Smeri razvoja semiperifernih občin v Ljubljanski regiji: na primeru občine Domžale Author(s): Andrej GULIČ Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 39- 46 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179816 Accessed: 02-10-2018 12:51 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Œ]Ê3 št. 15/1991 Andrej GULIČ Smeri razvoja semiperifernih občin v Ljubljanski regiji na primeru občine Domžale Příspěvek obravnava problematiko položaja in možnih smeri razvoja semiperifernih občin v ljubljanski re- giji na primeru občine Domžale. Iz- haja iz analizē ösnovnih značilnosti razvoja občine v kontekstu dosedanje industrijske paradigme družbenega razvoja in oblikuje predloge možnih dolgoročnih razvojnih usmerítev. Iz- postavlja pomen dejavnika podjetni- štva in oblikovanja nove sociálně organizacije gospodarjenja v občini. Splošne razvojne razmere Družbeni trenutek, ki ga pravkar pre- življamo v naši republiki in celotni državni skupnosti, označujejo dina- mični razvojni pojavi in procesi na političnem, gospodarskem in sociál- nem področju, ki postopoma spremi- njajo obstoječe vzorce prostorske organizacije družbě. 1. Na političnem področju lahko spremljamo razvojne procese, ki na eņi strani vodijo v osamosva- janje in dezintegracijo Slovenije iz sedanjega jugoslovanskega držav- nega okvira, na drugi strani pa v povečano povezovanje in integra- cijo znotraj republiških meja. S tem se ustvarjajo razmere za po- večano stopnjo politične svobodě navzven, toda z nevamostmi ome- jevanja doseženega političnega pluralizma na različnih nižjih družbenoprostorskih ni voj ih (na regionalnem, občinskem in lokal- nem nivoju). 2. Na gospodarskem področju śe pod pritiski tržné liberalizacije pospe- šujejo procesi dezindustrializacije in tehnološkegaposodabljanja go- spodarskie strukture, ki neena- komerno prizadevajo posamezna urbana in regionalna območja. 3. Na sociálnem področju je viděn predvsem razkroj državne blaginje in s tem v zvezi zaostrovanje po- gojev preživetja. Najbolj akutni so vsekakor problemi brezposelnosti, ki izhajajo iz neustrezne izobraz- bene in poklicne sestavě razpolož- ljive delovne sile. Gre za divergentne in těžko obvlad- Ijive razvojne procese, ki spreminjajo oblikovno prostorsko delitev dela v okviru industrij ske paradigme druž- benega razvoja. Katcra nasclja ozi- roma občine bodo při tem potegnile krajši konec, je odvisno od vršte ob- jektivnih (sedanji položaj v prostorski delitvi dela, razvitost gospodarskc in fizične infrastrukture, izobražena de- lovna sila, sprcjertiljivo delovno in bi- valno okolje itd.) in subjektivnih dejavnikov (dobři razvojni programi, podjetniški náčin gospodarskega ob- našanja, razviti partnerski odnosi mcd glavnimi razvojnimi subjekti itd) Raz- vojne probleme bodo prcživljale vsa- ka na svoj náčin posamezne regije, ur- bani centri, podcželje, razvite in manj razvite občine ter lokalne skupnosti. V tukajšnjem okviru bomo opozorili na specifiko razvojnih vprašanj, ki za- devajo semiperiferne občine (če upo- rabimo pojem iz znane "teorije odvisnosti" I. Wallersteina, 1979) ozi- roma tiste občine, ř ki se zaradi nepos- redne prostorske bližine urbanim naseljem višjega reda, zaradi nižje stopnje centralnosti lastnih naselij, . zaradi enosmernih delovno migracij- skih povezav in zaradi drugih delno podrejenih socialnih relacij,nahajajo v določenem položaju odvisnosti od občin (naselij) višjega reda. Kot pri- mer smo vzeli v obravnavo položaj in razvojne perspektive občine Domžale v sklopu aglomeracije in regije mesta Ljubljane. 39 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms cxgR^ št. 15/1991 Razmišljanja so povezana z rezultāti strokovnega dela, ki smo ga opravili ob sodelovanju pri pripravi Analizę razvojnih možnosti občine Domžale zaobdobje 1991-95 (P. Gulič,B. Cer- nie, A. Gulič, L. Lenarčič, 1990). Razvoj občine Domžale v okviru industrijske paradig- me družbenega razvoja Za občino Domžale je do prve polo- vice osemdesetih let bil značilen stabilen in dinamičen gospodarski in družbeni razvoj, ki je kot pri večini slovenskih občin temeljil predvsem na nadaljnjem razvoju industrijskih dejavnosti ter razvoju samoupravnih družbenih odnosov. Napredovanje v okviru t.i. industrijske paradigme gospodarskega razvoja je ustvarilo številne gospodarske in infrastruktur- ně predpostavkc za nadaljni uspešni razvoj, socialna organizacija, uteme- ljena z načeli samoupravljanja, pa ugodne sociálno ckonomske razmere, socialni mir in sorazmerno visoko kvaliteto življenja. Takšen tip razvoja je občino Domžale zaznamoval na poseben náčin: (1)V primerjavi z republiškim pov- prečjem je občina dosegla nadpov- prečni delež zaposlenih v indu- strijskih dejavnostih, istočasno pa močno zaostaja za republiš- kim povprcčjem pri razvoju sto- ritvenih dejavnosti v okviru terci- arnega in kvartamega sektorja gospodarstva. (2) Tudi upoštevaje deleža zaposlenih žensk v "zdraženém dělu" je ob- čina opazno presegla republiŠko povprečje. Znano je, da je velik delež zaposlenih žensk v gospo- darstvu običajno visoko korelira z zastarelostjo gospodarske struktu- re (tehnoloģija tekočega traku!). (3) Upoštevaje strukturo zaposlenih je za občino značilen sorazmerno nizek delež visokoizobraženih delavcev, ki je precej pod re- publiškem povprečjem, kar se bo verjetno že v bližnji prihodnosti pokazało za izrazito razvojno po- manjkljivost. (4) Občina je vse do sredine osem- desetih let imela zelo visok koefi- cient selitvenega prirasta (leta 1986 je bil koeficient 8,7), kar po- sredno kaže na ekstenziven značaj razvoja gospodarstva, ki je potře- bovalo vedno nove (manj izobra- žene) delavce za izpolnjcvanje svojih proizvodnih planov, kot tudi na problematiko reševanja stanovanjskih potřeb Ljubljanča- nov. Rast prebivalstva v obČini pa ni bila enakomerna, temveč se je osrcdotočala v glavnih urbanih na- seljih, predvsem v "domžalski aglomeraciji" (Domžale, Trzin, Mengeš, Količevo) s trendi sta- gnacije ali celo upadanja števila prebivacev v nekaterih krajevnih skupnostih (Blagovica, Češnjice, Veliká vas, Dešen, Zlato polje, Dob). (Prikaz statističnih kazalcev je opravljen v prej omenjenem viru.) Ta rudimentären in nepopoln prikaz n katerih razvojnih elementov kaze na dějstvo, daje gospodarstvo občine Domžale sredi osemdesetih let doseg- lo svoj vrhunec v okviru industrijske paradigme družbenega razvoja in da so seda] potrebne radikalne spre- membe v gospodarski strukturi, so- cialni organizaciji, uveljavljanju no- vih družbenih vrednot itd., ki bi ustva- rilo nove razmere za nadaljnji uspešni r zvoj občine. Ključni rázvojni problemi Že ob krátkém prikazu dosedanjih razvojnih proceso v v občini Domžale smo si lahko ustvarili določeno představo, kateri razvojni problemi vse bolj stopajo v ospredje in zahte- vajo razrešitev. V nadaljevanju bomo izpostavili tri glavne skupině proble- mov, in sicer: - splošne razvojne probleme, značil- ne za vso občino, - probleme, ki, zadevajo predvsem razvoj mesta Domžale in ostalih ur- banih naselij, 40 This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 15/1991 - probleme, ki zadevajo razvoj po- deželja v občini Domžalc. Splošni razvojni problemi (1)Previsok dclcž zaposlenih v indu- striji, ki opozarja na problem neęnakomerne gospodarske struk- ture in premajhno udeležbo (pro- izvodnih) storitvenih dejavnosti. Čeprav žal ne razpolagamo z ustreznimi podatki, lahko prcďvi- devamo, da se bo v bližnji příhod- nosti z vso silo izpostavil problem podzaposlenosti oziroma tchno- loškcga viška zaposlenih, ki bodo morali v preccjšnjcm številu za- pustili sedanja podjetja zaradi njihove nujne tchnološke in orga- nizacijske prenove. Povcčali se bosta prcdvscm ciklična brezpo- selnost in brczposelnost zaradi neskladne rasti. (2)Prcscžek neustrezno izobražene delovne sile se bo pojavil istočasňo ob vse bolj izrazitem pomanjkanju visoko izobražene delovne sile, "sirokovnjakov", ki bi morali kot nosilci znanja predstavljati ključni razvojni dejavnik za pospcšcvanje inovacijskih sprememb v gospo- darski in družbeni strukturi in za spodbujanje podjetniškega načina obnašanja. (3) Problém močnih dnevnih m igracij. Léta 1981 seje pribl. 55% vsch zaposlenih v občini dnevno vozilo na delo izven meja občine, pred- vsem v Ljubljano in Kamnik. Vcr- jetno ni potrebno posebej doka- zovali potratnosti takšnega načina komuniciranja z vidika porabc energije, onesnaževanja okolja in neracionalne izgube časa "voza- čev". (4)PogIabljanje kriznih problemov v okviru družbenih dejavnosti in vseh storitvenih dejavnosti, ki so z vidika porabe do sedaj predstav- Ijale osnovo "kolektivně občinske blaginje", z vidika reševanja pro- blema brezposelnosti pa pomem- ben okvir za zaposlovanjc odvečne delovne sile, predstavlja naslcdnji pomemben problem. S prcdvidlji- vo krizo občinskega fiskalnega načina fínanciranja teh dejavnosti lahko v bližnji příhodnosti pri- čakujemo tudi zmanjšanje obsega in kakovosti storítev, ki jih te de- javnosti danes nudijo, ter od- puščanje odvečne delovne sile. Mcnimo, da procesi tehnološke prcnove ne bodo zajeli le gospo- darskih podjetij, tcmvcč bodo v enaki, če ne celo v večjí meri zajeli tudi negospodarske dejavnosti. (5) Vzrokov za predvideno poglablja- nje kriznih problemov v občini pa ni iskati samo v občini, tcmvcč tudi v strukturnih spremembah v nje- ncm ožjcm in širšem okolju, prcdvscm v Ljubljani in ljubljanski regiji, ki bo zaradi svoje bližinc in funkcionálně povezanosti močno vplivala na razvojne spremembe znotraj občine. Že npr. vcčjc od- puščanjc "vozačev" iz ljubljanskih podjetij lahko izrazito dodatno zaostři težavne probleme brezpo- selnosti, ki bodo nastali tudi brez tch vplivov. Problemi, ki nastajajo na tej ravni, se pojavljajo vcrjetno tudi zaradi ne povsem ustrezne te- ritoriálně delitve dela med občino Domžale in ostalimi občinami v ljubljanski regiji prcdvscm z Ljub- ljano. Mcnimo, da fizičnemu na- stajanju rcgionalnega mesta v trikotniku Ljubljana - Domžale - Kranj ne sledi istočasňo tudi bolj primerna razdelitev proizvodnih in storitvenih funkcij, upoštevaje značaj in stopnjo centralnosti vključenih naselij. Problemi razvoja mesta Domžale in ostalih urbanih naselij (l)Že bežno poznavanje zgodovine razvoja Domžal iz pretcžno.vaS- kega nasclja v nastajajočo mestno skupnost ter splošni vpogled v prakso in náčrte njegovegá nada- ljnjega razvoja nam daje vtis, da Domžale prcživljajo najbolj po- membne trenutkc v svoji urbani transformaciji. Mesto Domžalc, pa tudi ostala nasclja v "domžal- ski aglomcraciji" (Trzin, Mcngeš, C£> 41 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 Količcvo), je že přišlo v tisto raz- vojno fazo, ko ni vcč dovolj samo aposteriorno in sukcesivno rcše- vanje nastajajočih komunalnih, promctnih in ostalih infrastruktur- nih problcmov, tcmveč je potrebno celovito ovrednotenje dosežene funkcionálně in fizične opremlje- nosti naselij: - v odnosu do pričakovanega pre- strukturiranja dosedanje "teritoriál- ně delitve dela" v ljubljanski regiji, - v odnosu do specifike razvoja os- talih naselij v občini predvsem tistih na podeželju, - v odnosu do aktualnih globalnih procesov tchnološke prenove in tek- movalnih procesov, utemcljenih na inovacijah in podjetništvu, - v rdaciji do izoboljševanja kako- vosti dela in bivanja svojih prebi- valcev. Prevrednotenje obstoječe funkcionál- ně in fizične opremljenosti urbanih naselij oziroma njihovega funkcional- negá omrežja bi bilo smotrno opra viti, upoštevaje sodobna načela racional- nega in ekonomsko upravičenega (mestna renta) coninga vseh dejav- nosti, ki tvorijo družbeni reproduk- cijski proces: - optim izacijo širšega mestnega pros- tora kot lokacije produkcije (zaok- rožanje* obstojcčih in izgradnja novih industrijskih con, industrij- skih tirov, industrijskih cest in vseh ostalih infrastrukturnih/objektov in naprav, ki jih potřebuje proces pro- dukcije); - izboljševanje kakovosti mestnih prostorov kot lokacije individuálně in kolektivně porabe (v ta okvir sodijo predvsem stanovanja in sta- novanjska območja, komunalna in- frastruktura, prostori in oprema za prostočasne in športne dejavnosti, zabavoitd.); - optimizacijo mestnih prostorov kot lokacij menjave (objekti in prostori, v katerih poteka trgovska dejavnost, prometna infrastruktura, telekomu- nikacijska infrastruktura, objekti. in prostori, v katerih poteka finančno poslovanje, itd.). (2) Drugi sklop nič manj pomembnih problcmov zadeva identifikacijo in celovito ovrednotenje socialne- ga omrežja urbanih naselij oziro- ma t.i. urbane segregacije (različne kvalitete bivalnih okolij, različni dostopi in možnosti uporabe de- javnosti, ki potekajo znotraj mest- nih prostorov in objektov kolek- tivně porabe, različne ekološke obremenjenosti bivalnih okolij itd.), ki diferencira možnosti in pogoje prebi valcev mest v čim bolj enakopravni uporabi mestnih funkcij in dobrin. Pričakovati je, da se bodo zaostřili problemi urbane segregacije, ko bo v bližnji příhodnosti přišlo do večjega odpuščanja odvečne delovne sile. Sem sodi realna nevarnost pojava in nar&ščanja obsega "urbanega proleta- riātā", tj. tistih slojev prebivalstva, ki stalno prebivajo v mestu, vendar zaradi svojih socialnih značilnosti ni- so zaposleni (ali so občasno zapo- sleni) in istočasno nimajo povezav s podeželjem. Po veza va s pode- željem je pómembna bodisi v smi- slu dodatne oskrbe s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščina- mi, bodisi v smislu trajne preselitve na podeželje. (3) Tretji sklop problcmov razvoja mesta Domžale (in ostalih urbanih naselij) zadeva vprašanje mestne podobě. Dějstvo, na katero smo opozorili že v prvi točki tega sklo- pa problemov in ki zadeva pro- blematiko razvoja Domžal iz vaške skupnosti v mestno naselje, je pustilo vidné sledi tudi v mestni podobi oziroma v identiteti in sim- boliki mesta. Dosedanji razvoj Domžal je potěkal predvsem v smeri fizične rasti in agregiranja okoliških naselij brez poskusa kakovostne funkcionálně členitve posameznih mestnih območij v enotno in razpoznavno ceļoto. Po- sebej izstopa problem mestnega središča, v katerem se jé nakopi- čila vrsta medsebojno nerazčišče- nih dejavnosti, stanovanjski in poslovni objekti različnih in med- sebojno neusklajenih arhitekturnih 42 This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CXqRy^ et If? / 1QQ1 stilov. Ambīcija hitrega razvoja Domžal v resnično urbano nasclje je razvidna tudi iz poskusov po- višanja gabaritov stavb (stolpiči), ki naj bi dodatno prcdstavljali mestni značaj Domžal. Tudi ob- močja enodružinskih hiš s svojimi vrtovi scgajo prav do mestncga središča. Problemi izboljšanja kakovosti mest- ne podobě skupaj z eksplicira nimi problemi nadaljnjega razvoja funkci- onalnega omrežja in izboljšanja so- cialnega omrežja grajenega okolja mesta Domžal in ostalih urbanih naselij so rešljivi edinole s širšim in celovitim strokovnim trudom in z izdelavo urbanističnega načrta mesta. Problemi razvoja podeželja Problemi razvoja podeželja predstav- ljajo tretji pomemben sklop odprtih vprašanj občine Domžále. Čeprav jih lahko le s težavo ločimo od ostalih splošnih in urbanih problemov, s ka- terimi tvorijo dialektično ceļoto, bo- mo zaradi analitičnih razlogov neka- tere izmed njih posebej izpostavili: (1) V prvi vrsti gre za stagnacijo ali celo upadanje števila prebivalcev v podeželskih krajevnih skupnos- tih. Po dostopnih podatkih v občini Domžale živi komaj 6% kmečkega prebivalstva. (2) Staranje in upadanje števila kmeč- kega prebivalstva vpliva tudi na usihanje kmetijske dejavnosti, ki ima za posledico manjšo proizvod- njo hrané (bodisi za trg ali samo- oskrbo) in istočasno pospešen proces zaraščanja kmetijskih zem- Ijišč. (3) V vaških naseljih bližje urbanim naseljem ter ostalim centrálním krajem, kjer obstajajo možnosti zaposlitve v nekmetijskih dejav- nostih, se trend upadanja števila prebivalcev ustavlja, toda istočas- no se tudi menja njihova socialna struktura. Vzrok za spremembe v socialni strukturi je iskati v děj- stvu, da v občini danes povprečno kmečko gospodarstvo pridobiva prek 60% dohodka iz dela v nek- metijskih dejavnostih. (4)Razpršena poselitev občinskega podeželja in necnakomerna dos- topnost do lokalnih centralnih vaških ali urbanih naselij vpliva na proces neenakomernega praznenja posamezniih območij in zaostřuje probléme optimalnega gospodar- jenja z obstoječimi človeškimi in naravnimi resursi na prizadetih območjih. (5) Zgoraj omenjeni procesí istočasno trajneje spreminjajo kulturno kra- jino podeželja oziroma izničujejo minulo dělo prejšnjih generacij kmetov. Problemi, ki smo jih tukaj představili v sintezni obliki, pomenijo šele za- četni korak v analizi rezultatov dose- danjega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine in v na- daljnjih fazah prav gotovo potrebujejo poglobljcno empirično preveritev in potrditev oziroma odklonitev. Zato jih tukaj ne smemo razumeti z negativno konotacijo, temveč kot eno izmed za- četnih osnov za razumevanje in us- merjanj družbenega razvoja občine. Poleg nakazanih problemov so za ob- čino Domžale značilne tudi nekatere izrazite přednosti, na katerih lahko občina vsaj deloma utemelji svoj pri- hodnji razvoj. Tukaj mislimo pred- vsem na: (l)Sorazmcrno visok delež zaposle- nih v zasebnem scktorju gospo- darstva občine (léta 1986 10,8%). Za naše razmere visok delež za- poslenih v zasebnem sektorju kaže na to, da je občini Domžale že v času t.i. dogovorne ekonomije, ko smo le obrobno priznavali delo- vanje tržnih zákonitosti, uspělo s konkrétními občinskimi razvojni- mi politikami in ukrepi ustvariti takšne objektivně razmere in druž- beno klimo, da se je lahko razvil zasebni sektor. Le-ta lahko zaradi špecifičnih znanj in izkušenj^ki jih 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms imajo njegovi nosilci, predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov razvoja podjetništva tudi v "druž- benem sektorju" gospodàrstva ter v tistih gospodarskih dejavnostih (kmetijstvo ter terciarne in kvar- tarne dejavnosti), ki so zaradi spe- cifiķe svojega narodnogospo- darskega položaja oziroma pa- radržavnega načina financiranja v preteklosti bile odtegnjene od možnosti podjetniškega načina gospodarjenja. (2)Ugodne naravne in prostorske možnosti (bližina Ijubljanskega trga) za razvoj izbranih kmetijskih dejavnosti. Le-te bi lahko izbolj- šale samooskrbo občine in deloma tudi Ljubljane z nekaterirni osnov- nimi živili kot tudi z bolj speci- aliziranimi (delikatesnimi) živili. Seveda se tukaj pojavlja kopica problemov, ki zadevajo predvsem obseg razpoložljivega človeškega kapitała, finančně resurse, znanje itd., ki pa se vendarle lahko v per- spektivi ob ustrezni občinski fis- kalni in davčni politiķi, rešijo na ugoden náčin. (B)Tehnološko prestrukturiranje in programsko inoviranje industrij- ske proizvodnje lahko ob pri- dobljeni industrijski tradiciji in ustrezni delitvi dela med Ljubljano in "domžalsko aglorheracijo" u- stvari ugodne pogoje za razmah t.i. postindustrijske oziroma informa- cijske proizvodnje. Dom žale bi v bližnji perspektivi morale biti spo- sobne izkoristiti ter v konkurenčno proizvodnjo preliti še kar visoķo raven znanja, kije prisotno v okvi- ru ljubljanske univerze in razisko- valnih inštitutov. Primerov razvoja uspešne postindustrijske proiz- vodnje v ožjem in širšem subur- banem območju osrednjih mest razvitih držav je že veliko. Zakaj ne bi aktualnih in uspešnih tovrst- nih izkušenj ob že prisotni podjet- nosti izkoristila tudi občina Dom- žale predvsem pa njen osrednji center? Možné raz vojně usmeritve Kljub temu da v prejšnjem poglavju izpostavljeni razvojni problemi obči- ne potrebujejo celovito in natančno empirično preveritev, bomo tukaj le oblikovali nekatere možné razvojne usmeritve, ki nam bodo kljub morebit- ni spekulativnosti in hipotetičnosti predstavljale rdečo nit za delo v nada- ljnjih fazah priprave srednjeročnega plana občine. Predlog novih razvojnih usmeritev v prid oblikovanja razvojne stra- tegie Domžal Po ugotovitvi in začetnem ovredno- tenju nekaterih ključnih lastnosti dosedanjih razvojnih procesov, pro- tislovij in konfliktov smo si lahko ustvarili določen vpogled v globalni in specifični značaj razvojnega trenut- ka občine Domžale. Zdaj se seveda postaví ja vprašanje kako naprej. Kako oblikovati jasne in operativne razvoj- ne cilje, variantně možnosti in sred- stva za njihovo uresničevanje? Kako zagotoviti povezljivost in skladnost različnih razvojnih politik in ukre- pov? Kako ustvariti razmere za res- nično demokratičnost in vpliv raz- ličnih subjektov v sistēmu odločanja? Kako spodbujevalno vpli vati ria ljudi, da bi skupne cilje uresničevali s po- dobno vnemo kot individuálně cilje? ltd. Oblikovanje odgovorov na vsa (ne) ekspíicirana vprašanja v trenutku, ko samoupravni družbenoekonomski li- stem ter samoupravno planiranje in dogovarjanje po.dolgih letih uvelja- vljanja ugašata, novi tržni gospodar- ski sistem pa se uveljavlja le s svojimi temnimi stranmi, predstavlja zelo těž- ko in odgovomo delo. Osnovni go- spodarski in družbeni regulator zdaj postopoma postaja trg. Trg za svoje čim bolj optimalno delovanje potře- buje državno (v našem primeru ob- činsko) korekcijo v smislu ustvaijanja infrastrukturnih pogojev za njegovo delovanje ter za sociálno blažitev iz- razito neugodnih pojavov in procesov. 44 This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ÇZn^D št. 15/1991 Seveda naša naloga tukaj ni razvoj novega sistema planiranja, temvcč is- kanje argumentov za utcmeljitcv po- trebe, da občina tudi v novih izrazito spremenjenih pogojih gospodarjenja in življenja še vcdno zádrži nckatcre regulativně vzvode, s katerimi lahko usmerja lastni razvoj. Najbolj splošni, vendar istočasno tudi nezamenljivi regulativní vzvod pred- stavlja jasna dolgoročna stratēģija razvoja občine, v okviru katere se po- tem oblikujejo konkretne plánské od- ločitve ter ostale operativně razvojne politiķe in ukrepl. Razvojna stratēģija občine naj bi vsc- bovala naslednje elemente: (1)oblikovanje globalnih razvojnih ciljev, (2) oblikovanje globalne sociálně or- ganizacije, (3)definiranje specifičnih nosilcev razvoja, (4) definiranje prioritetnih razvojnih področij, (5) definiranje načingv družbene mo- bilizacije, (6) oblikovanje razvojne ideologije, (7) ustvarjanje ustrezne družbene klime. Predlog globalnih razvojnih ciljev. V sedanjem kriznem obdobju, za ka- tero je značilno predvsem nadaljnje zaostrovanje različnih dejavnikov procesa družbene in naravne repro- dukcije, bi bilo potrebno izpostaviti in uresničevati jiaslednje globalne raz- vojne cilje: (1)V ceļoti uveljaviti tržno vredno- tenje vseh gospodarskih resursov ter istočasno razviti tiste strateške usmeritve, ki občini omogočajo priključevanje sodobnim inovativ- nim in tehnološkim procesom. (2) Stalno izboljševati sestavine kul- turně krajině, ki skupaj s človeš- kim potencialom predstavljajo najsplošnejši infrastrukturni okvir za naravno in družbeno reproduk- cijo občine. (3) Oblikovati nove človeške, organi- zacijske, institucionálně, prostor- ske in druge infrastrukturně pogoje za hitrejše uvajanje in razvoj so- dobnih proizvodnih in procesniłr tehnologij. (4) Legalizirati in funkcionalqo vklju- čevati vse elemente sive ekorio- mije v obnovo in razvoj gospo- darske in družbene strukture. (5) Dosegati čim bolj smiselno in do- bičkonosno teritorialno delitev de- la znotraj občine ter v okviru ožjih in širših regionalnih povezav. Vse (ne)omenjene cilje bi lahko v se- danjih kriznih okoliščinah združili v dva globalna razvojna cilja, in sicer v cilj razvojnega preboja in cilj pre- živetja. Pomcn in značilnosti oběh razvojnih ciljev smo obširneje před- stavili dru&je (gl. A. Gulič, 1990a). Predlog globalne sociálně organiza- cije. Před prebivalce, lokalne skup- nosti, naselja, podjetja in ne nazadnje občinsko úpravo se bakmalu izposta- vilo vprašanje, kako konkrétno uprav- ljati in uresničevati globalne razvojne cilje, za katere se bo občina odločila. Ne smemo pozabiti, da bo prihodnji razvoj potěkal v kriznem in izrazito nestabilnem okolju tako, da bo potreb- no oblikovati takšno sociálno orga- nizacijo gospodarjenja, ki bo sposob- na dajati ustrezne odgovore na seda- nje in bodoče razvojne izzive. Danes se kot najbolj izzivalni kažejo pro- blemi tehnološke prenove gospo- darstva, uvajanje tržnih mehanizmov vrednotenjá poslovnih odločitev ter spreminjanje lastniških razmerij. Z drugimi besedami povedano na eni strani bodo izstopali problemi moni- toringa, vodenja, upravljanja in me- nedžmenta občine kot gospodarske, « 100% recycled paper 100% recikliran papír aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 sociálně in proslorske celóte, na drugi strani pa bodo pomcmbni problemi tchnološkegaprestrukturiranja gospo- darstva, propadanja obstoječih in na- stajanja novih podjctij, povečevanja stopnje brézposelnosti, ckološke o- groženosti itd. Oblikovanje sociálně organizacije gospodarjenja v občini bi pomenilo oblikovanje ustreznega sistema pravil in postopkov, s katcrimi se opredel- jujejo elementarne enote gospodar- stva, v katere se ljudje povczujejo zaradi gospodarjenja, ter lista pra- vila, s katcrimi se določajo "ciljne funkcije" clementarnih gospodarskih enot. Doscdanjo sociálno organizacijo go- spodarstva in družbě je, kot srno že povcdali, doslej prcdstavljal samou- . pravni družbeni sistcm (in planiranje), ki ga scdaj postopoma razkrajajo tržné zákonitosti. Oblikovanje novega sistema sociálně organizacije občine bi po našem mnenju moraló temeljiti na koncipi- ranju razvoja v prejšnjem poglavju omenjenega dualnega gospodarstva. Mcnimo, da cdinole ustrezna socialna organizacija dualnega gospodarstva lahko ustvari objektivně razmere za rcševanje vseh ekspliciranih razvoj- nih problemov občine, šepredvsem pa brezposelnosti. To pa vsekakor mora biti eden izmed pomembncjših pred- metov navega nadaljnjega dela. Enako velja tudi za problematiko definiranja specifičnih nosilcev razvoja, prioritet- nih razvojnih področjih, načinov družbene mobilizacije prebivalstva, nove razvojne ideologije in nove družbene klime. mag. Andrej GULIč, dipl. soc. Viri: 1 . Dol goročn ¡ plan obci ne Domžale za obdob- jc 1986-2000, 1986, U rad ni vestnik občine Domžale, 1986/9, Domžale. 2. Gulič A., 1990a, Tehnoloski preboj in pro- * biem i preživetja, diskusijski prispevek na okrogli mizi Na poti v infomiacijsko druž- bo, Mlinar Z. in Splichal S. idr., Teorija in praksa, XXVII/1990, FSPN, Ljubljana. 3. Gulič P., Čemič B., Gulič A., Lenarčič L„ 1990, Analiza razvojnih možností občine Domžale za obdobje 1991-95, l.a faza, Ur- ban i st i čni institut RS, Ljubljana. 4. Wallerstein I., 1979, The Capitalist World Economy, Cam bridge, Cambridge Univer- sity Press. 46 This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 02 Oct 2018 12:51:19 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms