Cnpdiziooe In abbonamento postal« Poštnina plačana T gotovini Pre*XO - Cena C 0.60 Domoljub V Ljubljani 2. septembra 1942-TCX. 55 - Štev. 36 Dva biagra. Moje moči so potrebne svetu, praviš. Ko bi mu le mogel služiti, kakor bi rad. — Pravi Torej si mož, ki se čuti poklicanega, da dela v korist splošne blaginje in mu je to poslan« stvo več, kakor vse njegovo mišljenje in pri« zadevanje. Gotovo si o tem prepričan tudi sanu Ali kdo bi si mislil, ravno zdaj ti je na raz« polago lepo delovno področje. Brez dvoma ga' boš prevzel z veseljem in neutegoma. Pa odvrneš: Kako je to mogoče, saj bi moral delati z ljudmi, ki mi niso po rodu enaki, ali se celo podrediti takim, ki bi jili moral voditi in jira ukazovati jaz. Tako torej odklanjaš položaj, ki ti je na razpolago. Ali naj še verjamem, da si resno prizadevaš, posvetiti svoje moči svetu, ko vidim, da stremiš predvsem po veljavi? — Če je v nevarnosti domovina, zgrabi vsa mla« dinu za orožje in če je komu domovina res nad vse draga, mu je pač vseeno, ali gre * armado za častnika ali navadnega vojaka. Saj dostikrat vidimo mladeniče visokega rodu m može velikih zaslug, ko se radovoljno pmlru« žijo vrstam prostakov. ...............................................minimum...............n™«™«......i«™«"™™'........iiiimf^fffjfiiiffffif!-:1:!™« i,.................................................................................Illll--—™ Poletje v planini Gospodinja in posli Ko bi se mi le ne bilo več treba ubijati s temi posli, vzdihuje gospa P. Saj še povedati ni mogoče, kako malomarni so 111 zanikrni, su« rovi in trmasti, kako malo so vdani svoii go« spodi in kako jim skoraj nič ni mar koristi hiše Posli, pravi, so danes kar nekam sprijeni« So pač iz preprostih družin in odraščajo, naj da bi se kdo kaj prida brigal zanje. Dostikrat se pa še sami spridijo med seboj. Jim z.atl manjka poštene vzgoje. No kar se tega tiče, se gospa P. gotovo ne moti. Vendar ji m jasno, kdo je prav za prav kriv njih slabe yzS"Je-Ne zaveda se namreč in pozablja, da je Bog ravno gospodi zaupal vzgojo MsIov Torej j« gospa P. tudi sama dolžna skrbeti, da ili um lepše vzgaja. Seveda je vprašanje, koliko ima uspeha in nli so res upravičene njene tozbel Mogoče ima slabosti, ki pos i vedo zanje «, jc ne spoštujejo tako. da bi lahko uveljavda svojo misel in vol jo. Nemara tudi . v poduk* in opominih ni toliko potrpežljiva m olzirna« da l i jo ubogali, da bi jih prepričala ali pridobila.''Morda je trnka, s.uova m r^pustlj.va, kadar koga gra a, da oni prej zakrkne, kakor d bi se poU šal. Mogoče je tudi skopa m vajena, da veliko zahteva, pa malo daje in ja sama vzrok nezadovoljnosti površnost, itd. Ne* mara je tudi hladna, nedostopna, ohola, se ne briga za njih zdravje in bolečine in je brez sočutja in krlii, zlasti ko ol.ole ali Jih tarejo druge nadloge. Razumljivo je, da n. deležna n it za trohico več ljubezni, kolikor je ima m skazuje sama. Mogoče ji tudi m mar da bi gradila temelj, ki na njem kontno slone vsa kreposti poslov, namreč iskrena poboznos^Nema a ji je vseeno, ali njeni posli redno hodijo, v cerkev h krščanskemu nauku, prejemajo svv zakramente, opravljajo doma tnobtev ,u z.v| pošteno in nravno življenje itd. Mordanim za, verske potrebe še časa ne da. - Če je tako, od kod neki potem pričakuje vestnost, vdanost poslušnost in zvestobo? - Gospa I'. seveda vs« To prezre in zlahka na druge vali svojo krivd«. Stran 2. »DOMOLJUB«, dne 2. septembra 1942-.\X. Štev. 36. Vojni dogodki preteklega tedna Sredozemska bojišča V italijanskem vojnem poročilu št. 819 či-iamo, da so se spopadi patrol v Egiptu zaključili z italijansko zmago. Italijanski fovci so se strelili pet letal, 2 pa nemški. Iz vojnega poročila št. 820 posnemamo, da se je na Sredozemskem morju ponesrečil na- £ad številnih sovražnih ladij proti konvoju, adje v spremstvu so sestrelile dve napadajoči letali. Napadi sovražnega letalstva na kraje v Grčiji so povzročili malo škode in ne poročajo o nobeni izgubi. Vojno poročilo št. 821 javlja med drugim bolj pogosto delovanje topništva in povečano delavnost letalstva v Afriki. Na Sredozemskem morju so se nemški lovci uspešno spustili v boj s skupino angleških bombnikov, ki je hotela napasti italijanski konvoj. Več angleških letal je bilo zadetih in je padlo v morje. O živahnem delovanju izvidniških patrol in pospešenem ognju topništva poročajo uradno tudi v št. 822. Sovražni polet nad Tobruk je sicer povzročil |>ožar, ki pa so ga osne čete takoj obvladale. Italijanska letala so z velikim uspehom napadala letališči llal Far in Micabbo in se vsa brez poškodb vrnila na svoja izhodišča. Angleška letala so vrgla nekaj bomb na nekatere kraje na Siciliji, ne da bi povzročila večjo škodo uli druge žrtve. Vojno poročilo št. 823 javlja o poskusih sovražnih izvidniških oddelkov na egiptskem bojišču, ki so bili odločno odbiti. Več sovražnih letal je bilo sestreljenih in letalci ujeti. Letalske in pomorske bitke na Sredozemskem morju, ki so se končale s sijajnimi italijanskimi zmagami, so napravile vsepovsod globok vtis, zlasti v Tuniziji, kjer so prebivalci mogli z obale opazovati potek bojev. Ruska bojišča Ob obalah Dona se nadaljuje srdita bitka, katere se udeležuje tudi italijanska armada. Italijanske čete se vojskujejo z običajno drznostjo in sicer na kočljivem odseku, ki jim je zaupan. S svojim junaškim delovunjem do-prinašajo dragocen delež k uspešnemu razvoju jn končni zmagi na vzhodnem bojišču. Doslej se je posebno odlikovala divizija >l'asuhio«, izredno pogumen je bil zlasti 119. pehotni polk iz skupine Črnili srajc iz »doline Tagliamenta«. Nemški oddelki nezadržno prodirajo dalje T Kavkaške gore. Nemci so si priborili zopet ■več mest in zavzeli nekaj važnih gorskih prelazov. Na najvišjem vrhu Kavkaza, na 5-00 in visokem Elbrusu, so nemški alpinci izobesili nemško vojno zastavo. Zahodno od Stalingrada divjajo še vedno hudi boji in je bil sovražnik na mnogih mestih vržen proti vzhodu. V samem mestu divjajo strašni požari, ki so jih povzročile rušilne in zažigalne bombe osnih letalskih oddelkov. Pri obrambi in pri obupnih sovražnih protinapadih je bilo samo v enem dnevu v območju enega armadnega zboru uničenih 135 sovjetskih tankov. Italijanske in nemške čete so tnlbile sovražne napade na Donu. prav tako je propadla večina sovražnih napadov zahodno od Kaluge in pri Rževu. Tudi južno od Ladoškega jezera so poskusile sovjetske čete z napadi, a so bile krvavo odbite in je bilo pri tem 35 sovjeostolski administrator ta-mošnje unijatske škofije. Pri posvetitvi novega škofu so bili navzoči zastopniki cerkvenih in hrvatskih državnih oblasti. Cerkvene oblasti sta predvsem zastopala hrvatski inetropolit in zugrebški nadškof dr. Stepinac in njegov pomožni škof dr. Šalih Saevis. Navzoč je bil tudi apostolski odposlanec v Zagrebu Josip Ramiro Marcone. Predpisane cerkvene obrede je izvršil Srškokatoliški škof iz Lvova dr. Ivan Bučko, rvatsko vlado je pri ustoličenju škofa dr. Simruka zastopal držvni tajnik za javna dela inž. Ivo Bulič. s Samo še pri blagajnah v Nemčiji bodo znmenjavali po 30. septembru »rentcnbank-scheine« po 10, 50, 100, 500 in 1000 rentnih mark. Po 15. decembru pa izgube te listine veljavo. razen onih po I, 2 in 5 rentnih mark. s Za trpeče otroke v južnih hrvatskih krajih je neimenovani dobrotnik poklonil že tretjič 100.000 kun. s Stanovanjsko zadružništvo v Belgradu. Zaradi pomanjkanja stanovanjskih prostorov se jc v Belgradu v zadnjem času pričelo le|>o razvijati tudi stanovanjsko zadružništvo. V tem pogledu je posebno delovnu zadružna organizacija »Svoj dom«. Ker posamezni člani ne razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi, da bi si sami postavili lasten dom. je pričela omenjena organizacija na zadružni podlagi kupovati že zidane hiše. v katerih putein prodaja svojim članom posamezna stanovanja. Cena stanovanjem se giblje od 170.000 din navzgor ter je odvisna od mnogih okolnosti. Tako stane n. pr. cnosobno stanovanje v ulici Kralja Aleksandra s teraso in vsemi postranskimi prostori 170.O0 din, dvosobno v isti ulici 400.000 din, isto stanovanje v pritličju pa 450.000 din. V bližini šeste moške gimnazije stane dvosobno stanovanje z vsemi ostalimi prostori 700.000 din. Cena temu stanovanju je zaradi tega tako visoka, ker je hiša moderno in razkošno zidana. Ennsobno stanovanje v tej hiši stane 390.000 dina rjev. s V borbah na vzhodnem bojišču je padel znani nemški avtomobilski dirkač 26 letni Rudolf Hasse. Njegove zmage pri raznih avtomobilskih dirkah so bile v veliko korist nemški avtomobilski industriji. s športno igrišče so uredili v št. Vidu nad Ljubljano; na treh straneh je obdano od drevja. na četrti strani je pobočje, kjer bo prostor za gledalce. s Ob obletnici smrti muslimanskega verskega poglavarja pok. reis ul uleme dr. Fehima Spalin je več muslimanskih javnih in kulturnih delavcev počastilo pokojnikov spomin z govori. ki jih je prenašala sarajevska radijsku postuju. s Smrt zglednih duhovnikov. V Zagrebu je pted dnevi umrl -mnnco. se jc kmalu razvil v prvega našega epskega pesnika. Ze v desetih letih se mu ji; nabralo toliko pesmi, da jih jc 1890 izdal v posebni knjigi pod naslovom Balade in romance. To so pruvi biseri te vrste pesništva v slovenski književnosti. Niti pri Prešernu niti pri Levstiku ne poznamo tako lepih balad in romanc. kakor jih je pesnil Aškerc. Kdo ne pozna njegovih tovrstnih pesmi, kakor so: Mejnik, Godčeva balada, Ponočna potnica, Iškurijot, Judit. Brodnik in druge? Sest let kasneje je izdal drugo zbirko svojih pesmi pod naslovom Epske in lirske poezije. Ta zbirka pa že mnogo zaostaja za prvo. Pozneje je Aškerc izdul šo tri zbirke svojih Poezij, poleg tega pa še osem drugih knjig, v katerih pa so bile daljše pesnitve iz ene in iste snovi; naslovi teli celotnih pesniških zliir so na primer: Primož Trubar, Akropolis in piramide, učeniki, Pavliha na Ju-trovem in druge. Za eno izmed svojih knjig jo uporabil tudi znamenito triglavsko pravljico o Zlatorogu- Ko je izstopil iz cerkve in začel študirati še socialna vprašanja, se je v njegovo pesem vrinilo mnogo filozofskih in socialnih snovi, ki nikakor niso primerna za poezijo. Rud je v svojih pesmih jemal motive in snov tudi i/, naše zgodovine, zlasti iz protestuntske dobe in iz d«ibe kmečkih uporov, /.uradi tega je zašel preduleč od lepe umetnosti in začel tako rekoč samega sebe prepisovati. Spri se je s katoliško stranjo in z mladimi pesniki iz Cankarjevega in Zupančičevega kroga. Bil je presamozuvesten, du bi bil poslušal dobre nnsvete svojih prijateljev. Tuko je zašel tudi v hude spore z dr. Antonom Muliničcm in popolnoma klonil pod težo njegove železne in dosledne miselnosti. In Aškerc mu ni znal drugače odgovoriti nu povsem upravičene ocene kukor s smešenjem, lo pn jc bila kuj slaba zagovorna beseda nekdaj tako slavljenegu pesnika balad in romanc. In takrat se je tudi porušila njegova visoka stopnja v pesništvu, ko ga je mnogo prerasla in prekosila umetniška beseda Zupančiča. Cankarja. Murna in Ketteja, to je tako imenovane »slovenske moderne«. Aškerčeva slava je zuto-nila, mnogo prav po krivdi samega pesnika. Danes že lahko ocenimo pravo vrednost pesnika Aškerca: njegove prelepe pripovedne pesmi: balade in romance bodo ostale zn zmerom zapisane z zlatimi črkami v naši književni zgodovini, zmerom in zmerom jih bomo z velikim umetniškim užitkom prebirali starejši, mladina pa se jih bo vse čase učila nn pamet, saj se tako lepo in živahno dado deklnmirnti. Trdno pu lio ostalo tudi dejstvo, da bi bilo bolje. če bi bil nehal prej pesniti in če bi bil linij dostopen za pametno in pošteno besedo tega ali onegn ocenjevalca. Imel je nesrečen značaj, ki ga je spravljal zmerom v življenjske neprilike in cclo v s|Kire z najožjimi prijatelji. Prevelika ohlapnost m pomanjkanje posluhu za lepo tekočo besedo in melodijo pa je njegove zadnje pesmi zn zmerom ohsodilu na neuspeh. (Dalje.) »Za mojega Markca, ko bo v ponedeljek prišel domov.« Največjo jajčno lupino je vsadila v tenko testo. Ze dolgo let niso tako prijetno zapeli zvonovi na veliko soboto. Ze dolgo ni inežnar Luka našel po hišah tako prazniških obrazov, ko je v veliki lanterni nosil okrog po-žegnuni ogenj. Pa tudi to je vedel povedati župniku, da še zlepa ni nabral toliko pirhov kol to leto. »K zemlji so šli, zato jih zemlja redil« je pojaMiil župnik. Najbolj pa so bili vsi veseli večerne procesije. »Kaj tako lepega pa že davno nismo doživelil« so vzklikali. Celo ljudje iz sosednih župnij, ki zlepa niso poznali polivale, so sicer z zavistjo, pa vendar enodusno priznali: »Letos so se pa postavili!« Pa je bila procesiju tudi v resnici veličastna! Na hribih >Verjemi, Tilka, da te nama ireta ime je it oken I* so goreli kresovi, vsa okna na hišah, tudi visoko pod goro, so žarela v svečah, na zvoniku so žguli raznobarvni ogenj, iz lin so metali rakete, Gregorjev drugi sosed Jurij je palil možna rje za vasjo, med hišami pa je mogočno valovila pesem, polna zmagoslavja in glasov, med katerimi je plaval Nikotov tenor, tako mehek in zvočen, da so ljudje začudeni prisluhnili. Tudi zvonarji so udarjali poskočne, da so jih pošteno bolele roke. Starim so silile solze v oči, ker so [K> dolgem času spet slišali stare pesmi, ki so jim bile znane in najbolj všečne, lu večer je liil zadovoljen cehi orgunist. Po procesiji sta Niko in Tilka zavila domov. Pod hribom je blestela domača hiša, vsa žareča v svečah, ki jih je čuvala mati Marička. »Verjemi, Tilka, da se nama sreča smeje iz oken!« »Da le ne bi skočila skozi okna,« ga je podražila. Bilo ji je slovesno in mehko pri srcu ko one dni, ko je še z bratom skukala po klancu. Vejo je nosil nad seboj in prepeval »Ale-• uja, Alcluja!« »Jutri pride!« je vzkliknila. »Pride gotovo, tako je pisal!« ■In udarili si bomo v roke!« Niko jo je prijel za roko in obstal. »Potem bova zvezana!« »Le še malo počakaj!« je ponagajala. »Za vedno?« »Do smrtil« Se dolgo v noč so goreli kresovi in peli zvonovi. Najbolj pa je gorelo in pelo dvoje src v veselem pričakovanju. Za velikonočni ponedeljek so šli ljudje v Einavs. Komaj ozelenele police — položene se-nožeti za vasjo — so bile polne majhnih skupin, ki so posedle po travi, rezale žegen, sekale pirhe in pile iz pletenih steklenic. Vmes je 'grala harmonika kakor svoje dni. Pri Gregorjevih so imeli goste. Z župnikom je prišel po kliincu domači sin, pater gvardijan. Izletniki ob poti so prijazno pozdravljali oba gospoda. »Danes bodo mešetarilil« so govorili med seboj in ugibali, kdaj bo poroka, kaj bo s starim in kako se bo vsa ta reč končala. V hiši so prijetno kramljali. Tilka si je oblekla novo obleko in stregla gostom. Najbolj radovedna je bila mati Marička. Podrobno je moral opisovati oče gvardijan, kako je z očetom »Odkar je odšel Niko,« tako je pripovedoval, »je postal oče nemiren. K vodnjaku sili, po cele ure presedi tam in gleda v globino. Tihoma kliče v temno jamo: »Fortunatl Fortunatl Oglasi se, nikar se ne skrivaj! Ven pojdi, saj sva samal« Zdi se, da sliši glasove iz jame. Razburi se in udarja z roko: »Le udari! Tako! Se enkrat!« Skloni se globoko in veleva: »Zdaj na le ven! Žandarji so na cesti! Beživa!« Naglih korakov gre v celico in se zaklene. Skrbi me, kaj bo z njim. Ukazal sem zapreti vodnjak in naročil bratu, naj skrbno pazi na očeta!« Mati je preplašena poslušala, povesila glavo in zaihtefa. Pa jo je znal župnik potolažiti in spraviti v dobro voljo. »Kaj bi se grizli,« je modroval. »Oče bo ozdravel, pa zet 1k> prišel v hišo! Nova krepka roka se Iki poznala povsod!« Na teli besedah je obvisel oče gvardijan. Znal je pa že tako lepo izpeljati, da so vsi čutili: Niko in Tilka naj se vzameta, to Je iskrena želja domačih in skoroda božja volja! Pri Tilki je šlo tako, kakor pri vsakem dekletu, kadar jo zasnubijo. Kazala jc zadrego, sramežljivo se je umikala, na zunaj vdano prepustila odločitev drugim; v srcu je pa neprestano klicalo: »Da hočem!« Niko pa je na vprašanje odgovoril odkritosrčno: »Pruv rad jo vzamem, samo če me imate za vrednega, ker sem hlapec!« V očetovem imenu je na kratko odločil sin: »Vidva se vzameta! Oklici se začno v nedeljo, za šagro sv. Jurija pa gresta pred oltar. Grunt bo do smrti prepisan na mater, potem pripade vajinemu prvemu otroku, ali pa Tilki, če Bog ne bo dal otrok.« Nihče izmed mladih ni pornjtal za te gospodarske določbe. Zadovoljno so si segli v roko in župnik je nazdravil. Zunaj so se medlem zbrali pevci, katerim je župnik zjutraj namignil. Urezali so veselo pesem, povabili so jih v vežo in dobro postregli. Vsa hiša se je zavila v židano voljo, (e materi Murički so ob spominu na Gregorja nekajkrat pritekle solze iz oči. Duhovna gospoda sta se poslovila še pred avemarijo. »Si zadovoljna, Tilka?« je pred pragom vprašal župnik. »Sem!« Samo eno željo imam !« »Na dan z njo!« »Rada bi videla, da bi me poročili v romarski cerkvi sredi polja.« ..... Ker župnik ni ugovarjal, so želji takoj ugodili. Mati in sin stn se še v kuhinji pome-nila o podrobnostih. Medtem so pevci peli in nekateri celo prešerno vriskali. »Pa jim ti reci, naj ne vriskajo zaradi očeta! Lepo, lepo ga pozdravi, popazi na reveža in mu sporoči, da ga pridemo vsi obiskat po porokil« Župnik je sprejel očeta gvardijana v ztip-nišču, kjer je prenočil. Pevcem je razlagal Petrov Janez svoj načrt za poročni dan. »Z vozovi se popeljemo, kakor včasih!« Pod noč so vstali in peli po klancu, zavriskal pa m nihče, da bi ne žalil matere. Zadnje tedne je šlo, kakor namazano: pod kolnico je žagal mizar, v kamri je šivala moj-škra po hiši so belili zidarji, v kuhinji je pa pomagala Erna. Po prvih oklicih so vašcani na široko razpravljali in ženske na drobno opravljale. Po drugih oklicih so pomilovali saino Gregorja. Ko so pa slišali tretje oklice, so se docela sprijaznili z novico. Spomin na furmane je oživel. Kar jih je še ostalo, so pripravljali vozove, da bi po stari navadi peljali svate m pevce v cerkev. Sv. Jurij je prijahal na iskrem konju. Kar čez noč se je napenjalo popje na mladju. Niko je delal od jutra do noči v vinogradu, kakor bi se sploh ne menil za dogodke v hiši. »Da ne bom v napotje!« se je opravičeval, Tilka je pa brž spoznala, da ga nekaj teiu Izmuznila se je iz hiše in mu nesla južino. Po« ložila mu je roko na ramo in sunkoma vrgla vprašanja: »Kaj ti je, Niko?« Začudeno jo je pogledal in se pošalil: »Saj veš, da sva pred odločilnim korakom!« Deklo se ni pustila pregovoriti. Vrtela je z besedo, kakor bi hotela izvedeti skrivnost. »Vem, kaj premišljuješ!« je vzdihnila. Nikol je molčal. »Palir ti ne gre iz spomina, kaj ne?« »Nikar ne obujaj starih spominov!« je prosil fant. Videti ie bilo, da je Tilka zadela na pravo struno. »Ker si že omenila palirja, pa bodi!« Bistro ji je pogledal voči. »Ti vest kaj, očita?« Tilka je povesila glavo in izmaknila pogled« »Da ne bo skrivnosti med nama, ti povem ka« kor pri spovedi: Prevaril me je, pokvaril pa ne I« »Dovolj!« je odsekal. »Petrov Janez mi j« vse opisal. Nikdar več te ne bom vprašal d tem!« Hvaležno ga je pogledala, pospravila po« sodo in ostala. »Že greš?« »Polno dela je doma.« »Nimaš znabiti tudi ti vprašanja?« Zasukala se je v breg z jerbasom pod paa« duho. V soncu so ji zalesketale solzne oči. »Le vprašaj, Tilka!« Globoko je vzdihnila in se ozrla vanj, »Kdo je oni večer udaril palirja?« »Jaz ne!« je dejal odločno. »Zakaj so te pa zaprli?« »V preiskovalnem zaporu sem bil tri me« sece. Dokazov niso imeli, pa so me izpustili.« »Zakaj se nisi vrnil domov?« »Sram me je bilo. Pisal sem tvojemu bratu, ki me je dobro poznal in vedno razumel. Za hlapca me je vzel v samostan. Deset let sem služil: molil in delal. Ni bila velika moja plača, toda vso sem si prihranil. »Zakaj mi to pripoveduješ?« »Ker si me vprašala in pa — da mi ne b® kdo očital, da sem prišel k hiši praznih roki« Zadelo jo je v živo. »Kar je palir klevetal zaradi Elze, je laž! Verjameš, Tilka?« »Da! Petrov Janez mi je vse povedal in r, pismu sem brala.« »Sedaj sva se sama izpovedala, jutri naj® bo pa župnik. Mi daš odvezo?« »In ti meni?« »D veti kaj otila?€ Objela sta se in lahko jima je bilo pri srcu« kakor da bi se obema odvalil težak kamen. Odhitela je po stezi na brežino Z vrha ga jo pozdravila z roko in on ji je odzdravil. Udaril je s krampom in zažvižgal. Tilka pa je pela med zelenimi grmiči in ptički so peli z njo. Pomladni veter je razpršil zadnje oblake na nebu in jasno sonce se je uprlo v zelene bre- Poročni dan je bil veder in iasen. »Gajžla« na bratovščina« je po dolgih letih spet okrasila vozove s prvim zelenjem. Posedli so na vozova in sipali bonbone med otroke, ki so se v gručah zaganjali po tleh in pobirali sladka zrna T, prahu' (Nadaljevanje prikodnj(i) V ženih držav. »Da, sedaj moramo biti vsi eno, drugače bomo viseli vsak posebej,« je vzkliknil Franklin, ko so odposlanci podpisali deklaracij-sko izjavo o neodvisnosti. Kot najbolj priljubljen Amerikanec v inozemstvu je bil Benjamin Franklin od ameriškega kongresa imenovan za poslanika v Franciji. Bil je sprejet v Parizu z velikim navdušenjem: največji pisatelji, modroslovci in znanstveniki predrevolucionarne-Francije so se mu klanjali. V prihodnjih dveh letih je postalo Frunklinovo pariško stanovanje evropski glavni slan ameriške proliangleške propagande. V Parizu se je Benjamin Franklin srečal z vodilnimi francoskimi, nemškimi, poljskimi, Švedskimi in drugimi prostovoljci, ki so kasneje prišli v Ameriko, da se borijo ob strani George \Vas-hingtona, glavnega poveljnika ameriške revolucionarne vojske. Velike važnosti za ameriško revolucijo je bila pogodba, ki jo je Franklin leta 1778. pocl-pisal s francosko vlado. Ta je dala kolonijam mogočno brodovje, dobro izurjeno vojsko in veliko zalogo orožja in streliva, kar je omogočilo zmago ameriške revolucije. Star in utrujen se je povrnil Benjamin Franklin v Ameriko leta 1785., vendar je novo- VeliKi Jhnerikanec George Washington, prvi ameriiki driavni predsednik dil, da bi kolonije dobile svoje pravice, vendar tedaj njegova prizadevanja niso rodila uspeha. Povrnil se je v Ameriko na predvečer revolucije. Takoj je stopil na stran ljudstva in proti vladi. Kot odposlanec kontinentalnega kongresa je bil Franklin eden izmed petorice, izbrane za pripravo proglasa neodvisnosti Zdru- rt' Zamorska dekleta meljejo koruzo prej v očetovo svečarno, potem v bratovo tiskarno. Hotel je biti neodvisen, zato je Franklin odpotoval v Philadelphijo, da bi postal tiskar in izdajatelj. Poleg časopisa je uredil tudi koledar, ki je bil največji F'ranklinov uspeh na polju časnikarstva. Njegov koledar prištevajo med prve ameriške knjige, ki so se uveljavile T inozemstvu. Koledar so prevedli skoraj v vse jezike. Zan\orski fanlje rojena zvezna republika še zahtevala njegovo pomoč. Bil ie trikrat guverner IVnsilvuiiije in član ameriške ustavolvorne skupščine. Tik pred smrtjo je izdal dva spisa: prvi se je bavil s svobodo tiska, v drugem je Franklin pozivni ameriški parlament, naj odpravi suženjstvo črncev, ki ga je imenoval zločin proti omiki in napredku. Ob Franklinovi smrti je žalovala Amerika in Evropa. V francoski revolucionarni zbornici so Benjamina Franklina poveličevali kol moža, »ki je strgal blisk z nebu in žezlo iz rok tiranov.« Sirotko dobro izkoriščajo Nemško časopisje piše o novem načinu popolnega izkoriščanja mleka in stranskih proizvodov. V glavnem gre za izkoriščanje posnetega mleka in sirotke. Z novim načinom predelave pridobijo iz 100 kg posnetega mleka 20 kg sira s 50% suhe teže. Postranske izdelke mleka sedaj izkoriščajo za izdelavanje beljakovinastih nadomestkov za jajca. Celotni izdelek teh nadomestkov ustreza sedaj letnemu izdelku v višini 800 milijonov jajc. Ti nadomestki za jajčjo beljakovino so se zlasti )ri kuhi dobro obnesli Nemški strokovnjak llans Pirner ceni, da pridobiva sedanja Nemčija iz navedenih odpadkov pri Izdelovanju mlečnih izdelkov dodatnih 210 milijonov kg živil na lelo. Dne 17. januarja 1706 se je rodil Benjamin Franklin. Umrl je 17. aprila 1790 v visoki starosti 84 let. L>ostikrat je bilo o njem rečeno, da je bil »prvi veliki Amerikanec« in najznamenitejši mož, kar se jih je rodilo v kolonialni Ameriki. Zaslovel ie po vsem svetil v treh pogledih: kot pisatelj, znanstvenik in državnik. Ko je bil tiskarski vajenec, je Benjamin Franklin že slišal propovedi proslulega gro-movnika Increase Matherja, ki je zagovarjal naziranje cerkvene prevlade nad državo. V svoji visoki starosti pa je bil Benjamin Franklin y prijateljskih odnošajili z Voltairjem, velikim »vobodoiiiislecem. Benjamin Franklin se je rodil kot sin angleškega priseljenca v Bostonu. Po dveh letih polanja je v starosti 10 let odšel na delo naj- Ko mu je bilo 30 let, je začel Franklin z raziskavami na polju elektrike. Nazorno je obrazložil pozitivno in negativno elektriko in je dokazal, da je bliskanje in elektrika ista stvar. Izumil je končno strelovod za zaščito hiš. F'ranklin je bil že precej v letih, ko je spor kolonij z angleško vlado prišel do krize. Živel je mnogo let na Angleškem in se je tru- Htr*h udarjajo nad Njujorkom Jetniinica v ameriiki Filadelfiji; v tem mestu ie je Franklin izuril za tiskarja 180 rudarjev je izgubilo življenje, ko so so v japonskem rudniku v pokrajini Jamaguši porušili podporniki v globini 1000 m pod morskim dnom. Rug^ero Dombre. Prevedel Griža Koritnik. »Torej.« ]e povzel glas zunaj, »si že našel najboljšo osebo od vse te družbe, celo najboljšo na vsem svelu?« »Gospod. je vzdihnila starka, »kako je mo-gofe, da ima Ia komediant praV lak glas kakor moj Andrejček?« »Kajpak, babica, ker tudi je vprav vaš Andrejček!« In v islem hipu je babica sprejela v svoje naročje vnučka, ki je vstopil kakor svetal izpod- nebnik. Lahko vas zagotovim, da starki na prvi mah ni bilo nili malo mar vedeli, na kakšen skrivnosten način se ie njen vnuček, ki je bil po njenem mnenju še vedno pastir v Itamonleghiju, mogel spremenili v predvajatelja z medvedom v Hasparrenu. Imela je zdaj pač drugo opravilo: morala je poljubovati in objemati Andrejčka, in te zares ni prav nič vzdrževala, da ga ne bi nežno priliskala na svoje prsi in ga obsipala z milovanjem in poljubi. Medo pa se je med tem ves ganjen (saj nobena reč ni lako nalezljiva kakor cmeravost) približal k njima, ker se je ludi njemu zabolelo srčnih izlivov. Andrejček ga je z eno roko pritegnil k sebi, medlem ko je z drugo objemal babico, združujoč tako v objemu vse, ki jih je najbolj ljubil. Vse?... Ne manjkala je to njegova mala dobrolnica. Saj kajpada vesle, o kom hočem govorili?... Pri vsem tem pa je vdova Iruleghi, ki se je žalila poleg kosmatinca kaj malo domačo, od strahu zavpila, ko mu je bila tako blizu. >Ne liojln se, babica,« je spregovoril Andrejček, »Medo je moj prijatelj in vam gotovo ne bo Bloril ničesar zalega.« 'Saj ne pravim, da mi bo, srček moj; toda bolj l>i mi ugajalo, če bi stal malo bolj daleč od mene.« i" začel je na dolgo in iiroko pripovedovati... je Medo na ukaz svojega gospodarja za-', ! yala in odgnal radovedneže in se v spo-vzelv fHl<1,'lllc"osli zleknil po tleh, je starka po- „ 'Zdaj pa mi ma|j pripoveduj, kako se je vse Io namenilo...« ,>Da hodim z izurjenim medvedom po svelu, babica? No, poslušajte torej.« in začel je na dolgo in široko pripovedovati evoJe doživetje. Seveda je moral babici izpovedali tudi tisto, *nr JI je bil dollej prikril, da so namreč pri Ros podu Giampaoliju kaj slabo postopali z njim, P" Torej si mnogo trpel v tej hiši, ubogi moj "idreiček?« je vprašala starka. >ua, babica, zadosti.« »Ne bi bil smel ostali tam.« »Oh, saj bi bil že zdavnaj šel od njega, da ni bila moja služba vam v prid! Da ni bilo vas in gospodične...« »Gospodične? Giampaoli ima torej hčerko?« »Nečakinjo, hčerko mlajšega brala.« >In je bila dobra s teboj ta gospodična?« »Dobra, kakor bi mogli bili samo še vi, babica.« »Draga malka! Ponesla ji bom gob danes ali jutri, ko mi bodo noge dopustile pridrsati se do gozda.« »Da je oslala v Ramonteghlju, bi mi bilo življenje tam še znosno; ko pa sem včerajšnje jutro zvedel, da se I« za vedno vrnila k svojemu ofletu, sem 6klenil poiskali si drugo služIlo.« »Da, ampak to mi le ne pojasnjuje, kako si poslal gospodar medveda.« »Počakajte malo, babica; dajle mi časa, da končani svojo povest.« Deček je začel pripovedovati, kako se je srečal z Medovim gospodarjem. Nobene podrobnosti ni izpustil, izvzemši poslednje besede umirajočega: »Zate... tudi tam... lam...« O leni pa ni govoril samo zalo. ker je liste besede pripisoval zgoli bolnikovi mrzlici in zhledenosti in jih je bil že čislo pozabil. Toda ravno to njegovo pozabljivost je prihodnost popravila. Ko je končal, je začela babica izpraševati: »Potemtakem si postal, dragi moj ubožec, pravi glumač z medvedom?« »Kakor morete videti, babica.« »Poklic, ki te bo prisilil, da boš moral biti vedno na cesti, mlad in boren, kakor si!« »Mar se vam zdi, da se mi je poleg mojega dobrega Meda kaj bali?« »Tvoj medved te bo pač mogel braniti, če bo to potrebno; ne trdim, da ne; ampak to mi le ne brani, da ne bi čulila velike skrbi zale, ko te vidim pri tvojih letih iti samega po svelu. In poleni te nemara tudi ne bom več videla, če pojdeš- lako daleč; kako Ii bom mogla sporočili, če bom zbolela? Vse to je treba imeti pred očmi, mali.« . »Zboleli, babica? Eli. bežite no. saj sle lako krepkil Bodile mirni: sni se bom vrnil še mlad, kakor hitro si bom prislužil zadosti denarja m namenjen sem živeti potem pri vas. ne da bi vas še kdaj zapustil. In zaslužil ga bom. o leni hodile prepričani; in poslal ga vam boni zadosti, da hosle mogli posihmal živeli, ne da bi morali trdo delali. Ta medved mi lxi Io omogočil. Io vsem videzu ;e tudi precej vreden: Io m ie dejal včeraj isluriški župan, ko sem pri njem večeri,-d. Da si more človek kupili tako živa, je treba mnogo denarja in jaz ga ne bi mogel nikoli spravili skupaj, ludi z več elno plačo ne Ko pa sem prejel že udomačeno žival, ne da me e io kaj stalo, pa menim, da je moja do žn<*t, da jo izkoristim kar najbolje mogočeZalopan,-mam nobene druge možnosti, kakor da ;gremz medvedom po svetu, da ga bom kazal po mestih in vaseh.« Te besede dasi polne zdrave pameti, pa 10 niso mogle prepričali nje, na katero so bile naslovljeno Niei bi bilo ljubše, da bi vnucek še naprej mirio služil svoj kruh kot pnstir pn kakšnem gospodarju, četudi ne ravno pri Giampaoliju ali pa postal bodisi tudi delavec kakor pa da bi bil po njeni vednosti izpostavljen liso-čerim nevarnostim. Ni si mogla kai, da mu ne bi tega povedala toda Andrejček ji je zaprl usla s poljubom m izjavil. mnenja, babica, tudi meni M ugajalo obdelovati zemljo, toda majhen in sla bol ca? kakor sem,. ne_bl ja£užil ni.Mega, medvedom*'naokoli,Mpa bom mogel, nasprotno na-brali mnogo denarja. Španec i- imel krasen pri-hranek; podan" i® ^kaj celo meni; poglejte, vaše vzdrževanje. Hodeč z babica.« In s polno pestjo kovancev je zacingljal pred osuplimi očmi vdove Iruleghi, ki je zanumrala: »Oe je to opravilo tako donosno, je pa res bolje, da se okoristiš s to priložnostjo.« »Hvala, babica. Medtem pa sprejmite tale denar z ostankom moje plače vred. Še danes popoldne bom gledal zaslužiti več, nego mi bo treba za na pot jutri.« »Torej že hočeš odrinili?« »Da. Zakaj naj bi odlašal zdaj, ko sem se žo odločil? Ce bi se mudil tukaj, bi le zapravljal^ namesto da bi zaslužil.« »Kakor hočeš, dragi Andejček... Ampak meni ni treba tega denarja: tvoje plače, katere ni mi sproti pošiljal, mi bodo zadostovale za dolgo časa. Le-tein gre hvala, če se počasi kuha na ognjišču ta dobra juha.« »Uboga babica I Slavim, da v vaši juhi ni niti koščka slanine.« »Izborno jo morem napraviti tudi brez slanine ... Sicer tvoj denar ne bi tako dolgo trajal.« »Vprav zato vas prosim, da sprejmete med tem ta Špančev denar. Pojdete si kupit lep kos prekajenega mesa; vaš vnuček je redkokdaj pri vas, in kadar pride, mu je treba slovesno jk>-streči.« »Pa naj bo; kupila bom prekajeno meso, toda ne za ves denar; naj ti pripomore, da boš mogel udobno za|>očeti svoje novo življenje.« »Saj ga l>oni še dobil, ne bodite v dvomu.< »Že v drugo mi praviš- to: ampak, kako?« »Priredil bom predstavo na trgu. Bilo bi čudno, če se ne bi vrnil s polno denarnico. Vsi v tem kraju me poznajo. Ko bodo zvedeli, da sem poslal komediant, bo radovednost prignala k predstavi nič koliko ljudi. Vrhu tega pa tudi ni videli vsak dan lako umnih živali, kakor je moj Medo!« Vnučkov odločni glas je zbudil zaupanje tudi v vdovi Iruleghi, ki je sprejela denar ler ga dala v omaro. Obdržala si je samo toliko, kolikor ga je potrebovala za nakup prekajenega mesa, In je odšla kupovat. Med njeno odsotnostjo se ie Andrejček vrnil k svoji zamisli, da bi priredil predstavo še tisto popoldne. Kakor hilro se je babica vrnila, jo je vprašal: »Ali nimale morda polo belega papirja, babica?« »Belega papirja?« Ce bi bila tudi zadosti bogata, da bi si ga mogla nabavili, mi ne bi bit v noben prid ker ne znani pisati. Ampak, kaj hočeš napravili z njim?« »Takoj bosle videli... Imate sploh kakšen papir?« , , »Ali bi Ii mogel rabiti tisti, v katerega jo bilo zavilo prekajeno meso?« Bil je tisti grobi, rjavi papir, ki rabi pioda-jalcein delikates za zavijanje njihovega blaga. Ne velika pol« je bila na več meslih omadeževana od maščobe. Andrejček se je nekam prezirno ozrl na papir, se namrddnil in rekei: »Dajte mi ga vseeno; če ni drugega, boin opravil ludi s tem. Starka ni razumela, kaj Je dečko hotel napraviti. Dala ie prekajeno meso v lonec, se obrnila in obstala mirno pod velikim dimnikom. Sledila je s pogledi vnučka, radovedna, kaj namerava storili. ...... (Nadaljevanje prihodnjih) In s polno pestjo kovancev je zacingljal... R. Bazin: Mlin na veter se je ustavil Limenški mlin se ie vrlel noč in dan tako hitro in tako dobro, da se ic svet temu kar čudil in je mlinar bogatel. Stal je trdno na visokem griču. Spodaj ie bil zidan, zgoraj pa lesen. Zares delavec, ki ie slesal to hišico v časih, o katerih več ne govorimo, ic moral biti dober delavec. V sredi ic bil močan steber, v tega pa ie bilo vdelanih kakih trideset močnih brun. ki so nosili hišico, kolo in streho, pa' še mlinarja, ki ga ni bilo moči videti. Daleč Stal ie Irilno na visokem griču naokoli so posekali drevje in ker ic bila pokrajina ravna in odprla, se ie mlin videl od vseh strani. Najmanjši piš. samo tolikšna sapica. da ic pošumevalo v žilnem polju, ie zadoščala. da ic pognala v tek bela krila. Ob nevihti ie zdivjal. Pozimi, ko ie brila oslra burja, je mlinar zvil vsa jadra, zakaj žc v sama lesena krila se ie uprlo toliko vetra, da se je mlin vrlel ves božii dan. Kadar ni spal. ie limenški mlinar gledal po griču navzdol za osli, ki so stopicali proti mlinu, in na kmeti ie. v katerih so prebivali ljudje, ki so bili njegovi dolžniki. Pogled mu ie božal zoreče žilo in računal je. koliko dobička bo žel on s teb poli. »lina vreča žila, dve vreči moke,« tako je bilo njegovo načelo in njegova meril. Zaslužil jc toliko, da jc v kratkem času postal eden najimenitnejših mož v kraju. Skozi teden dni ie bil mlinar, bel od nog do glave: v nedeljo pa se ic oblekel v lepo suknjo in bil je kot resničen gospod. »Limenški mojster,, so ga ogovarjali ljudje, 011 pa je odgovarjal: »Pozdravljeni!« Ljudje ga niso sovražili. Ril ie pošten. S starostjo pa sc ga je žal prijemala skopost. Bogastvo mu ie zakrknilo srce in poslal ie bolj strog z dolžniki, mani prijazen do ubogih, ki niso imeli ne konja ne voza ne osla ne mule. ainpak so nosili kar na rami svojo pšenico v mlin. Nekega dne. ko ie pihala sveža sapa. ki le veselo vrtela mlinska krila, ie stal mlinar s prekrižnnimi rokami naslonjen na okno. Ob njem ie stala njegova hčerka in sta se menila o bodočnosti, o kateri sta sanjala, da mora biti še lepša kakor je sedanjost. Hčerka je bila lepa, prej gospodična kakor mlinarica. •Starši so jo razvajali in čeprav ni bila liu-hobna, se ie navadila, da ic presojala svet zviška svojega mlina, to se pravi nekoliko previsoko. »Ivanka,« je rekel mlinar,« »dobro 11:1111 gre.« »Me veseli.« »To je dobro tudi zate. Ivanka. Zakaj, če *c ne molim, bo v nekaj letih tvoja dola nn kupu. prodal boni mlin in zdi se mi. da se bodo lelo imenitni gospod ie v mestu potegovali z:i čast, kdo bo smel postati zet bogataša, kakršen bom iaz!« Hčerka se ie smehljala. »l)a, kar prav se mi zdi, da več ne sprejemam v mlclcv tistih malih vreč žita. ki daio prav toliko dela kot velike, ob katerih pa človek nič ne zasluži. Ni mi do zaslužka revežev. Nil i gredo drugam. Ali ni tako. hčerka?« Mlada mlinarica ie stegnila roko in pokazala nu slaro, žc skoraj zapuščeno stezo, ki je vodila od mlina doli proti vaškemu potoku. Po le i poli so ob času košnje vozile cizc s senom, ovsom ali pšenico in skozi vse leto redki prebivalci samotnih kmetij, ki so bile raztresene po močvirnati zemlji. »Prav kar prihaja Gvajnova vdova s sinom. Kaj nosila na hrbtu? Ce prav vidim vrečo žitu. Ilaha, Gvajnova vdova da dobro zaslužiti, kaj oče?« Pričela se ie tako lepo smejati, da so se mlinska krila, ki so se šc za manjši vzrok vrlcla. pričela še urneic sukali. »Dnimiricn. beračica!« ic odgovoril mlinar. »C.ukaj. boš videla, kako io bom sprejel.« Slonel je ob oknu in gledal na pobočje, po katerem je stopala utrujena žena. Vsa ie bila upognjena pod ležo vreče, ki io ie nosila na hrbtu in trdno držala z rokama čez levo ramo. Trikrat si jc odpočila, preden ie dospela na vrli griča. In ko ie končno odložila vrečo pred vrati mlina, sc ie globoko oddahnila, ker ie bila trudna in vesela obenem. »No, mali,« ie rekla in gledala svojega sinka, ki je imel kakih pel let in kodraste lase. »zdaj se bovo oddahnila.« Pogludula ie kvišku. »Dober dan, mlinar in druščina! Lepega živn sem vam prinesla. Res ga ni veliko, toda dobre vrste ic.« »Kar odnesi ga.« ie rekel mlinar. »Moj mlin sc ne vrti zu bore štiri pesti žitu. Navajen ie 11:1 večie grižiiiiic.« »Toda lani ste mi še mleli.i »Da. zda i pa ne bom več. Ali si me razumela?« »Lepega žila sem nuni prinesla.« Vdova je razumela in solze so ii zalile oči, ko ie gledala svojo vrečo in poleg 11 ie vrečico malega Janezka, ki sla stali druga ob drugi in se naslanjali druga na drugo kakor siva kokoška in nično pišče. Da hi iu odnesla nazai? Kai takega sploh ni mogoče! Mlinar ne more bili lako neusmiljen. Gotovo sc norčuje. I11 kakor bi bolela oditi, se je obrnila do sina in rekla: »Pojdi. Janezek.« ie rekla. »Seveda bo mlinar vzel tvoio in mojo vrečo in nama bo v zameno dul lepo belo moko.« Prijela je za roko sinka, ki je gledal k lini na vrhu mlinu in ki je govoril: »Noče, hu- , doben mlinar, ki noče!« (Nadaljevanje prihodnjič.) J S čim se čebele hranijo Naše čebele se poslužujejo dvojne vrsta hrane: medu in /cvetnega prahu ali peloda. Poleg tega pa uživajo vodo, ki jo neobhodno potrebujejo. Med ima mnogo sladkorja, pa skoraj nič beljakovin. Zato ga čebele ne morejo uporabljati za zgrudbo svojega telesa, za rast itd., marveč le za delo, tako kot človek sladkor in škrob. Potrebo po beljukovinuh pa krije če-čela z drugo vrsto hrane, s cvetnim prahom ali pelodom. To zadostuje za čebelo pojKilnoma. Obojo brano si čebele same poiščejo. Deloma jo uporabijo takoj, deloma pu jo shranijo za zimo. Tako napravijo namreč z medoin, kajti cvetni prah uporabijo že spomladi in poleti. Obojo hrano najdejo čebele na cvctlicnh. Kakšno je razmerje med cvetlico in čebelo? Druga drugi izkazujeta uslugo. Tuko velja v tem primeru v polni meri naš rek: »Roku roko umije«. Kakšno korist ima cvetlica od čebele? Res so nekatere rastline, ki sc opraše snme, drugim pomaga veter, uli pa kake druge vrste žuželk. Toda znano jc, da je seme, ki jc nastalo po samoopruševunjii slubotnejše, in dn je seme. ki dozori po medsebojnem opraševanju boljše, krepkejše; neoprašeno seme za čudo ne da nobenega sadu. O tem se moremo prepričati sami, če preprečimo opraševanje po čebelah; tak cvet ne da nobenega sudu. Izmed vseh žuželk so najbolj vestne opra-ševalke čebele. One vztrajajo pri isti vrsti cvcllic. Če jc začela 11. pr. neka čebela obiskovati regrat, prevzame druga deteljo, tretja jablano, četrta spominčico itd. Pri tein vztraja skoraj ves dan, kot so onuzovulci dognnli. I a čebela lela od regrata (lo regrata, druga od jaliolčnegu cvcta od jabolčnega cveta, ona od spominčice do spominčice itd. Ko se vračajo domov, prinašajo s seboj razne vrste medu in cvetnega pralni, toda vsaka zase le eno vrsto, lako je cvetlicam zagotovljeno opraševanje, ki bi so lic mogla izvršiti, če bi čebele mcujavule cvetlice. Prav gotovo imnjo čebele pri obiskovanju cvetlic sebične nuinene. One iščejo sladkega medu in cvetnega pralni. I11 lo je korist ali če hočemo reči, plačilo, ki ga dajo cvctlice čebelam zu njihovo uslugo, ko prenašajo po svojem kosmatem hrbtu, glavi itd. cvetni prah od cveta (io cvcta. Med srkajo čebele s svojim žlebastim jezikom. Sladke sokove spravljajo delavke, te namreč nabirajo hrano, v razširjeni požiralnik (medeni želodček), jih .prebavijajo v mciMn jo praznijo v medene stanice. Medeni želodček je sicer zelo majhen, komaj tako velik kot glavica pri buciki, vendar prinesejo čebele znatno množino medu domov. Zato. da napolni ta želodček z medom, mora obiskati čebela 1000 do 1500 krat cvet. Čebelarji trdijo, du naberejo (Nadaljevanje spodaj na lt strani.) Is narave Mikrobi v službi rastlin ZomTja je p« mnenju mnogih le kraj, kamor zasidrajo rastline svoje korenine in te naj bi imele po mnenju nekaterih edino nalogo držati pokoncu steblo ali deblo. Drugi smatrajo zemljo za velikansko skladišče, v katerem so neizčrpne zaloge hranilnih snovi, korenine in koreninice pa dovodni kanali, po katerih rastli- na črpa Ii rano iz zemlje. Ne tajimo, da jc zemlja eno in drugo; trdimo pa tudi, da jc več kot to: v zemlji je skrito kruljestvo drobnih mikrobov, ki igrajo v življenju sploh važno vlogo. Predvsem in najprej ta drobna bitja uničujejo, razkrajajo mrhovino in rastline, ki so ]M>ginile, pa so zakopane v zemlji. Iz tega razpadanja nastane humus, ki se neprestano iz-preminja, je različne barve in različnega vonja. Vse snovi, ki so jih rastline ustvarile v svojem življenju, tako škrob, sladkor, beljakovine, organske kisline, se z razpadanjem vrnejo v zemljo, kjer jih mikrobi razkrajajo. Le ogljikov dioksid z vodno paro gre v zrak, odkoder je bil prišel, in amonjak sc oprosti svojih spojin in izhlapi. To razdiralno delo mikroorganizmov je za rastlino silno važno, kajti če bi teh ne bilo, bi naše rastline sploh ne mogle živeti, ker bi jim manjkalo primerne in prepotrebne hrane. I i mikrobi pripravljujo za rastlino primerno hrano; neke vrste bakterij namreč sc zanima posebno za amonjak ter sc ga polasti preden more uiti ves - zrak. Te bakterije ga oksidira-jo, spajujo s kisikom v solitrasto kislino, druge bakterije pa v soliter, ki ga rastline dobro ujiorabljajo. Poleg teh pa so Se drugi organizmi, drobni in neznatni, ki dajejo rastlinam dušik. O tem nam pričajo razne stročnice, ki imajo na koreninicah drobne otekline ali na-brekline, v katerih žive drobni mikrobi, bn-eili, ki jim pravijo bacillus radicicola. kar bi se reklo po naSc: bacil, ki živi v korenini. In bacil se hrani z dušikom, ki ga sprejema iz zraka. Iz njega in iz drugih snovi napravijo beljakovine, ki jih daje rastlini, na kateri prebiva. Vprašanje dušika je zelo zanimivo. Da ga bo bralec razumel, smo narisali kar krogotek močni panji dnevno do I kg medu, lahko si torej mislimo, kolike pridnosti jc treba za to. Od časa do časa mora delavka tudi sama uživati bruno. V ta namen ima med želodčkom in črevesom nekak ventil, skozi katerega priteče med v črevo, kjer ga prebavi. Drugače pa ravna čebela s cvetnim prahom. Tcgu prenaša v košku na zadnjih nogah. Golen je na zunanji struni globeličasta. 1o glo-belico prekrivajo ščctinice in ustvarjajo košek. V ta košek zinete čebela cvetni prah, ki ga je Prej zgnetla z zobci nn košku druge noge ter ga z medom, ki ga je izbljuvala, zlepila v gru-dasto obnožino. Ta grudica je sicer v začetku drobcena, toda počasi raste, ker dodaja čebela vedno nov cvetni prah. dokler ni košek poln. ali pot dušika iz zemlje v rastlino, iz nje v zivuli in človeka, potem pa spet nazaj v zemljo. V zemljo pride združen ali spojen z rudnin- imi snovmi, pride v rastlino kot beljakovi-sta snov, ki je hrana živalim, žival io od- I. ..1 ____• I t . : I .. J ski nasta _ .......... ..... struni kot seč, pride kot tak v zemljo,'tu ga drobni organizmi, bakterije, razkroje spet v dušik, lako vidimo, da so ti drobni organizmi tesno vezani na rastline, rastline na živali in obratno. Bakterije so silno drobne. So iz ene same Staniče, ki vrši vsa opravila živih bitij: diha, se hrani, se množi. Nekatere teh bakterij dihajo kisik, druge žive brez njega, pa dobivajo toploto iz vrenja, druge uporabljajo žveplo in amonjuk. Vso hrano vsrkavajo skozi mrenico. Snov, ki jo sprejemajo kot hrano, razkrajajo, nekatere spajajo snovi v nove, kot smo povedali o bakterijah, ki žive na koreninah detelje in medene detelje. Skupno z bakterijami žive v zemlji glive in plesni, ki so sestavljene iz mikroskopsko tenkih niti. Te niti se združujejo v večjo maso, ki jo vidimo s prostim očesom in ji pravimo plesen ali gliva, ki ima različne oblike. Te rastline žive od organskih snovi prav tako, kot bakterije in bacili. Same ne morejo proizvajati hranil, marveč so odvisne od snovi, ki so jih dala druga živa bitja. Vsa ta drobna bitja pa pripravljajo pot višjim rastlinam in živalim. ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA ................................................................................. V dijaškem domu so spali kakor na ladjah; postelj je bila postavljena nad posteljo, da je bilo več prostora. V sredini sobe je bila miza s štirimi stoli, v kotili dve omari, na stenah pa podobe, večinoma izrezane iz ilustracij. Tomaž, si je nataknil na steno neko staro sliko: veliko polje, same njive, na njih kupi zrelega krompirja in družina, ki moli avemarijo — jesenski večer na kmetih. Zraven je obesil še razglednico z Aljaževim stolpom. Kristijun je imel nad posteljo celo pisano zbirko kakor kak podeželski grof: palico za hokej je prekriža! z mečem za sabljanje, v sredini pa je visela blazinica z deseterimi znaki, kolajnami in spominskimi trakovi. Tudi lovorjev venec je visel tam in podobe raznih velikih športnikov. Okno je bilo visoko, da si videl podnevi le modro nebo z zelenimi l>orovimi kronami, ponoči pa temo, ki jo je zdaj pa zdaj rezal reflektor cliarlottcnburškega stolpa. Tomaž ni mogel zaspati; Muekinovo pripovedovanje o Nurmiju in finskih kmečkih saunuh mu je ro-"lo po glavi in 'dajulo pobud za nove misli, crman v pritličju je že krepko žagal, Toma- ll že ve misli pa so vasovaTc krog kmečkih domov pri Sv. Miklavžu in Sv. Kolinami, v Lokuvcu in Senožctih. , , Kako je že dejal Maekincn? Vsaka kmečka hiša nu Finskem ima svojo srnino, svoje domače kopuliščel Ljudje jo radi obiskujejo, se kopajo in masirajo, se znojijo in bičajo z brezovimi metlicami po poleni telesu, za tem pa skočijo v jezero in plavajo, pozimi pa se valjajo po snegu. Prav zaradi tega so tako kleni, na oliinpijudah pa zmagujejo, da jim ni paru na svetu. „ , Kako pu ie pri nas? Hiše so res lepe lil čiste, okna obložena z nageljni in rožmarinom, kako pa je krog njih? Kupi gnoja m luže; mesto smili vidiš mulo uto, komaj dvajset korakov oil hiše — zasilno stranišče. Vse to je odprto, tisočere muhe brenčijo po gnojiščih m mlakužuli in ljudje zapirajo okna svojega bivališča, da sc ubranijo pred smradom in nadležnimi muhami, brenclji in komarji. Res je, da ni veliko tiikih domov, so pa Te. posebno v hribih in to je škodu zu narodno zdravje! Šport je vsekakor dobra stvar, začeti pa bo treba pri higieni, pri skrbi za ljudsko zdravje Najprej je potrebno, da postanejo nasa kmečka in delavska bivališča zdrava kot sa-natoriji, pa da se navadijo ljudje na izdatnejše umivanje in zračenje stanovanj, potem po bo šlo tudi s telovadbo in športom lažje /.a finske saunc se pač naši ljudje ne bodo tako hitro ogreli, gnojne jame in pokrito stranišča Seneni zdrob ali ster lahko prav sedaj dobimo, ko se preklada in prenašu seno. Najvež tega senčnega zdroba ostane pač na podnieah od lanskega sena. je sicer dober, vendar je boljši od letošnjega sena, ki je še svež in ima v sebi vse zdravilne snovi in razno klasno olje. Zdravljenje s senčnim zdrobom je prav tako staro kot znanost o zdravilnih želeli. Uporabljali so seneni zdrob že stari Grki. Ster imenujemo odpadke od sena, v katerih se nahajajo prav različne zdravilne rastline, ki se med prekladanjem in premetavanjem sena zdrobe in pridejo na dan. Ta zdrob rabimo za čaj ali pa za obkladke. Suhi in segreti seneni zdrob, ki ga stresemo v primerno platneno vrečico, se prav mnogo uporablja tudi v znanstveni medicini. Steri lajšajo bolečine pri sklepnem rcvraatiz.mil, kakor tudi pri drugih notranjih boleznih. Vplivajo pa tudi razkrajajoče oziroma zborujoče in jih rabimo pri raznih kožnih in notranjih vnetjih in gnojenjih. Ob-kladki pritegnejo zaradi toplote tudi čim več krvi na površino. S krvjo vred pa pridejo na površino tudi razne škodljive snovi, ki jih koža s potenjem izloča. Staro zdravniško pravilo pa se tudi glasi: Zdravljenje bolnega organa pa bo le tedaj uspešno, če mu dodamo čim več krvi. Z vročimi obkladki stera pa ruvno to dosežemo. Senen ster, bodisi sam ali kot čaj vpliva zelo ugodno pri sklepnem revmatizmu, ker sečno kislino, ki je v krvi, raztaplja. Tudi že kristalizujočo sečno kislino, ki povzroča toliko bolečiu pri sklepnem revmatizmu, odpravljajo vroči sterni obkludki. Nekateri zdravniki trde, da je mogoče ozdraviti s sterom celo kostno tuberkulozo. Baje vpliva tudi ugodno pri zastrupljenju krvi. Senen zdrob pripravimo kot zuvretek, in sicer iz. treh pesti stero, ki ga stresemo v vrelo vodo. Tu ga pustimo brez vrenja deset minut. Krop nato precedimo in namočimo v njem čisto platnene krpe, ki jih nato položimo na boleča mesta. Kneipp priporoča tudi »senene srajce«, ki jih namočene v zavretek oblečemo. Bili pa morajo še vroče, da se bolnik ne prehladi. Seveda pa moramo bolnika nato dobro pokriti. S »seneno srajco« dosežemo močnejši učinek. Mesto kropa pa lahko vzamemo tudi vroč. ne-ožet zdrob, ki ga stresemo v platneno vrečico, položimo lia bolno mesto in dobro pokrijemo. Tudi suh in vroč zdrob je zelo učinkovit. V ta namen segrejemo v vrečici zdrob. ki ga potem položimo nn bolno mesto, Te obkladke uporabljamo največkrat pri hudih krčih, notranjih bofečinuh in pri puliki. pa bodo že uredili, saino učiti jih bo treba. Saj so Slovenci tako dovzetni za pametne novo-t a rije I Tudi čebru sc bo našla pri hiši. kjer b| se lahko kopali ob sobotah. O. če bi bil učitelj na vasi, to bi vodil otroke k studencu ali reki, tako bi jih navadil nu snago, du bi jim prešlu v meso in kri! In zakaj si ne bi zgradili v bogatih vaseh tudi skupno sauno, če že gradijo prosvetne domove in planinske koče v porah. Kuriva imajo dovolj in vode tudi. potrebni so samo ljudje, ki bi se lotili takega dela. Na kmetih imnjo dovolj telovadbe, saj so to kleni ljudje, ki delajo od zore do mraka: škoda pa je. da jih nikdo"ne uči higiene in domačega utrjevanja. »To Iki dela, ko se vrnem domov.« se je navduševal Tomaž. »Pisal bom v liste in govoril na tečajih, vaje pu bom sestavil take, da bodo naravnost silile fnnte k razvedrilu v športu. Kakor rečeno, telovadba jim ni potrebna toliko zaradi mišic, pač pa kot razvedrilo, kot nadomestilo za gostilne. Kako lepo bi bilo. če In si mladi gospodarji preuredili domove v prave sanatorije za zdrave! Cc bi navadili svoje otroke na spanje pri odprtih oknih, na redno kopanje ob sobotah pa na uživanje sonca in dobrega zraka! Tudi smuči in sani bi lahko izdelali svojim malčkom in jih bodrili k veselim igram in borbenim tekmam ob nedeljskih popoldnevih. Kakšen rod bi zrasel pri na s I Zdrav ko dren in zmogljiv, da bi bilo veselje!« Delo ni sramota Dela se radi sramujemo. Umazani smo, ko delamo, utrujeni smo. .Nerodni smo. Pa se opravičujemo, češ: delati sem moral... Delo nas nareja Bogu podobne. Bog Stvarnik je tudi, recimo, delavec. Zemlja in kar je na zemlji, ozračje, ozvezdje, osončje s svojimi neizmernimi svetovi: vse je božje delo. Bog skrbi za svet, da ga vlada in ohranja: ali ni ta skrb spet delo, veliko delo, nevidno delo, in vendar le delo... Naj vsemogočni Stvarnik odpove svoje delovanje in naj pusti zavladati nered v našetn osončju, kakšna zmeda bi naenkrat nastala po vsem svetovnem prostoru! Ali si jo morete misliti? Bog Odrešenik je moral |iostati človek, zakaj le nam enak je mogel rešiti človeški rod. Kje je hotel preživeti kot človek svoja leta? V delavski hiši. Zato, da je pokazal, da se On dela ne sramuje. l'a mu je delo ljubo in da ga dela ni sratn. Vzemimo delo v najširšem pomenu besede. Mi imamo za delavce navadno samo ljudi, ki nimajo svojega posestva, ki torej vsak dan morajo drugod prijemati za delo, ali v tovarni ali na železnici nli pri kmetu-poljedclcii. V najširšem pomenu besede pa je delavec vsak kmet, vsak obrtnik, vsak trgovec, skratka: vsak človek. Uradnik je delavec v svojem uradu, pisar v svoji pisarni, zdravnik pri svojih iHilnikih, učitelj pri svojih učencih, mati pri svojih otrocih ... Vsi smo delavci. Nekateri delamo z rokami, z orodjem, drugi morajo delati z glavo, s svojimi mislimi, z besedo. Zidar stavi hiše in druga poslopja. Ali preden je bila postavljena hiša, je moral biti sestavljen načrt in je bilo potrebno preračunati, koliko bo treba vsaj približno porabili peska, apna. cementa, kamenja, opeke, lesa. železja ... Ce hi ne bilo dovolj vsega pripravljenega, ali bi ne bilo delo sredi gratlbe zastalo? Večkrat govorimo o duševnem in o telesnem delu. Vidimo pa navadno samo telesno delo in ga cenimo, duševnega dela pa ne vidimo. Vendar se duševno delo ne more ločiti od telesnega, ampak eno delo mora opravljati in podpirati drugo delo. Tudi kmet ima svoje duševno delo. V nedeljo morebiti greš po svojem posestvu, po njivah, po travnikih, po pašnikih, tudi v svoj gozd. Pregleduješ in obenem delaš načrte za prihodnje dni, kje l>oš kosil, kje Ihiš začel žeti, kaj J # I V. I1II.1IJUII ju >• "> • j — - - — vina ti zinili. Koga boš poklical na pomoč, kam se boš obrnil? Vidiš, tvoja skrb, tvoje premišljevanje, to je tvoje duševno delo. C), koliko ima vsak človek dela, duševnega in telesnegul Vse in vsako naše delo je pa naš božji Odrešenik posvetil in ga tudi ti vsak dan s svojimi molitvami, s svojimi mislimi in željami posvečuješ. Ti, prijatelj, ki živiš sredi vsakdanjega dela in sredi vsakdanjih opravkov, ki se niti ne zavedaš, kolikega pomena je pri tvojemu vsakdanjemu delu tista kratka molitev, ki ji pravimo dober namen. »Tebi v čast bodi vse, kar bom danes mislil in govoril, delal in trpel. Zalo združim vse to z namenom in zusluženjein Jezusovim in tuko združeno tebi darujem.« Ali kako drugače, samo da bo komu podobno. Zavedajmo se vedno bolj, da mi s svojim delom Bogu služimo, da za svoje zveličanje skrbimo. Delo ni naša kazen, naša nadloga in naše trpljenje, delo jc uaša čast, uaša ljubezen, naš ponos. Dela nas ne sme biti sram. Sramujmo se svoje lenobe, svoje nebrižnosti in svoje za-nikrnosti. Sramujmo se postopanja in poliajko-vanja in popivanja, sramujmo se svojih slalio obdelanih njiv, zakaj iz njih gleda naša lenoba in nas toži pred svetom: ne jadiktijmo pa nad nesrečo, ki nas je morebiti zadela, nesreča ni naša sramota in ne naše ponižanje, če hodi za nami zavest, da smo svojo dolžnost pošteno izvršili! Pravni nasveti Pravdni stroiki. F. K. T. — Neki znanec vam dolguje že več let nekaj denarja in je na večkratne opomine obljubil dolg izplačati v mesečnih obrokih. Prvi obrok je plačal, drugih pa ne. Vprašate, kdo bo plačal stroške, če ga izročite odvetniku. — Pravdne stroške plača praviloma vedno stranka, ki je pravdo zakrivila in v pravdi pro-. pade. Seveda, če ie stranka, ki je pravdo zgubila, brez sredstev, tako da se ji tudi z izvršbo ne more ničesar vzeli, potem mora na žalost stranka, ki je pravdo dobila in je pravica na njeni strani, kljub temu sama plačati svojega pravdnega zastopnika in pravdne stroške. Ce je žaljena čast. S. P. M. Gospodinja se je prepirala s sosedo, pa bi vi morali biti priča. Soseda pa je sedaj tudi vas obdolžila, da ste jo zmerjali, i- je obe tožila Kot pričo ima soseda le 12 letno šolarko, ki sploh ni bila poleg, pa je popolnoma pod vplivom sosede. Vprašate, kaj slorili, če lil val sodišče obsodilo. — Ce res niste sosede žalili, upamo, da vas ne bo po krivem dolžila priča. Ce bosle na razpravi videli, da priča ne govori resnice, potem skušajte z raznimi vprašanji na pričo razbi-slriti posamezne okolnosti prepira tako, da se bo priča zarekla in bo sodišče spoznalo, da priči ne Mali ocjlasrtilc Pristojbina za male oglate ie platuje naprej. Smrekovo čreslo lepo, edravo suho In Ježlc« kupi vsako količino usnjarna Lavrlt J.. 6l Vid pri StlSnl, Mubllnna OGLAŠUJ v Domoljubovem malem oglasniku! gre vera. Vendar pa lahko sodišče zasliši kol pričo tudi zasebno ložiteljico in po oceni vseh okolnosli, lorej ludi vašega zagovora, bo odločilo, ali verjame zasebni toiiteljici ali ne. Proti olisodbi lahko najavile takoj priziv po razglašeni sodbi na zapisnik pri sodišču. — Upamo, da vam bo sodnik svetoval, da se med seboj poravnate Predpisi o rabi zvonov. Visoki komisar zn Ljubljansko |iokrajino jc izdal odredbo o rabi zvonov. Uporaba zvonov je praviloma dovoljena v Ljubljani samo za izvrševanje verskih obredov po navodilih cerkvenega oblastni. V drugih krajih pokrujinc se pa smejo ti|>orah-Ijnti zvonovi razen ob cerkvenih obredih tudi šc kot znak za alarm v primerili sovražnega letalskega napada. Za druge namene se zvonovi ne smejo rabiti, razen po predhodni pismeni dovolitvi Kr. kvestnre za Ljubljano, v drugih krojili pa se mora zaprositi za tuko dovolitev krajevno oblastvo javne varnosti, če ga ni, pa poveljništvo Kr. karabinerjev, jn če tudi tega ni, poveljstvu najbližje vojaške posadke. Kdor brez dovolitve zvoni ali da zvoniti mimo primerov in načina, določenih v lej naredili, se kaznuje, če dejanje ni litije kaznivo, z ječo do enega leta in v denarju do 10.000 lir. Takse in izpitne pristojbine itn ljubljanskem vseučilišču. V novem šolskem letu so določene na ljubljanskem vseučilišču sledeče takse: taksa za imntrikulacijo znaša 100 lir, letna taksa za vpis 200 lir, taksa za diplomo ali za doktorat V)0 lir, letna izpitna pristojbina za postopne izpite iz posameznih predmetov 50 lir, pristojbina zodo z novim šolskim letom mogli vpisati na vseučilišče v Ljubljani samo dijaki, ki so bili že pred t. aprilom I9t| pristojni v Ljubljansko pokrajino. Pristojnost v Ljubljansko pokrajino se mora dokazati s potrdilom, priloženim prošnji za vpis, ki ga izda občina in iz katerega je razvidno, kdaj se je začela ustrezna pristojnost. V izjemnih primerih lahko Visoki komisar dovoli vpis tudi drugim dijakom. Visoki komisar pa lahko tudi prekliče dovoljeni vpis. Oprostitev od plačevanja šolskih taks. P|a. čila šolskih taks za vpis za obiskovanje šole in za izpričevala so za šole vseli vrst iu stopenj oproščeni učenci, katerih roditelji so imeli 7 ali več otrok. Polovice taks so oproščeni učenci, katerih roditelji so iineli 5 ali 6 otrok. Opro-stitev ne velja za repetente. Zaplemba premoženja upornikov. Civilna in vojna oblast je izdala odredbo, |mi kateri se premična in nepremična imovina upornikov za. pleni iu izroči v last rodbinam vojakov in drugih državnih uslužbencev, ki so padli r bojih ali so postali žrtev napadov v Ljubljanski |x>k ru j i n i ter pohabljencem in invalidom navedenih vrst. Zaplemba se razteza tudi na iiao-vino rodbinskih članov upornikov, če bi bil upornik po veljavnih postavah zakoniti dedič lastnikov imovine, in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva. Za imovino upornikov se smatra imovina, ki je last ubitih v boju, ustreljenih ali po sodnem ihi-stopku nsmrčcnili; dalje imovina, ki je last sposobnih moških v starosti od 1K. do vštetega 60. leta, pa so brez upravičenega vzroka odsotni iz njihovega rodnega bivališča. Ti predpisi se ne uporabijo proti osebam, ki se do 15. septembra t. I. pred bojem vdajo italijan. škilil oboroženim silam ali se povrnejo na svoja bivališča in se zglasijo pri italijanskih obla-stvili. Tem osebam je poleg tega zajamčeno življenje. Iste kazni se uporabijo tudi proti nasnovuteljem, sokrivcem, |>odpirnteljoiii in v obče proti osebam, ki bi kakor koli dajala zavetje ali pomoč upornikom. Z gadi se igra Odličen poznavalec in krotilec kač js Amadeo Buseettu, župnik v Croveu pri Doino-dossoli. Te dni je pred letoviščurji priredil nazorno predavanje z gadi. Župnik IlusccUa j« gade, ki jih je mulo prej nalovil, prijemal najprej z lesenimi klcščicumi iu s snopiči trave, nato pa tudi z golimi rokami za vrat ali za rep. Nato jih je ovijal okoli golih rok ter si jih polagal na obraz iu na život. Gledalcem je povedal, kako je treba z gadi ravnati, d« ne pičijo. Mlini na veter dajejo kmetom elektriko V Kodanju na Danskem so ustanovili posebno družbo, ki proučuva praktično porabo lako imenovanih generatorjev. Krila mlina, ki jih žene veter, povzročajo valovanje majhnega (linama. Električni tok, ki ga daje dinatim, zadostuje za pogon sesalk ter mlevskih in dragih strojev, ki jih rabijo kmetijska podjetja. Izraba vetra jc izredno važna za Dansko, saj tanl piha veter skoraj vse lelo. Pridelovanje lanu in soje Lancne njive na Madžarskem obsegajo nad 1200 ha. Pridelek kaže dobro in bo dal po cenitvi. strokovnjakov "SO -V).(100 Innenih vlaken. Precej bodo pridelali tudi lanenega semena. Sploh obetajo na Madžarskem dober prideleK vse oljarice. Najbolj uspeva soja, ki lio v nekaj letih zavzela v tainošnjem kmetijstvu važno mesto. Poprova meta Odkar ima Bolgarija težave pri vnovčenju pridelka rožnega olja, posveča večjo pozornost pridobivanju [Kiprove mete. Zadnja Ida gojitev te rastline v okolišu Knrlova, Kazanlika in Plovdiva znatno razširili. Lani je pridcIeK olja iz poprove mete dosegel 66.000 kg. Let"' bo še večji. GJavni odjemalec olja iz poprove mete je Nemčija. A4A'."/?.!«Jf* " lno?«nstvo M li, Dopise in snise sprejema orednlštvo »Domoljuba«, naročnino, inserale in ■ računajo po posebnem c-niku. - Telefon nredništva in upravei št. «■«■ ednlkl o>n Kniič»k _ 7. 1 l.,,KL„ II.I,_________ is___! , I I ------ " "" »V„, I,,w, na 11111,11 H) lic. — L