Poštnina plačana v gofovinl Izbaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7 - , za inozemstvo Din 20'—. Račun pii poštno - čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova !Doba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 6. Celje, pondeljek 18. januarja 1932. Leto XIV. DeJovanje Sokolskega društva v Celju V zadnji številki smo na kratko poroeali o 42. rednem občncm zboru Sokolskega društva v Celju, ki se je vršil ob lepi udeležbi v četrtek 14. t. m. od 20.30 do 22. v mali dvorani Narodnega doma. Danes objavljamo obširno poročilo. Društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec je po otvoritvi občnega zbo- ra pozdravil br. prof. Mastnaka kot zastopnika Sokolske župe, župana dr. Goričana kot zastopnika mestne občine celjske in predsednika okrož- nega sodišča dr. Vidoviča ter ostale člane in članice. Spominjal se je te dni umrlega, izredno zaslužnega sta- roste COS in Slovanske sokolske zve- ze br. dr. Josipa Seheinerja. Navzoči so počastili pokojnikov sponiin z 1- minutnim molkom. Lani umrlim čla- nom društva so navzoči zaklicali: »Slava!« Starosta je nato v glavnih obrisih poročal o lanskem društve- nem delu, ki je bilo zelo živahno. Ni bilo sokolskega nastopa v bližnji in daljni celjski okolici, ki bi se ga So- kolsko društvo v Celju ne bilo udo- ležilo. Društveno delo pa je bilo lani osrcdotočeno na sijajni sokolski žup- ni zlet v Celju, ki je zapustil v vsej župi mogočen vtis. Od župnega zleta je število telovadcev, telovadk in prednjakov razveseljivo naraslo. Br. starešina se je vsemu članstvu in prednjakoni zalivalil za uspešno de- lo ob župnem zletu. Društveno delo se je lani tudi razmahnilo na pano- gah lahke atletike in smučarstva. Boj za sokolsko letno telovadišče v Celju je dobil v zadnjem času kon- kretne oblike s tem, da je mestna ob- Čina celjska razpisala dela za ogra- ditev Glazije, za katero se je izrekla večina. Mnogo je lani stala ureditev letnega telovadišča in zgraditev ute za kurjavo v Sokolskem domu, ki društvu ne donaša nobenega dobič- ka. Društvo jc lani pokrenilo pod- porno akcijo za revne sloje in je za Božič obdarovalo najbednejše otroke i''- Celja in Gaberja. Boj, ki ga je dru- štvo lani vodilo proti neinški šoli v Celju, je našol na. pristojnih mestih gluha uSesa. Društvo pa bo vodilo ta boj proti nemški šoli in njenemu nacijonalno škodljivemu vplivu da- lje. Društvo jo lani priredilo akade- mije, maskerado in druge zabave. Nabavilo je nekaj telovadnega orod- ja in kroje za deco in naraščaj. Šte- vilo članstva je lani silno naraslo. Mnogo pa je takih, ki so vstopili v Sokolsko društvo le zato, ker nosi sokolska organizacija sedaj drug na- slov in zavzema na zunaj drugačno stališče nego prej. Stopamo v Tyrše- vo leto, v katerem se bo vršil veliki vseslovanski zlet v Pragi, na kate- rem bo tudi jugoslovensko Sokolstvo pred telovadci z vsega sveta nastopi- lo v častnem številu. Društveno delo naj tudi letos poteka v pravcu na- vzgor. Br prof. Mastnak je v imenu so- kolske zupe »ujtopioje pozdravil obč- ni zbor in mu želei Cim lepšega uspeha. Tajniško poročilo, ki ga jo lal br. Martin Novak, navaja in. dr.: Dru- štveni odbor, razdeljen v odseke, je imel lani 29 rednih in izrednih sej. Administracija izkazuje 550 opravil- nih številk, rešenih pa je bilo tudi 227 dopisov, statistik in seznamov. Da si društvo nabavi gmotnih srecl- stev, je moralo prositi za podpore, prirojati zbirke, nastope, akademije in veselice. Povsod so se že čutili znaki gospodarsko krize. Marsikaj potrebnega je bilo treba odložiti na boljše case, ker so razna popravila, manjše nabave, vzdrževanje orodja, čiščenje, kurjava in razsvetljava dvoh telovadnie v mestu in v Gaber- ju sproti črpale skromnc dohodke. Da se društvo čim dostojnejše in šte- vilnejše reprezentira na župnem zle- ta v Celju in omogoči mladini na- stop v predpisanih oblekah, je naba- ] vilo 120 krojev za moški naraščaj, moško in žensko deco ter 20 tolovad- nih hlač za člane v približnem zne- sku 7.000 Din. številčno, kvalitativ- no in tehnično tako sijajni župni zlet pa žal izkazuje le skromen gmot- n' uspeh. Akcija za nabavo svečanih članskih krojev je po ugodnem aranžmanu z domačimi trgovci do- segla porast za okroglo 30 krojev. Društvo je lani priredilo maskerado, plesni venček in Silvestrov večer, opustilo pa je Miklavževanje, ker ni moglo obdariti vse dece, pač pa jo za Božič obdarovalo z obleko večje število naraščaja in dece. Popolno- ma kulturni in propagandni značaj sta imeli izvrstni telovadni akade- miji v Hogaški Slatini in na Dobrni. V proslavo ujedinjenja in obeneni sokolskega praznika se je vršila v Mestnem gledališču v Celju lepa so- kolska akadeinija, 1. decembra do- poldne pa je bila društvena sveča- nost v mestni telovadnici, na kateri je položilo zaobljubo 193 novih bra- tov in sester. Lutkovno gledališče mariborske sokolske župe je priredi- lo v decembru v Mestnem gledališču tri lutkovne predstave. Veliki porast članstva, ki ga je društvo lani zazna- movalo, je letos ponehal. Odpadati so že začele prve suhe veje, novi čla- iii, ki po svojem prepričanju nikoli niso bili iskreni Sokoli. Lani je umrl soustanoviLelj društva br. dr. Josip Vrečko, žrtvi dveh strašnih sinrtnih nesreč pa sta postala dolg'o- lsitni zvesti društveni delavec br. Janko Lešničar in vodja novega so- kolskega smučarskega odseka br. I,van Krajnc. Bela žena je ugrabila tudi požrtvovalnega br. Karl a Gori- Čaria in br. Lojzeta Uršiča. Tajniš- ko poročilo še na koncu omen ja bor- bo za sokolsko letno telovadišče. Blagajniško poročilo, ki ga je po- dal br. Diago Naprudnik, izkazuje denarni promet v skupnem zncsku 322.309.16 Din, končno stanje dru- štvenega premoženja izkazuje 11.934.50 Din. Od te vsote pa jc bilo že letos izdanih okrog G000 Din za razno raCune in 3000 Din za savezni porez, tako da je ostalo v društveni blagajni le šo okrog- 2.000 Din. 1/. načelniškega poročila br. načel- nika Rudolfa Poljšaka posnemamo: Clani so telovadili v štirih oddelkih (Z v mcstu in 2 v Gaberju), skupni obisk je znašal 6.117 v 279 telovad- nih urah, vpisanih je bilo 123 članov. C.lanice so telovadile v treh oddel- kih, obisk je znaäal 3718 v 106 telo- vadnih urah, vpisanih je bilo 79 čla- . nie. Moški naraščaj je telovadil v treh oddelkih, obisk je znašal 6.588 v 200 telovadnih urah, vpisanih je bilo 129 naraščajnikov. Na novo je bil uveden oddelek trgovskega in obrtnega naraščaja v mestu, ki je za- Cel telovaditi v oktobru pod vod- stvom br. Preloga, v tem dddelku je znašal obisk 360 v 19 urah, vpisanih je bilo 29 naraščajnikov. Ženski na- raščaj je telovadil v treh oddelkih, obisk je znašal 3838 v 201 uri, vpisa- nih je bilo 69 naraščajnic. Moška de- ca je telovadila v treh oddelkih, ob- isk jc znašal 2720 v 170 urah, vpisa- lüli je bilo 158. Nov je oddelek moä- ke dece do 6 let pod vodstvom sestre Stegujeve; telovadilo oz. igralo se jih je 174 v 11 urah, vpisanih je bilo 23. Zcnska deca je telovadila v dveh oct- delkih, obisk je znasal 4182 v 126 urah, vpisanih je bilo 96. Vseh telo- vadečih je bilo torej 696. Poročilo dalje navaja število telovadcev in uspehe tekem na župnem zlctu (te podatke smo že objavili po župnem zletu) ter udeležbo pri raznih sokol- skih nastopih v Celju in izven Cclja. Društveni smučarski odsek, ki mu načeljuje br. Tone Grobelnik, šteje že okrog 60 pripadnikov. Vaditeljski zbor je imel deset rednih in 1 izred- no sejo. Zbor je štel v začetku leta 29 članov, med letom sta izstopila 2 Clana in 1 Clanica, na novo so vstopili 3 člani in 2 članici, tako da šteje vaditeljski zbor ob zaključku leta 19 Clanov in 12 ßlanic, skupno 31 oseb. Župno tehnično vodstvo se- stoji izključno iz članov in članic ccljskega društvenega prednjaškega zbora. Četudi šteje prednjaški zbor 31 oseb, je to število za 20 oddel- kov premajhno, zlasti ker od 19 cla- nov, ki so v zboru, dela in vadi le 9 bratov. Poročilo načelnice s. Mirke Grud- nove navaja število oddelkov ženske dece, ženskega naraščaja, članic in starejših članic. Noben oddelek ni nazadoval, marveč se je v večini od- delkov število še zvišalo. Poročilk) vsebuje podatke o udeležbi članic, ženskcga naraščaja in ženske dece na župnem zletu in drugih sokolskih nastopih v Celju in izven Celja ter uspche telovadnih tekem. Društveni prosvetar br. Fran jo Roš je poročal, da je bilo lani 8 na- govoro^v pred vrstami o sokolstvu, njegovih načelih, ciljih in ustroju, ob 10-lotnici smrti prvega stai'oste Ju- goslovenskega sokolskega saveza br. dr. Oražna pa 6 spominskih nagovo- lov pred 6 oddelki. Vrsta predavanj Clanstvu in na.raščaju jo bila otvor- jena 22. oktobra s predavanjem žup- ncga staroste br. Smertnika, nadalj- ni dve predavanji sta bili 29. okto- bra (ko je br. Kramar predvajal last- ni film o župnein zletu v Celju) in 5. novembra (predavanje br. dr. Flaj- sa). Ta predavanja so bila dobro ob- iskana in se bodo v tej zimski sezo- ni še nadaljevala. V decembiai je bi- io v tednu sokolskega tiska 7 nago- vorov pred vrstami o važnosti širje- nja in podpiranja sokolskih listov. Poročilo omenja še nekatero pnredit- ve, ki smo jih že prej navedli. Z ozi- roiii na letošnji vsesokolski zlet v Pragi bi bil potreben češki jeziköv- ni tečaj in predavanja o češki zemlji in zgodovini. Poročilo s. knjižničarke navaja, da je v knjižnici 426 knjig in nad 100 nmzikalij, ki se izposojujejo le čla- liom upravnega odbora in prednjaš- kega zböra. Iz porcčila matrikarja br. Misje posnemamo: Clanstva je bilo 1. 1930 skupno 596 (464 članov in 132 članic), 1. 1931. je pristopilö 121 članov in 55 članic (skupno 176), izstopilo pa 186 članov in 26 članic (skupno 212), koncem 1. 1931. je bilo 399 Clanov in 161 eianie (skupno 560 napram 596 1. 1930). Naraščaja je 212 (moškega 140 in ženskega 72), dece 276 (moške 166 in žcnske 110), moške dece dö 6 let pa 23. Vseh sokolskih pripadnikov je torcj 1071. Po poročilih so sledile volitve in slučajnosti, o katerih smo.že poVo- ča.li v zadnji številki. DOMAČE VEfTI d Koslituiranje in svečana otvori- tev Narodnega predstavništva. V pe- tek 15. t. in. ob 10.30 dopoldne se je začela plenarna seja Narodne skup- ščine, ki so ji prisostvovali tudi vsi čiani vlade. Na tej seji je bil s 171 glasovi izvoljen za predsednika Na- rodne skupščine narodni poslanec in bivši minister dr. Kosta Kumanudi. Za definitivna podpredsednika sta bila izvoljena poslanca Karlo Kova- čcvič in Avdo Hasanbegovič, za tajr nike pa poslanci Milan Mravlje, An- te Kovač, dr. Dragiša Stanojevič in dr. Drago Jevremovic. Popoldne se je ob prisotnosti vseli članov vlade vr- šila plenarna seja senata, na kateri jo bil izvoljen za definitivnega pred- sednika senata senator dr. Ante Pa- velič. Za podpredsednika sta bila iz- voljena senatorja dr. Fran Novak in Jovan Antiparinakovic, za tajnike pa senatorji Iv. Gmajner, dr. Glušac in Milan Popovič. V pondeljek 18. t. m. ob 11. dopoldne se je začela v slav- nostno okrašeni dvorani Narodne skupščine svečana skupna seja rodnega predstavništva, to je Narodno skupščinc in senata. Seji so priscstvovali tudi vsi člani vlade. Burno pozdravljen je prispel v dvo- rano Nj. Vel. kralj v spremstvu prsd- sodnikov obeli zbornic. Nj. Vel. kralj je otvoril redno zasedanje Narodne- ga prcdstavništva z daljfiim prestol- niiu govorom, ki so ga prenašalc vse tri jugoslovenske radiopostaje. Po slovesni otvoritvi jc bil izvoljen po- seben odbor, sestoječ iz 8 narodnih ]M)slanccv in 4 senatorjev, ki bo v treh do Štirih dneh sestavil adreso Narodnega predstavništva kot odgo- vor na prestolni govor. Dcbata o prc- stolnem govoru se bo vršila ločcno v obeli zbornicah. Posebno odposlan- stvo obeli zbornic bo v soboto ali pa v pondeljek izročilo Nj. Vel. kralju odgovor Narodnega predstavništva na prestolni govor. d Ustavitev cbrata v hrastniški steklarni in redukcija delavstva v Rušah in Vevčah. Steklarna v Hrast- niku je v soboto 16. t. m. pogasila zadnjo. peč in popolnoma ustavila obrat. S tem je izgubilo zaslužek okrog 700 delavcev z nad 2000 dru- žinskimi člani. Tovarna za dušik v Rušah pri Mariboru je 15. t. m. od- povedala službo 86 delavcem, veči- noma družinskim očetom. Od ina- zemcev, ki so nanieščei v tej tovarni, ni bil nikdo odpuščen. Papirnica v Vevčah je 14. t. m. odpovedala delo vsem rokodelcem in bo odslej delala samo 2 dni v tednu, če ne bo prispe- lo dovolj naročil. d 70-letnica Antona Gnusa. V ne- deljo 17. t. m. jc praznoval šolski rav- natelj g. Anton Gnus na Dolu pri Hrastniku svojo 70-letnico. Jubilant je od 1. 1906. do 1926. z veliko vnemo in uspehi del oval v vodstvu sloven- skega učiteljstva in je tudi ustano- vil laško učiteljsko društvo. Za dol- sko občino si je stekel nevenljivih zaslug. Vodovod, električna napelJa- va in nova narodna sola naDolusov glavncm njegovo delo. Ustanovil je Posojilnico, gasilnö in še nekatera društva na Dolu ter »Učiteljski zdra- viliški dom« v Rogaški Slatini. Odlič- nemu gospodai'skemu delavcu in učiteljskemu organizatorju iskreno čestitamo k 70-letnici! d Pri želodčnih motnjah in težko- čah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesno- bi, bolečinah v Celu, nagnenju k blu- vanju učinite 1—2 čaši naravne »Franc Jožefove« vode, temeljito iz- trebljoiijc prcbavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franc Jože- fovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franc Jožefova« grenči- ca se dobi v vsalvi lckarni, ilrojjeriji in vseh specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za iorek 19. januarja: Milo, večino- ma jasno vreme, na vzhodnem robu Alp morda tu pa tain megleno. Stran 2. »Nova Doha« 18. I. 1932. Štev. G. Maks Detiček V nedeljo 17. 1. in. je umi'l pri svo jem bralu v Zavodni 30 pri Celju knjigovodja Celjske posojilnice, zna- ni sok. delavcc in priljubljcni dru- žabnik g. Maks Detiček v 51. letu sta- rosti. Ko jc 24. oklobra 1931. obhajal svo- jo 50-letnico in sino to zabelcžili v Članku v našem listu, bi ne bili mo- gli rnisliti, da nas bo dragi Maka ta- ko kmalu za vedno zapustil. Pokoj- nik je bil rojen 24. oktobra 1. 1881. v Gornjem gradu ko't sin občc spošto- vanega in priljubljenega notarja g. Jura Detička, ki je pozneje več de- setletij deloval v Celju. Pokojni Maks Detiček se je zlasti živahno udejstvo- val kot Sokol. Clan celjskega Sokola je bil öd 1. 1898. V društvu je deloval kot administrator, telovadec in va- ditelj. Pred svetovno vojno se je v ¦vrsti celjskega Sokola z uspehom udeleževal kot tckmovalec tekem na vsesokolskem zletu v Zagrebu in Ljubljani. Pri Celjski sokolski župi jc bil blagajnik, po vojni nekaj časa matrikar in načelnik jezdnega odse- ka. Po osvobojenju je bil poveljnik celjske sokolske legije na Koroškem in je prejel zato tudi pohvalo takrat- nega divizijonarja v Ljubljani. Pokojni Maks Detiček je slovel kot izvrston družabnik. Pred vojno je so- cleloval pri številnih narodnih prire- ditvab v Celju kot odličen aranžer. Za pokojnikom žalujejo tudi lovci, ki so izgubili z njim priljubljenega tovariša. Maks Detiček je bil Član in nckaj časa tudi blagajnik Celjske lovskc družbe. Udejstvoval se je tudi kot planinec. Pogreb se bo vršil v torek 19. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti v Za- vodni 30 na okoliško pokopališče. Nepozabneiini pokojniku bonio ohra- nili Casten in trajen spomin. Pre- ostalim naše iskreno sožalje! Revolverski napad na sokolskega delavca »DosU ima ta prokleti sokolski pes!« KONJ1CE, 17. januarja. Ko se je tukajšnji odvetnik dr. Me- jak v petek 15. t. m. okrog sedmih zvečer vračal od sokolske sejo domov v svoje od trga pol ure oddaljeno sta- novanje v grajščini Golič, je bil v grajščinskem drevoredu napaden. Oddana sta bila nanj dva. strela iz revolverja, ki pa sta zgrešila svoj cilj. Cim sta strela počila, se je dr. Mejak nekako instinktivno vrgel na tla ob cesti, vsled Cesar so bili na- padalci očividno prepričani, da je dr. Mejak zadet. Kajti eden izmed napadalcev je, ko je vidol, da je dr. Mejak padel, dcjal: »Dosti ima ta prokleti sokolski pes!«, drugi izmed napadalcev pa je rekel: »Zdaj pa le- timo!« Napadalcev je bilo več in so pobegnili v smeri proti Konjiški va- si. Pripomnimo, da je dr. Mejak pre- jel prejšnji teden neko grozilno pis- mo, v katerem nekdo anonimno gro- 7Ä s smrtjo. Tudi so razširjene po sre- zu govorice, da pride v treh tednih maščevanje nad one, ki so volili, in nad one, ki so vodili volitve. Zadevo preiskujc orožništvo in bi bilo želeti, da se posreči storilce spra- viti v roke oblasti. Vse iskreno mi- sleče prebivalstvo konjiškega sreza se zgraža nad takimi metodami bor- be proti našim ljudem, ki ves svoj prosti čas žrtvujejo za narodno delo in bi moVali to svojo požrtvovalnost končno še celo plačati z lastnim živ- ljenjem. Srečno naključje je hotelo, da se dr. Mejaku, ki je tudi rodbin- ski oče, ni ničesar zgodilo. PrepriCa- ni smo, da bo pristojna öblast ukre- nila vse potrebno za javni mir in red v srezu. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kral ja Petra o. 17. — Pri l,Z*oncul< Delikatese, specerija, semena. Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel v petek 22. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Sckoli se pozivajo, da se udeleže pogreba starega telovadca in vadite- Ija br. Maksa Detička v krojih. Zbi- rališče v torck 19. t. m. ob H3. po^ poldue v mestni tclovadnici. e Rezervni oficirji se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže pogreba tov. Maksa Detička. c Lovci iz Celja in okolice naj se udeležijo pogreba tov. Detička v lov- skih krojih s puškaini, če nimajo krojev, pa v civilu z znakom. c Vse bivše celjske legijonarje s ko-roske fronte pozivamo, da se v to- rek 19. t. ni. ob 15. udelože pogreba bivšoga poveljnika Maksa Detička. c Svelosavska zabava. Pravoslav- na srbska cerkvena občina v Celju bo priredila. v soboto 0. februarja zvečer svojo vsakoletno svetosavsko zabavo v vseh gornjih prostorih Na- rodnega cloma. Cenj. dame se napro- šajo, da posetijo prireditev v narod- nih nošah kateregakoli slovanskega uaroda, celjska društva pa naj pri ev. lastnih prireditvah blagovolijo upoštevati gornji datum. <• Filmsko predavanje v Mestnem kinu. Jugosl.-čcškoslovaška liga v Celju bo predvajala v četrtek 21. t. m. ob pol 7. zveCer v Mestnem kinu od češkoslovaškega konzulata posla- ni film o Visoki Tatri ter o življenju in običajih tamošnjega prebivalstva. Film je zelo lep in poučen. Uvodoma bo dal potrebna ])ojasnila g. prof. Orožen. Opozarjamo na to lepo pri- reditev. Pričakovati je številnega ob- iska. c Film »V kraljestvu Zlatoroga« v Celju. Sloviti slovenski alpski film »V kraljestvu Zlatoroga« se bo od petka 22. t. ni. do 28. t. m. (izvzemši soboto 23. t. in.) predvajal v Mestnem kinu. Zanimanje za ta film je že se- daj veliko. c Nov inženjer. Gosp. Boris Lav- renčič, sin g. prof. Lavrenčiča v Ce- lju, je te dni na tehniški fakulteti ljubijanske univerze diplomiral za inženjerja kemije. Čestitamo! c Iz železniške službe. Kontroi or g. Leo Pctek je premeščen iz Celja na Zidani most. c Obrtna nadaljjevalna sola v Celju .bo imcla danes teden, t. j. v ponde- ljek 25. januarja ob 8. zvečer obra- čunsko sejo za 1. 1930/31 in sicei* v klubovi sobi na mestnem magistra- tu. c Redni občni zbor krajevnega od- bora Rdečega križa v Celju bo v če- trtek 21. t. m. ob 20. v posvetovalnici na mestnem magistratu. Vabijeni so vsi člani in prijatelji društva. c CeljsM šahovski klub ima svoj občni. zboi* v sredo 27. t. m. ob 20. v klubovem lokalu hotela »Evrope«. Odbor vljudno vabi vse gg. Clane, da se občnega zbora sigurno udeleže. c Koroški klub v Celju bo imel v soboto 23. t. m. ob 20. članski sesta- Jiek v hotelu »Evropr«. Na dnevnem redu so tokoče zadeve in gostövanjo pcvcev s Koroškcga v naših ki'ajih. c Prostovoijno gasilno in rešcval- iio društvo v Celju bo inielo v soboto 30. t. in. ob 20. v Gasilskem doniu svoj Cl. redni letni občni zbor. r Nastop SK Celja v Ljubljani. V nedeljo 17. t. in. popoldne se jc vrši- la v Ljubljani prijateljska nogomet- na tekma med Ijubljanskim ŽSK Hermesom in SK Celjem. Zmagal je Hermes v razmerju 2 : 0 (1 : 0). Po- raz Celjanov je v glavnein povzročilo dejstvo, da je sodnik spregledal dve očividni enajstmetrovki proti Her- mesu in diktiral neupravičeno enajstmetrovko proti SK Celju. c Sinrtna kosa. V celjski bolnici jc umrl v soboto IG. t. m. 54-letni upo- kojeni železniški čuvaj Florjan Po- gačnik iz PetrovC, v nedeljo 17. t. m. pa 34-letni rudar Drago Metličar z Rečico ])ii Laškem. N. p. v m.! c Nesre^en padec. V nedeljo 17. t. m. je padel 49-letni invalid brez stal- nega bivališča Franc Medved v Novi cerkvi z neke šupe na poljedelski stroj in si zlomil desno kljucnicö. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. c Uradno pcpravljanje volilnih imenikov v letu 1932. Mestno načel- stvö v Celju razglaša: Po § 5. zako>- na o volilnih imenikih, Služb. list od 12. IX. 1931., štev. 347/54, mora mestno načelstvo v clobi od 1. do vštetega 31. januarja izvršiti urado- ma popravke stainih volilnih imeni- kov. Pri tem vpiše v volilne imenike s svojiin sklepom vse osebe, ki ima- jo volilno pravico, a doslej niso vpi- sane, ter izpusti na isti način one, ki so zgubili to pravico. Vojaki, ki so odslužili, odnosno, ki v letu 1932. od- služijo svoj rok, se vpišejo urado- ma. Volilno pravico za volitve v Na- rodno skupščino imajo vsi moški dr- žavljani kraljevine Jugoslav]', je po rojstvu ali prirojstvu (naturalizaci- ji), Ce so dovršili 21. leto starosti in vsaj že 6 mesecev redno bivajo v mestni občini celjski. Državni in javni samupravni uslužbenci se vpi- šejo v volilne imenike mesta Celja, ako imajo v njem svoj službeni se- dcz. Za državne uslužbence se G-ine- scčno bivanje ne zahteva. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v vo- lilnih imenikih morda še niso vpi- sane, naj se zglasijo v času od 18. do vključiio 28. januarja t. 1. med 9. in 12. dcpoldne v sobi št. 2 mestnega na- čelsiva. S seboj naj prinegejo: krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bi- vanju v mestu Celju. V navedenem času naj se.zaradi popravkov v ime- nikih zglase tudi oni, katerih ime- na, službcni in drugi nazivi ter bi- valiSča. niso toßno vpisana. c Prijave dohodkov, ki so zavezani üavku na rente za leto 1932. DavČna uprava v Celju razglaša, da morajo vse osebe, ki prejemajo dohodke iz imovinskih predinetov in imovinskih piuvic, vložiti davčne prijave glede tch dohodkov od 15. januarja do 15. februarja t. 1. Davek na reute je tre- ba plačevati od dohodkov iz imovin- skih predmetov in imovinskih pra- vic, ki niso zavezani zemljarini, zgradarini, pridobnini, družbcnemu davku ali uslužbenskcmu davku. Predinet obdaCbc je faktiCni dohodek v letu 1931. e Ples maturantov drž. realne gim- uazije v Gelju izkazuje 1500 Din či- stoga dobička. Od te vsote je prejela 750 Din Dijaška kuhinja, 750 Din pa Podporno društvo za revne licence diž. realne gimna.zije v Celju. Gosp. Josip Skaza, ravna,telj celjske po^ družtiice Ljubijanske kreditne ban- ke, je ijoklonil Podpovnemu društvu za revne učcnce drž. realne giniiia- zijo 100 Din. c Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je naklonila Hraiiil- nica dravske banovine v Celju 500 dinarjev, za kar se odboi' najiskrene- je zahvaljuje. Gledališče MESTNO GLEDALIZÖE V CELJU * Repriza ljudske drame »Mariše«, ki je pri premijeri v popolncma raz- piodanem gledališču krasno vispela in vsestransko ugajala, bo kot po- pcldanska predstava v nedeljo 31. t. m. Ker mnogi niso več dobili vstop- nic, opozarjamo na to predstavo. Zla- sti primerna je za ljubitelje gledali- šča iz okolice, ker imajo ugodne zveze z vlaki in avtobusi v vse sine- ri. Pripominjamo, da so cene vsem predstavam znatno znižane in je na ta način vkljub gospodarski lerizi ob- isk giedališča vsakomXir omogočen. — Tudi mladinska igra »Pogumni Tonček« se bo ponavljala in bomo dan predstave pravočasno javili. Kino Mestni kino Celje. Poiuleljek 18., torek 19., sreda 20. in Cetrtek 21. ja- nuarja ob 20.30: »Na robu Sahare«. Kulturni zvočni velcfilm. V glavnih ulogah Harry Frank, Fric Spira in Rudolf Bicbrach. Divni zvočni film- ski posnetki ekspedieije v severno Afriko. Slike iz Cirenajke, Tripolisa in južno.ga Tunisa. Predigra: zvočna enodejanka. — Od petka 22. januar- ja dal je se bo predvajal veličastni slovenski alpski film »V kraljestvu Zlatoroga«. HUMANIK 95- BROKAT ATLAS _ Celje, Alekoandrovet ul I Glasovi iz občinstva Kaj je z regulaeijo Hudinje ? Pred dobrimi jietimi leti se je pri- čelo z regulaeijo potoka Hudinje pri Celju in prebivalstvo bližnje okolice je pozdravilo ta važni korak z veli- kim veseljem. Na žalost pa ni prišlo do popolne izvedbe i-egulacijc, men- da zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Potok Hudinja je že od nekdaj pri vsaki malo večji povodnji narastel v hudournik; Tok vode je razjedal obrežja na oben straneh in tako v te- ku časa ustvarjal na ovinkih kole- na, kjer se je nabirala voda in z vr- tinci počasi izpodjedala bregove. Pre- bivalstvo si je pomagalo na ta na- čin, da je z dolgimi, gioboko zabiti- mi piloti, ki so bili prepleteni z živo vrbo, vsaj nekoliko zavarovalo o- brežja pred silniini sunki j)otoka pri povodnji in na ta nafin vsnj< zaen- krat prc])i'cčilo, da potok ni zavzel poti, ki si jo je začrtal. Toda to sča- soma seveda ni zadostovalo, temveč je bilo končno treba misliti na sploš- no in temeljito regulaeijo potoka sa- megä. Scdaj jc bil po izvedeni delni re- gulaciji sicer nckaj časa mir, ali pri zadnji povodnji je narasla voda od- nesla na obeh straneh precejšen del nasipa. Sedaj se je v resnici bati, da bo pri prihodnji povodnji uničeno Vso delo in trud za izvedho l'egula- cijskih del v letih 1920. in 1929. Treba bo nekaj konkretnega ukie- niti, da se preprefiijo poplave na hu- dinjskem in trnoveljskein polju. Moi'- da bi bilo umestno, da hi se v to svr- ho ustanovila vodna zadruga za re- gulaeijo potoka Hudinje. Naloga za- druge bi bila, da, zavaruje obrežja potoka in na ta način zaščiti od po- plav ogrožcne njive in travnike. Kako to izvesti? Od kje jemati sredstva? Da, to je vedno ono pereče vpi'asanjc. A v prvc-m redu je pač po- trebno, da se ustanovi vodna zadru- ga. Vsak posameznik, ki je po popla- vah prizadet, jo moral no obvezan, da postane član te zadruge! S tem bi bil 6loboko, mirno spanie Vam jamči kava Hag, kofe^ ina prosfa zrnata kava. Njena kvaliteta in popolna neskod- ljivoftt so jo napravili za kavo milijonov ljudi. Vrcdno sveza pri: KaH Loibnei*,Celje Kral ja Petra c« 07 Stov. 0. »Nova Doba« 18. I. 1932. Stran 3. postavljen tomelj tej ustanovi. Se- '.T.eda. ne zadostuje samo to, temveč jo potrebno, da vsak poedinec po možnosti s svojini sodolovanjem na ta ali oni naCin pomaga k uspeš- iiemu delovanju vodne zadruge. Država votira vsako leto v tc svr- hc }1o več sto milijonov in je torej z gotovostjo računati na podporo tudi oil te strani, ker gre clržava obstoje- čhn voclnim zadrugam jako na roko. Akoravno se zadevnim proSnjam po- sameznih obcin navadno ni ugodilo, se vodnim zadrugam to subvencije no odklanjajo, temveč se jim v vsa- kem oziru udovolji, sevcda kolikor dopušča v te svrhe votirana svota. Zatorej na delo, ker samo z delom in v skupnosti jo mogoče dovršiti 'nalogo, ki si jo bo nadela vodna za- druga, Tako bo rešen problem, ki so ga desctlotja brczuspešno reševali. Interesenii. Mrtvašmca na oko- liškem pokopališču MrtvaŠnica na okoliškem pokopa- lišču je v takem stanju, da ne od- govarja potrobam in ugledu tako ve- like občine, kakor je občina Celje— okolica. To jo gotovo soglasno mnc- rije vseh, ki so doživeli slučaj, da so morali umrlega svojca položiti na mrtvaški odci1 v tej mrtvašnici. Pa tudi vsak obiskovalec okoliškega po- kopališča, ki ga vodi pot mimo mrt- vašniee, je mnenja, da mrtvašnica. že zdavnaj vcč no odgovarja potrebam obfiuo z blizu 10.000 prebivalei in da jc v vsakem oziru doslužila. Vse bolj se množijo slučaji, da ¦svojci umrlega ne morejo do pokopa imeti. v svojem stanovanju in je tre- ba mrtveca prepeljati v mrtvašnico. Tudi sanitarne oblasti v mnogih slu- čajih zahtevajo, da se mrtvi prepclje- jo v mrtvašnico pokopališča. Iz teb razlogov pa mora biti mrtvašnica tudi res urejena tako, da bo labko v vsakem oziru kos svoji nalogi in da. bo vsak labko z mi mini srcem do- volil prevoz mrtvoga svojca v mrt- vnšiiico. Apeliramo na občinski svefc občine Colje-okolica, na občinske odborniko te občine in na gospoda župana, da Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'—. Kupuje in pro« daja devize in valute, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj volikopotezno rešijo kričečo potrebo proureditve oziroma gradnje nove mrtvašnice na okoliškem pokopali- šču. Treba bo pritegniti strokovnja- ka-arhitckta, da napravi načrt za ureditev vsega okoliškega pokopali- šča z vsemi potrebnimi stavbami vred, ki bi zadostoval za dolga de- setletja. Lega okoliškega pokopališča je po naravi tako krasnu, da so more z njo kosati lo malo drugib pokopališč. Poslopja in zidovje pa v ta lepi okvir v sedanjem stanju ne spadajo in jih bo treba prcmestiti in prcuroditi ta- ko, da bo celo pokopališče tvorilo enoto, ki bo dostojen prostor za zad- nje biva.lišče vseh rajnih, in, četudi priprosto, ne bo motilo oči in misli onih, ki bodo ta kraj obiskovali. — e — Sigurna naložba denarja! Manjše zemljišče a sadnim drevjem in vrtom ob mestu Celju na prodaj. Dopisi pod „Redka prilika" na upravo lista. Prljazna soba prazna, solnčna, 2 okni, v zelo prometni ulici blizu kolodvora, I. nadstr., ugodnost glede kuliinje, se s 1. niarcera odda. Naslov v upravi lista. Franjo Oolžan z.ckf.'Üfo šfev. 4 kleparstvo. vodovodne inšfalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedcne stroke spadajoüa dela in popravila. — Cene zmerne. Postvežbi točna In soMdna ! Telefon &t. 245 Vinho Huhovec, obi, ^oncesmesfni tesars^i majstep na Lavi t\W T$\\\\ izvršuJe vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pil WwljU hiše, vile, tovame in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnicc, ledenice in ograje. ~ Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. CeL™WT ^ikfti Püp^: ¦¦¦¦:¦:¦ ¦^:"^ TSEOBLEKE1 NAilH PRODAMLNAH D0 6 FEBRUARM AiM AtM/0 GcsftBte lel Bogata izbira razglednic — Krep papir, svilen in barvan papir — Blazntkova ln družinske pratike vs© -v veliki izt>lK»l po nizki ceni vr veletpgovini s papipjem in knjigami Gorlčar & LesRovšek — Celje CONAN DOYLE: Boj ir megli (Baskervillski pes) Roman Poslovenil Boris Rihteršič 20 Toda obednica, kamor sva prišla i/ dvorane, je bila spet žalostna in čemerna. Dolga soba z oclrom v kotu, kjer je družina jodla; stbpnica je peljala k spodnjemu delu, kjer je obedovala služinčad. Na enem koncu je bila srcdi stone galcrija, kjer so bardi predmiSali svoje umetnine. Od starosti počrneli tra- inovi so lzginjali pod stropom, ki je bil od dima po- temncl. Hazsvetljena z gorečimi plamenicami, polna pisanib barv in robate veselosti srednjeveške poje- dine, ne bi bila dvorana videti tako pusta. Zdaj pa sta sedela v tej ogromni sobani samo dva cmo oble- čena göspoda, v majhnem krogu ]Uči, ki jo je odmer- jal senčnik namizne svetiljke, gias j6 skoraj postajal mrmranje in vse misli so bilo otožne. Vrsta slik pi ednikov v vseh mogocib nošah od viteza iz junaš- kih časov Elizabete do dandyja iz spretnstva princa- rrgenta so strmele iz polmraka in naju plašiio s svojo molčečo tihotno družbo. Govorila sva malo in prav od srca sem bil vcsel, ko je bila vefiorja pri kraju in sva šla v moderno opremljeno biljardno sobo, da pokadiva cigareto. »Prav nič prijetno ni to poslopje,1« je začel sir Henry. »Mislim sicer, da se bom počasi nanj navadil, toda ta trenutek se mi zdi, da sem še malce zmešan. Prav nič se ne čudim, da je moj stric postal čudak, ko; je sam stanoval v toj hiSi. Ce vam je prav, bi Šla nocoj zgodaj spat; morda bo vse skupaj v jutranji svetlobi videti bolj veselo.« Preden sem legel, sem razkril zastore in poglc- dal skozi okno. Kazaloi je na trato pred glavnim vho- dom. V ozadju sta šurneli dve gruči dreves in se zibali v nočnem vetru. Polmesec je lezel skozi špranje hitečib oblakov. V njegovi mrzli luči sem videl za drevjom zobato čeri in dolge, nizke valoA^e žalostnoga morja. Spot sem zagrnil zastore; ta moj poslcdnji vtis se je tako zelo skladal z občutki, ki sem se jih nabral poprej. In vendar to ni bil še moj po'slcdnji občutek. Utrujen sem bil, a vendar nisom mogcl zaspati. Ne- mirno sem se prometaval po postelji in klical spanje, ki pa ni hotelo priti. V daljavi je vsake Četrt ure xidarjal zvon, drugače je bilo vse okrog hiše mrt- vaško tiho. Potom }>a jo nenadoma v globokem, gi"ob- nem molku noči udaril na moje uho glas — jasen, razločen glas. Potlačeno, napol pridušeno ihtenje žene, ki jo je muCila bolest in tuga. Sčdel sem na posteljo in jel napeto prisluškovati. Glas ni prihajal od daleč; čisto gotovo iz hiše same. Pol ure sem čakal in vsi živci so mi drgetali, toda razen udarcev /.vona in šumenja nočnega veti*a v bršljanu zunaj na stcni nisem ful ničesar veC. VII. Lepo svežo jutro naslednjega due je dosti pri- pomoglo, da je zabrisalo tomaCni prvi vtis basker- villskega dvorca. Ko sva s sirom Henryjem sedela pri zajtrku, je v obednico lilo sol nee skozi visoka obokana okna in inotalo na tla in na steno pisane lise z grbov, ki so bili na oknih narisani. Temne ta- pete so se svetile v zlatih žarkih kakol* bron, komaj sva si mogla misliti, da sediva v isti sobi, ki je prejšnji večer tako žalostno ubrala najini duši. »Sodim, da sva bila sama kriva, ne poslopje,« jo vzkliknil baronet. »Utrujena sva bila od potovanja in premražena od dolge vožnje, zato se nama je hiša zdola tako siva. Zdaj sva svoža in Cila, in tudi po- slopje jo kar prijetno!« »In vendar ne more biti sanio najina domišljija! Ali niste čuli ponoči nekega stokanja? Mislim, da jo bil ženski glas.« »Čudno, kaj mi no poveste! Ko sem že dremal se je tudi meni izdelo, da slišim nekaj takega. Precej dolgo sem čakal in potem sem mislil, da so bile samo sanje.« »Jaz sem čul čisto razločno, in prepričan sem, da je bil res ženski jok.« »Takoj se morava o torn prepričati.« Pozvonil je in vprašal Barry mora, ali bi nama on labko kaj povedal. Zazdelo se mi jo, da je bil blcdi obraz služabnika še za odtenek bolj pobledel, ko je začul vprašanje svojega gospodarja. »Samo dve ženski sta v hiši, sir Henry,« je odi- vrnil. »Ena je dekla, ki spi v prednjem krilu po- slopja, druga pa je moja žena. Prav gotovo vem, da ona ni jokala.« Stran 4. »Nova Doba« 18. I. 1932. Štev. G. Brez posebnega obvestila Qloboko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat, svak in stric, gospod Mahs Detičeb knjigovodja Celjske posojilnice d. d. v Celju in rezervni kapetan II. kl. danes po dolgi in mučni bolezni nenadoma pre- minul. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 19. ja- nuarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zavodna štev. 30, na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo 20. januarja ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje, 17. januarja 1932. V Zalujoči osfali. „Celjska lovska družba" javlja vsem svojim članom in lovskim to- varišem tužno vest, da je njen clan in bivši blagajnik, tovariš Mahs Detiček knjigovodja „Celjske posojilnice d. d. v Celju" odšel v nedeljo 17. t. m. dopoldne v večna lovišča. Na zadnji poti ga spremimo v torek 19. t m. ob 3. pop. iz hiše žalosti v Zavodni na okoliško pokopališče. V srcih članov zelene bratovščine mu bodi ohranjen svetel sporain. Slava mu! Celje, dne 18. januarja 1932. Celjska lovska družba. Upravni svet Celjske posojilnice d. d. javlja tužno vest, da je njen dolgoletni knjigovodja gospod po daljšem bolehanju umrl dne 17. t. in. Značajnega in zaslužnega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. CELJE, dne 18. 1. 1932. Upravni svet Celjske posojilnice d. d. Ravnateljstvo in uradništvo „Celjske posojilnice d. d. v Celju" javlja tužno vest, da je preminul 17. t. m. gospod Mahs Detičeh knjigovodja „Celjske posojilnice d. d. v Celju" Pogreb pokojnika se vrši v torek 19. t. m. ob 3. popoldne iz kiše žalosti v Zavodni na okoliško pokopališče, Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin. Slava mu! Celje, dne 18. januarja 1932. Ravnateljstvo in uradništvo „Celjske posojilnice d. d. v Celju". Urejuje Rado PeLnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. - Oba v Celju.