7—1800 Ur polletna 35Wli'r “SolItna^Ur	20 ^mesečno^l) *dto - NedelJitafSSSSJa	mtfdi«'^P^elno'm d£ četrtletno 480 din
sjrurus« «0« »*» «*»»««—««*»—«•*»*	sss • .......	■
UREDNIŠTVO: TRST
UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. —
Stritarjeva
Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS,	fi
— Malt oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo Pri
Izdaja in tiska Založništvo tržaškega toka-, Trst


a
t*«
gt*
S