URHSDNTflTVO, UPRAVA IN INSERATNl ODDELEK: LJUBLJANA PUCCIN1JEVA UL. 5 TtLEFON ST 31-22. 31-23. »1-24, 31-25 tB 11-25 PONEDEUSKA IZDAJA „JUTRA" IZHAJA VSAK PONSDSLJSK. 1LOT j"UNKI>SI IZDAJA >JTJTRA* V vzhodni PmsijI smo vzdržali naval osmih sovjetskih armad V SamSaittSu srao potisnil Sovjete daleč nazaj proti severovzhodu — Mostišče ob Granu popolnoma razbito — Obrambna bitka ob Rcerfu divja na šir'ni 60 kilometrov Fiihrerjcv glavni »tan, 26. febr. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Napadalni oddelki vojske In orožja SS •o razbili kljub trdovratni protiobrambl še preostalo sovražnikovo mostišče na zapadnem obrežju Grana. V slovaškem Rudogorju ter na področju BiH i t/.a in Ratibora so biii boljšev iš!cl Iz-vidniškl sunki brez uspeha. Na obeh straneh Zobtena in ob severnem robu pogorja Katzbach je sovražnik v nadaljnjih trdih bojih le na posameznih odsekih prišel malo preko svojih izhodiščnih postojank. Probojni poskusi sovražnikovih oklopnlških sil severnozapadno od Laubana so se tudi včeraj krvavo zrušili. Sovražnikovi napadi proti Forstu in Gn-benu so se zrušili v našem obrambnem ognju. Na šlezijskem področju smo uničili aii Kap'"nPi 67 sovražnikovih oklopnlkov. Med Nrn-Stettinom In Konitzom Je potisnil nasprotnik z močnimi pehotnimi in okiopniškimi silami našo bojno črto nazaj na tetivo, medtem ko so bili sovražnikovi napadi na Tuoheler Helde in zapadno od spodnjo VIsle brezuspešni. V veliki bitki v vzhodni PmsijI so vzdržale naše divizije, ki so že 6 tednov neprestano v trdih bojih, naval osmih sovražnikovih armad. V Samlnndn smo vrgli nasprotnika s silnimi lastnimi napadi d;* leč nazaj proti severovzhodu. Pomorske sile so tndi včeraj z dobrim učinkom posegle v te hojo. Jugovzhodno od Lirpaje boljševički nrv-padi spričo njihovih visokih izgub niso 7MI1 več tako strnjeni kakor prejšnje dnt. Na.Se čel" so odbile napadalce ter uničile 23 sovražnikovih oklopnikov. Na zapadu smo na bojišča pri Oocnu Jusro-\ zh^dno od mosta zožili ne* i sovražnikov vdor ter zacstaviii ponovne probojne poskuse jnžno od Goeha. Obrambna bitka ob Roerjn divja na Ilri-ni 60 kilometrov. Med Roermondom in železniško progo Gellenkirchen—Erkolenz so potisnili oddelki 9. ameriške armade nase prednje straže na posameznih mestih nazaj na vzhodno obrežje reke. Na odseku pii LinnJchu, na obeh straneh Julicha ln Diire-na so v teku silni boji. Sovražnika smo povsod |MCJStiOgl] na našem glavnrm bojlšću. Nočni borbeni letalci so z opazovanim učinkom napadali sovražnikov oskrbovalni premet. Na obeh straneh Neuerbnrga v Eifriu so nadaljujejo ol)rambni boji. Ob spodnji Saari so preprečile nase čete sovražnika nameravano razširjenje njegovih krajevnih mostišč pri Oekfelu in Ser-rign. Ameriški sunki na področju Saarlan-terna so se izjalovili. Na Spicherersklh višinah bo zopet iztrgale naše čete sovražniku nadaljnje bunkerje ter so severno od Saargemunda vrgle napadajočega sovražnika razen enega majhnega vdora s proti-sunkom nazaj. V srednji Italiji je napadla neka Mbka napadalna skupina po lastni odločitvi neko močno sovražnikovo oporišče na Monte della Terazzo ter ga uidčila skupno z njegovo posadko. Severno od Perette so zaustavile na*»e Četo nepadajočega sovražnika po menjajoči h se bojih Že pred glavnim bojiščem. Anglo-amerlFkl teroristični letalci so napadli vč raj mesta v zapadni, severno«a-padni in jagovzAodnj Nemčiji- Zaradi od-metov bomb na stanovanjske predele in strojniških napadov nizko letečih letalcev je utrpeio civilno prebivalstvo izgube. V pretekli noči so vrgli Britanci bombe na nekatere kraje na ren«ko-westfalsk*m področju ter na Berlin. Zračnoobrambne sile so sestrelile ?Sl sovražnikovih letaL Fanamcf v l.r*:?r, a^TfBr?^"g^f ŽSHlflKggča Roosevelt išče sz&vlh pcsZušrmh zsvtszasfkcv za p2*£tlut«ež ptroti Moževi nimi državami in Argentino, je pod vzela Argentina predvsem potom svojega namestnika zunanjega ministra Ameghina vse mogoče poizkusa, da bi se prilagodila politike oetalih ioero-amer' ških držav. K: ?a P*5Tlm, 24. febr. V Mexlko City so sesti na povelje Washing-t«^na zastopniki južnih, srednjih in severnoameriških dižav na tako zvani Komerenoi- zunanjih ministrov. Kakor javlja američko žiiovsko Časopisje, nanie-ravajo predvsem razpravljati o zadržanju naoram Argentini. Argentino je v Severni Ameriki branil prav za. prav samo bivši namertnik ameriškega zunanjega ministra Summncr Welles, ki je opozoril v vrsti člankov, da ni primerno mobilizirati proti ar- fentiask) vladi ulice, kot so to storili v uenos Airesu Žid je in prostozidarji. Napačno je od \va^hJngtonske 3ele hiše, da izzove s krilatico podpiranja demokratskih interesov v drugih deželah državljansko vojno. Sedaj je zapisal Summner VVellcs v argentinskem listu >La Naclon*. da nikakor ne gre Izključiti Argentino iz skupnosti ameriških narodov ter da je prav za prav sveta oravica Argentine, da ugovarja sklepom svetovne konference za podaljšanje vojne v Dumbarton Oaksu ter da ne podpiše slepo svetovnega statuta, na čigar Izdelavo ni imela Argentina nobenega vpliva. Ce se v Mexlko Cityju ne bodo sporazumeli ter zopet vzpo^t ivill povsem omagano enotnost ameriške celine, potem je konec mednarodnega sodelovanja. »Chicago Ne\vs< javlja, da je vladala na dan sestanka kor^ferenee nad mehiško Dalačo Chapui-tepeo vzdušje negotovosti. Potem ko ?e je Izjalovil načrt argentinske vlade edede konference zunanjih ministrov ibero-amerlškin dežel, ki bi naj odstranil spor med Zedinje- ttke i uspeh bo imelo to popuščanje napram V\ a-j shingtonu, se bo še videlo. Na vsak način i Je poekrbel mladi Rockefeiler, ki mere dati i milijard« doiarjev posojil ibero-amerijKim j deželam, da bodo podkupljivi možje južnoameriških renublik držali z vVaahlngtonom. Po porc*Mlih iz New Yorka so bili zastop-I nlki Ciieja, Peruja, Urugvaja, Paragvaja, j Ekvadorja in Vcnecuele zelo nezadovoljni, i ker jih je vVashinton potegnil v vojno. Izja-1 vili ao, da jim je Bela hiša pred par le a ! "provoka-torično ravnanje runiunskih reakcionar jev«.. Kakor javlja Moskva, so se vršile v soboto od zgodnjih jutranjih ur v Bukarešti in nekaterih drugih rujr.unskih mestih velike demonstracije, ki jih je priredila narodno-demokratska fronta, pri katerih so zahtevali odločen boj proti profaš: stičnim elementom v državni upravi in odstop Rade-seove vlade. Okrcg 17. ure so pričeli ru-munskl voiaški oddelki, ki so stražili zgradbo notranjesra ministrstva, streljati na demonstrante. Istočasno so streliali na demonstrante iz zgradbe bukareštanske prefekture in iz cele vrste drugih vladnih zgradb. Na obeh straneh ie bilo več o$eb ubitih ln ranjenih. Demonstracija je trajala ves. dan. Po nadaljnjih poročilih so se prav taKo vršile velike demonstracije narodnodeino-kratske fronte v mestih Crajeva Kaonstadt ln Caracal. pri čemur so rumunski vojaški oddelki in orožništvo streljali na demonstrante V Crajevi so zasedli demonstranti prefekturo ter postavili novega prefekta, ki ga je izvolilo prebivalstvo. Na zahtevo zastopn kov zavezniške nadzorne komisije so prenehali streljati na demonstrante. Ženeva, 25 febr. Radio London javlja, da je prišlo v nekem rumunskem oboroževalnem podjetju do silnih spopadov med demokrati in komunisti. Ravnatelj podjetpa je bil težko ranjen. Policija je morala rabiti orožje. Kap3d v eglptskem parlamenta Ministrski preu^-Hlnik Aluneu Naher ubit Stoekholm. 25. febr. Kakor javl3a agencija Keuter. je bil v parlamentu ustreljen egiptski ministrski predsednik A h med Naher. Tri krogle so mu prox.li le nrsl. V Kairu so poslali na ulice posebne policijske oddelke, da bi preprečile nemire. O storilcu, ki so ga baje aretirali, ni še nobenih podrobnejših poročil. Churchil&vo petofšzni£tvo m priganjaštvo Stockhoim 24. ud v ... .. e poslal ob obletnici ustanovitve sovjetske armade Stalinu poslanico, v kateri izraža na naravnost suicnisfc način svojo poivrze-nost Stalinu, kateremu zagotavlja da bodo še bodoči rodovi prav tako priznavali avoj dolg rdeči armadi, »kot to delamo mi živi«. Stockhoim, 24 febr Kakor javlja Rektorjev dipRmaiž&i dopLasoik, Je sprejel Churchii vrtiavnega pov-eljruka poljskih ccx v Booomjevi Ital gener-dla Ande-^sa, >iadni je izjavil v dnevnem po\elju, da ne bposlednja« organizacija umakniti zv^"* vojaških tovarišev, sedaj zorvet napovedujejo izs^levanle na tem rx~dročju. Darujte za P—ho potnoč! Fiihrer svolim starim soboreem Poslanica ob 25 letnici objave prograii MOnakovo, 24. febr. V glavnem mestu na-rodnosoclalističnega pokreta se je vršilo 24. februarja ob priliki 25. obletnice dneva objave strankinega programa zborovanje, Čigar osrednjo točko je predstav j al Fiihrer-Jev nagovor, ki ga je prečita! strankin tovariš Hermann E s s e r. Fiihrerjev nagovor njegovim starim strankinim tovarišem ima naslednje besedilo: Narodni socialisti! Strankini tovariši in to v ariš i ee! Občutek dolžnosti hi delo mi preprečujeta, da bi zapustil glavni stan v trenutku, ko se ponavlja ZotiC dan, ko smo v Mona-kovem objavili in sprejeli temeljni program našega pokreta. Večer 24. februarja je obeleževalo predvidevanje razvoja, ki je morda fecle danes poataJ t* svojim strahotnim pomenom v polnem obsegu jasen številnim ljudem. Ista koalicija nepomirljivih sovražnikov Jo stala že takrat v boju proti nemškemu narodu. Nenaravna zveza med tzkorišče-vainim kapiU-ilzmom in ljudi uničujočim boljševizmom, Ki hoče danes zadušiti svet, je bila sovražnik, kateremu smo 24. februarja 1920 napovedali boj za ohranitev naroda. Enako kot v teh letih, je bilo tudi že takrat navidezno nasprotje pri skupnem nastopu tako ekstremnih sil le izraz za enotno voljo skupnega povzročitelja In koristnika. Mednarodno židovstvo se posluZuje že dolgo obeh oblik za uničenje svobode in socialne sreče narodov. Ko smo se 24. februarja 1920 prvič sesti v Monakovem, smo in ei, že jasno sliko o težnjah in posledicah bojev obeh napadalcev. KapitaJU/eni in boljševizem sta naš narod najprej notranje raztrgala ter ga nato razorožila, da bi ga lzropaia ter na koncu uničila. In vendar je bil to le malenkostni poskusni pouk, ako ga primerjamo s tem, kar nam zgodovina danes podeljuje. Najpodiejša zarota in najbolj krvava tiranija hočeta vstati p-oti svobodi ljudi ter končati za tisočletje evropski kulturni razvoj. Toda med Nemčijo lz leta 1920 in Nemčijo iz leta 1945 obstoja ogromna razlika, Takrat je bila popolnoma ohromi j en narod, danes pa se ur.ua njeno ljudstvo z izrednim fanatizmom. Takrat je uneh* preživel in razpadajoč družabni red, danes vstaja njena neomajna li:":ski* skupuv.it. Ako bi imela takratna .Nemčija le del sedanje ouporne moči, »3 ne bi niKdar zrušila! Ako pa bi imela današnja Nemčija saoH) del takratnih slabosti, že zdavnaj ne bi več živela! Zato bodo smatrali nekoč v zgodovini 24. februar kot veliko preokret-nieo človeškega razvoja. Takrat so se neznanci brez zvenečih imen, kate run na cehi sem stal sam, obrnili na razkrajajoči se narod ter mu ozjumili program, čigar tez številni ljudje niso razumeli in čigar stremljenja je pretežna večina cuklanjala. Dane* pa vemo aitxlcče: Brez tv^a programa bt ne doživeli nove nemške socialistične uarodne Ln državne izgraditve. Brez liaroduosoeialistične izgradnje pa bi ne bilo danes ne nemsKega 14ei- cha, niti nemškega naroda! Kajti tudi vsebina t-, av, to so narodi, nLso neminljivi, temveč prihajajo, so ter zopet Izginjajo, vse po s\oji viodiiosU. Jt'reviduoot ne pozna usmiljenju s siabotiund, t^imeč prucuava la pravico do življcuja zuraviiu in močnim! l>eJ»»tvo, da je o^^oduosoma brezupen. Udor strmi pred čudežem današnjega odpora aii komur je ta nerazumljiv, ta naj bi pomislil, kaj pomeni, da sena jaz taierat kot neznanec brez imena pričel boj za Idejo ln s tem boj za oblast proti popolnoma strnjenemu svetu sovražnikov, lido izmed kasnejših kritiKov bi bil kdaj sposoben, da prične v sličnih pogojih tako deb» iz nič ter ga kasneje dokonča ? Koliko dela, bojne volje in silnega ver-vanj^ vsebujejo ta leta borbe za oblast! Kakšne ovire in udar je smo morali prcivag UM Samo naša žilavost in naša volja, ki je ni bilo mogoče z ničemer omajati, sta na koncu izvojvvali to zmago. C« prav se zdi komu okvir tedanjega boja majhen, je bil vendar predmet tega boja in njegov potek enak kot Je današnji: vedno je Šlo za obstoj našega nemškega naroda! In zato je bil ta boj za nas prav tako svet kot je danes. Kajti od njegovega uspeha je zaviselo tedaj prav toliko kot sedaj in sedaj prav toliko kot takrat, namreč obstoj ali ne-obstoj našega plemena. Kdo bi danes še dvomil, da bi brez narednosocialistlčne revolucije in njene prenovitve nemškega ljudskega telesa — že popolnoma notranje \ zeto — Nemčija sploh se bila sposobna, da se upira današnji krizi ? Kdo more zanikati, na bi tndi najmočnejše volja brez materialne oborožitve nemškega naroda, ki je sledi!a po narodnosoclalistični revoluciji, mogla kljubovati tej peklenski koaliciji, ki nas danes ogroža! Le meščanski slaboumne* si lahko ntvarja, da bi ne prišlo do poplave de vzhoda, ako bi se ji Nemčija namesto s topovi, oklopniki in letali uprla s papirnatimi mednarodnimi pravnimi določili. Nas tehtajo v tem stole*ju in predv-«em v vašem lastnin času, ali smo dovolj trdni, da se upremo vdoru notranje Azi'e, kot ga *e svet ie večkrat doživel. Enak j, kot niso mogle pobožne želje in prošnje zlomiti navala Hiinov, kot nI bUo mogoče stoletnih vdorov v naš Reicb % jugovzhoda ubraniti z diplomatskimi omotni jami in kot se mongolski naval ni ustavil pred starimi kulturami, tako tndi te nevarnosti nI mogoče odstraniti samo s pravico, temveč le s sOo, ki bo stala za to pravico. Pravica irvira ls dolžnosti življe- nja, ki nam ga je podelil Stvarnik sveta. To je najsvetejša pravica samoobrambe, >Tjen uspeh pa je odvisen izključno od veličino našega sodelovanja ter pripravljenosti, da si naprtimo vsako žrtev, ki naj ohrani to življenje za bodočnost. Tri tem pa ne delamo nič drugega, kar so morala delati germanska ln latinska plemena v času preseljevanja narodov, nič drugega, kar je doletelo naše prednike v dolgih letih turških vojn ln kar je končno le še zadržalo mongolski naval, da ni naše celine prav tako Lzpremenil v puščavo. Atilova moč se ni zlomila na seji Društva narodov, temveč v bitki na katalunskih poljanah, pa tudi azijatskega boljševizma ne bodo odbili v kaki ženevski besedifečnici ali s kako konvencijo, temveč se bo to zgodilo izključno z zmagovalno voljo našega odpora ter s silo našega orožja! Kako težak je danes ta boj, vemo v«d. Toda vse, kar izgubljamo danes, ni še v nikaki primeri s tem, kar bi Izgubili, če bi se boj uspešno ne bližal koncu. Raj je boljševizem, doživljajo sedaj posamezna področja na vzhodu našega Reicha na lastni koži. Tamkaj se dogajajo z našimi ženami, otroki ln možnd najstrahotnejše stvari, kar si jih sploh morejo izmisliti Človeški možgani. To židovsko-boljševiško uničevanje narodov ter delovanje njihovih zapadnoevropskih in ameriških pomočnikov stavlja jo zato eno samo povelje: S skrajnim fanatizmom in zagrizeno vzdržnostjo moramo vreči v boj tudi poslednjo silo, ki jo je usmiljeni Bog podelil človeštvu v težkih časih za obrambo njegovega življenja. Kar bo pri tem slabega, bo odpadlo, k^r mora in bo prešlo. Tako kot je nekoč bolj-š viški val najpreje zmanevriral v kot bojazljive meščanske kompromisarske stranke ter jih mito pomedel. prav tako izginjajo danes vse meščanske države, katerih omejeni zastopniki menijo, da sklenejo lahko s hudičem zvezo v upanhi, da 'bodo bolj pretkani, kot je on satanski. Vse to Je grozotna ponovitev nekdanjega notranje nemškega rezvoja na ogromni sve-tovnopolltični ravnini dnnnšniih dogodkov, loda enako, kot smo takrat na koncu potisnili ob stran omejeni malomeščanski strankarski partikukorizem, vrgli boljševi-škega nasprotnika ob tla ter osnovali na-rodnosoclalistično ljudsko državo, tako bomo tudi danes zmagali nad mešanico rr.e-sčansko-dernokratskih državnih mnenj ter jo kronali z uničenjem boljševizma. Ko Je doživljal Rim po bitki pri Ranah svoje najtežje ure, ni zmaga! s poskusom podlega kompromisa, temveč z brezkompromisno) odločitvijo, da bo nadaljeval boj za obstoj z vso svojo močjo. Ko niti druga ptinsfra vojna ni mogla dokončno odstraniti afriškega sunka, ga Je končala tretja! Ko je največji kraJj naše zgodovine, Friderik II., v svojem sedemletnem boju stal te skoraj pred porazom, se je moral zahvaliti izključno svoji junaški duši, da sta kal in jedro bodočega Reicha le se ostala imagovaica. Kar smo o bistvu nam sovražne koalicije nekoč že navznotraj tako često pridigovali, se danes potrjuje: peklenski pakt med demokratskim kapitalizmom in židovskim boljševizmom. Vsi narodi, katerih državniki so se sami zapisali temu paktu, bodo postali prej ali slej žrtve duhov, ki so jih danes priklicali. Vendar ni dvoma, da ho narodu« »socialistična Nemčija tako dolgo nadaljevala ta boj, dokler ne bo končno tudi tu, in sicer še v letošnjem letu, prišlo do zgodovinskega preokreta. Nobena sila sveta ne bo oslabila naših src. Tako mnogo lepega, vzvišenega so nam porušUi, da bomo živeli !e za eno samo nak>go, namreč za ustvarit p v države, ki bo zopet zgradila, kar so naši sovražniki uničili. Zato je naša dolžnost, da ohranimo za bodočnost svobodo nemškega naroda, da ne pustimo odvleči v Sibirijo nemških delovnih sil, marveč jih uporabimo za obnovo v službi lastnega naroda. Naši sovražniki so nas naučili tako grozotnih stvari, da večjih grozot sploh ni. Nemška domovina mora prenašati obupne stvari, bojišče pa doprl-našati nečloveška dejanja. Ako pa se obnaša kak narod v sllčncm trpljenju tako, kot se je naš n°rnški. potem mu Previdnost ob koncu ne bo zen'kala pravice do življenja, temveč mu kot vedno v zgodovini poplačala njegovo vztrajnost z nagrado zem-skega obstoja. Rer so nam toliko uničili, nam more to le še bolj ojačltl naš fanatični sklep, da bomo sovražnike s tisoč k ratnim srdom gledali kot to, kar so: kot ra-šilce večne kulture ln s tem uničevalce človeštva! Iz tega srda pa se nam dviga sveta volja, da se bomo z vsemi silami, katere nam je dal Bog, uprli uničevalcem našega obstoja ter Jih na koncu pobili ob tla. Naš narod je v svoji dvatlsočlctnl »godov Ini prestal ž*- toliko groznih Časov, da niti najmanj ne dvomimo, da bomo premagali tudi sedanjo stisko. Ako bo domovina še nadalje tako Izpolnjevala svoje dolžnosti kot sedaj, ako bo še bolj ojači'a svojo volj \ tla napravi vse do skrajnosti, ako bo služila vojakom na bojišču za zgled, da bodo zastavili zanjo vse svoje življenje, potem se bo ob nas razbil ves svet! Ako bosta bojišče in domovina še nadalje skupno odločena, da uničita vsakogar, ki bi si tudi le upal. da odpove pred ukazom ohranitve, ki bi postal aH strahopeten ali pa bi celo sabotiral boj, potem brsta skupno preprečila, tla bi bil narod uničen. Potem mora stati ob koncu tega spora nemška zmaga! Mi pa doživljamo pri tem posebno srečo t ko se je končala svetovna vojna, smo videli pred nami kot najslabše pokvarjeno mladino. Ro se bo ta vojna končala, bomo položili zmago v roke mlademu rodu, ki lo prekaljen v tisočerih mukah in ognjlh najboljši, kar jih je Imela Nemčija. Mestu ln deželi bo zgled za številne bodoče rodove. Tudi to je delo narodito-soclaUstlčne vzg"je in s tem posledica one boja!« napovedi, ki je pred 25 leti izšla iz Monakova, Moje lastno živi jen j* • Ima pri tem le ono vrednost, ki jo predstavlja za narod. Jaz delam neprestan« za obnovo ln oj^čenjo naših bojišč, za napad in obrambo, za izdelavo starega ln novega orožja, skrbim za njegovo uporabo, utrditev našega odpora ter, ako Je potrebni- enako kot v prejšnjih časih, tudi za odstranitev vsrh škodljiv< ev, ki se ali niso priključili ohranitvi našega naroda ali pa so ne ji odo h,.U li upirati. Moji ljubi ■trankinj tovariši! Te dni sem čltal v angleških listih, da nameravajo uničiti moj Berghof. Skoraj mi je žal, da se to že zdavnaj ni zgodilo, kajti moja lastnina nI več vredna, kot lastnina m»>jlh so-narodnjakov. Srečen bora, ako bom, v k<>Tj-kor jc to člov»4l u mogoče, do poslednjega prenašal vse, kar morajo drugI prenašati. Edino znakov slabusti svojega naroda ne bi mot^el prenesti. Zato sem najbolj srečen m ponosen ob prepričanju, da je pokazal nemški narod v svoji največji stiski svoj najtrši zn*čaj. Naj bi v teh tednih in nvserlh pomislil vsak posamezni Nemec, da Je dolžan staviti v službo skupne ohranitve za bodoča tisočletja vse, kar more. Komur gre slai>o. ta ve ln mora vedeti, da so mnogi Nemci Izgubi'! se več kot on sam. Življenje, ki nam je ostalo, mora služiti eni sami Jtapovedi, namreč obnovi tega, kar so nad nami zagrešili mednarodni židovski Eločincj in židovski pomočniki. Zato se borimo tudi danes, enako kot pred 25 leti, kot skupnost za popravo krivic, storjenih naAemn narodu, za ublažitev trpljenj, ki nam Jih znova zadajajo, za odstranitev stisk, v katero so nas spravili ter škod, ki so nam jih povzročili. Zato mora biti miša neomajana voija, da bomo s poslednjim dihom mislili le na Nemčijo, da bodo mož za možem, zona za ženo, v mestih ln na deželi pn do mladine živeli le za en ~> sarmo nalogo, da namreč žrtvujejo vw, da bi osvobodili nas narod Iz te stiske ter *a zopet po t»j vojni obnovili v njegovi kulturi, njegovih mestih ter v njegovem naroote!tJ uklonila b3l|šsvEko-p!«t©kratsksmti pritiska Vojna napoved Turčije Netnfi|i in Japonski — Oker.stila se ho samo Moskva na račun Angiežev Stockhoim, 25. febr. Kakor je objavil ankai*^k; radio, je objavila turika vlada na izredni seji turškega parlamenta voino napoed Nemčiji in Japonski. — 2e samo dejstvo, da je bila ta vojna napove! objavljena 20 teb> uarja, da pa stopi v veljavo šele s 1. marcem, kaže dovolj jasno, da Turčija tega koraka ni štorJa na la-Suno pobudo, marveč p:d p.lt:akom takozvanih zaveznikov, ki so Turčijo že pred meseci prisilili, da je prekinila Jiplo*natske od-nošaje z Nemčijo. Značilno je, da je turška vojna napoved vzbudila v angleških krogih kaj malo navdušenja Obratna pravi nek komentar, da ima taka zakasnela vojna napoved >lcaj malo častnega na aebi« ter da bo Tvori ja komaj še priliko da praktično dokaze svojo udeležbo v vojni. V Londonu so posebno v zadregi ker turška vojna napoved ne velja z dnem objave, temveč sele s 1. marcem. Srdosnp pravijo v Londonu, da je to odkrita Ironiji rurfikm poktikc-v, ki so napravili to poteaO po pri-ptBMl pozivu treh velikih. V ozadju pa se odigravajo popolnoma irugačne stvari. Stalinu je sicer uspelo, da je >pregovoriU svoja pogodbena partnerja Churchilla in Rcosevelta k podpisu skupne zahteve napram tivški vladi. Toda vsaj na angleški strani se jasno zavedajo, da bo mog.a imeti od turške vojne napovedi korist samo ena sila, ki pa ne bo Velika Britanija, temveč Sovjetska zveza, Stalinove cilje napram Turčiji prikazuiejo v Ion Ionskih političnih krogih kaj cxikrito Pošteno priznavajo, da bo morala sedaj >zavezniška« Tuičija samo ct> sebi umevno izpolniti Sovjetom gotove vojaške želje, kar bo privedlo do razvoja, ki nikakor nd v skladu z mteresi tradicionalne b-itanske politike Zato moremo brez pretiravanja ugotoviti, da predstavlja turška vojna napoved zooet uspeh sovjetske politike, ki se bo končno, ako bo 5!o vse po Stalinovih željah, razvila na račun britanskih interesov v vzholoem Sredozemlju, Zatemnitev od 18.35 do 6-25 Stran 2 •SLOVENSKI NAROD« ponedeljek m. februarja 1948 Strr. f Skojcvski brigadni biro poroča Zanimive ugotovitve v poroci^ai Rotmmist ine mladinske organ zaci^ Vsa komunistična organizacija Je urejena sti ogo hiei arhično. To velja tudi za njeno naraščajsko mladinsko organizacijo SKUJ (Savez komunističke omladine Jugoslavije;, katere najvišji forum v Sloveniji predstavlja ^Pokrajinski komitet SKOJ« Ker je današnje delovanje te komunistične mladine v glavnem zajeto v sklope posameznih tolovajskih oddelkov, je temu primerno Izvedena tudi organizacija, ki temelji na celični osnovi. Kakor so tolovajske Midarne brigade« razdeljene na bataljone In ti na čete. takšna je tudi politična notranja organizacija tako KP (komunistične partije) same kakor tudi njenih mladinskih celic. Najvišja komunistična mladinska enota v »udarni brigadi« je brigadni biro SKOJ kateremu naeeljuje brigadni sekretar. Prigadnemu sekretarju so podrejeni bataJjonski sekretarji, tem pa sekretarji četnih birojev. Nad brigadnimi biroji je še divizijski s svojim sekretarjem odn. pokrajinski komitet SKOJ. Poleg naštetih nalog ki jih Ima brigadni biro SKOJ odn. njegov sekretar aH pa sekretarka, je tudi dolžnost rednega poročanja pokrajinskemu komitetu vsakega pol meseca. Taksna poročila ki so sicer precej formalistična, so včasih zelo zanimiva sa; podajajo pregled vsega življenja in pomembnih dogodkov v brigadi, tičočih se predvsem članov SKOJ Razdeljena so v posamezna poglavja: politična situacija, kjer je poročilo o političnem stanju v brigadi, sledi organizacijsko poročilo, v katerem je navedeno številčno stanje edinic dotične brigade ir število organizirane mladine potem pride akcijsko poročilo, ki podaja pregled vojaških ekrij. sestankov, ml-tiagov debat itd., zadnji del pa je poročilo o kadrih kjer so navedene podrobnosti, ti-čoče se organizacije In funkcij nosamezrdh članov SKOJ Na podlagi takSnih p<--p takšnih polmesec-nli. poročil brigadnega biroja XII. SNOUB (j Slu venske narodno osvobodilne udarne brigacie«). in sicer v časovnem razdobju od 5. junija pa do 16. decembra preteklega leta. Iz posameznih oddelkov posnemamo nekaj zanimivih ugotovitev, ki kažejo, kakšna so razpoloženje, življenje in mišljenje v tej brigadi, ki ga je najprej uravnavala se-ki etarka Ančka Kodrič. nato sekretar Anton Petrifi, na koncu pa Albin štok. Poročilo z dne 5. junija pravi med drugim: >V naši brigadi je povprečno 65 ' \ mladine, od katere je še okroglo 15 % neorganiziranih. Vsa organizirana mladina je zavedna in odobrava vse sklepe, katere sta izdala AVNOJ in SNOS. Skojevci, kateri so že delj časa organizirani, gledajo na KP z največjim zaupanjem in si žele priti v najkrajšem času v KP. Vsi ostali pa so na novo mobiliziram in še niso toliko poučeni o načelih KP in njeni organizaciji, zato ne gledajo še s takim zaupanjem, kot bi morali Nekaj težav je povzročila spremenjena taktika sovražnika, ki zahteva veliko več budnosti in pozornosti.. .« Ugotovitev, kako skojevci »odobravajoč sklepe AVNOJ in SNOS. je gotovo zanimiva Človek se nasmehne, ko bere. kako je v tej druščini vse »demokratično« ln kako globoko politično razumna je skojevska mladina, ki se ukvarja s tako pomembnimi zadevami kakor 90 sklepi AVNOJ in SNOS. Kako bi bilo, če bi jih ne odobravala, je jasno. Ker vlada pri toinvmih de-moki acija, bi AVNOJ sklepe gotovo spremenil . . . PcEfčno stanj« precej na slabi sf&pstjl! Zelo zanimivo je poročilo z dne 2. julija: »Ker je imela brigada stalne pokrete in ni bilo časa za politične ure in redne sestanke, je bilo politično stanje precej na slabi stopnji .« Ta ugotovitev gotovo ni laskava za politično izgrajenost skojevcev; iz nje je jasno razvidno, da je tako Imenovana komunistična politična vzgoja nekaj vsiljenega, nekaj dekretiranega. nekaj, kar ni plod razumevanja politike, marveč slepo poslušanje političnih naukov raznih sekretarjev in komisarjev, naukov, ki se takoj porazgube in pozabijo, čim ni več prilike, da bi jih dnevno vtepali v glavo nedozoreli mladini Poročilo pravi dalje: »Ko smo šli sedaj v novo akcijo, smo imeli med potjo sestanke in je stanje znatno na boljši stopnji .. . Tovariši se zanimajo za zunanji in notranji politični pregled in gledajo z zaupanjem na Sovjetsko zvezo ln zaveznike. V komunistično partijo gledajo kot voditeljico OF v današnjem pokretu in ji predani zaupajo vodstvo. Veliko zanimanje imajo v proučevanju naših narodnih oblasti, odločno pa nasprotujejo, da bi se vrnil kralj Peter ter z njim stara jugoslovanska diktatura . . .« Kaj naj pomeni ta zadnji stavek? Izgleda, da skojevska mladina se n! zadosti prekvašena v pravem partijskem duhu .... Zanimiv je tudi naslednji stavek poročila: >Velik uspeh se je opazil s kampanjo, da se ne rabi beseda »Primorec«, kajt tovariši iz Prunorske se sploh ne čutijo zapostavljene ln so se izkazali kot dobri borci ln d scpliniraru vojaki« Izgleda, da odnos komunistov do Primorcev ni takšen, kakršen bi moral biti. Gotovo so se v tolovajskih edinicah proti rojakom iz Primorske pojavili besedni ekscesi takšnega obsega, da je bilo treba ukazati posebno »kampanjo«, da se premoste razna pokraj nska nasprotja Gotovo je da so se primorski Slovenci čutili v komunistični druščini zapostavljene kljub temu. da ugotavlja poročilo, »da »e 284 •ovjeAskega topnJkej|a po'ka. ki 90 ga ujele nemke čete. 90 DaSti med drujni d kuoient. ki jc ba« zdaj v zvez« 5 sovjetsko generalno ofenzivo prof o-rčju Evrope po^ct>no pomemben Gre za fa;nc okroSnsoo ;>ef3 2 .ivne^a Ct.!-.V !ka zn pronacrmdo in ajj>tac:ic pr komunistični strank:. Aleksondrova ki nsstcpa prot, temu, da o ter orj>om:nja k preA dno^t- in vzdržnosti. V sa-oj- okrožnici piie Aleksandrov med drugim: »V javnem odde^u za nrcpa^aindo in a?-- tac:jo komunistične stranke se množe znaki, da 90 muc* član. strrnke v armad' tn v ci-viW upravi na za-cdn;h ozem'j h \-s«e preveč pod vtisom ofenzivnih u-^nehov rdeče vojske. namiga gen:;:'nc^a poglavarja Sta'ina.« T.» tajna okročrnlca vodilne 90v;etske o^eb-coKti je pomembno zlasit; v dveh stvaieli: 1 Docela fB*no in nećr ounmo odkrfvn, da Je poffofnn bo!:$c\izctcna E^rnpe končni in edino resričnt cit sovietskega \>o;e\ania. 2. Dokazuje, kako »e tud: boijheviki dobro zavedajo da je Nemčija .« Si*o;o mogočno n fCamiala štev.... Tam doli na vasi je zapel petelm, trije, štirje so mu odgovorili. Poročnik Jj.nez je mirno pogledal na m*o: pol Surih, Stopil je v zavetje Ustnika, ki se je stiskal ob gruntarskem klevu, zaznal cigareto in se ozrl po nebu. Zvezde so se s^iiejale na temno modrem nebesa — mar jim je revščina tu spodaj. Oster veter je zarezal v ušesa, priin 1 med zasnežene ro-00 ire Trnovskega gozda in utonil v temnih gozdov h tam zadaj. Janez je krepko potegnil, stisnil brzostrelko pod pazduho in počasi s premislekom pilmil dim v premrle roke. »Imate bombe pri roki? Orožje v redu :n pripravljeno?« Nemo so prikimali. Poročnik je z veselim očesom ošinil svoje fante, svojih osem risov, zdrav h lepih, mladih, da se ti j srce zasmejalo, če si pogledal to udarno desetino. Janez je dvignil roko: >Naprej!« in s po- čas^iim, krepkim korakom stopil po gazi. Brez besede so mu vsi siedh, tiho. eden za drugim kot strahovi. Oči fantov so nemirno iskale temnih senc po zasneženi rebri, da se nenadoma ne znajdejo pred tolovajsko io. Janez je od č:.sa do časa postal m p; sluhni] in vsa vrsta je obstala za njim. Tam pod bregom med drevjem čepi koča, stara, raztrsrana, kakor greh na nedolžni belini. KrattSO znamenje z roko in gosji led so je neslišno razpršil in se prihuljeno, počasi premikal v širini sto metrov med drevjem proti bajti. Janez je obstal. Fantje so se sUsnik k tlom in čakali na nadaljnje znamenje. Poročnik je po mignil Cenetu Kot dve senci sta se utrgala od krdela ln zginila med drevjem. Trideset korakov od poditi je je Cene obstal za starim hruše-vim bramborom. Janez pa se je splazil proti hiši. Zdaj je pri vogalu, kjer more pre-5'ledati vso zadnjo in južno stran hiše! Vstal je. Počasi se plaz. v senci proti prednjemu vogalu, tesno ob steni. Na vogalu je hgel in prav po tleh pokukal ob prednji strani koče kler je tudi vhod. Pri vratih je slonel tolovaj in drgnil s čelom ob podboj. Puška mu je žalostno visela na konru ramena. Janez ae je rahlo dvigni ln mignil Cenetu. Nekaj minut kasneje sta se že plazila proti zaspanemu stražarju. So dva metra ... »Prokleto!« je s'knil Cene. Jermen na povezenom tolovajskem ramenu je prilezel do Krivda terencev Terene: so krrvi, da je bilo toliko naših naj' boljših mož kruto pomor jenih, teiena m terenke so krivi, da* je bilo na tisoče m tuoče nnš'h mož m fantov mobdziranih in odpelja-nih v gotoi'O smrt Terenci in terenke 90 krivu da je to!iko slovenskih družin unč enih, n-.\.Jih žena ovdoivliK mater urvp:mth sinov m hčera Terenci so krivi, da je bilo 60 slo\x;:^kih duhoi'iukov mučen:h in umorjenih. On so krivi. dx je na tisoče slovenskih deklet pokvarjenih m spolno bu'n.h. Terenci in terenke so kr'\i, da se je mogla to!ovajst\ o pri nas tako razpasti Oni so krni. du je to 'ko naših kmečkih domov pcž^.nh tol-ku Šol požgunih, tol:ko cerkva razde umih Om so krivi, da giozi našemu ubogemu ljudstvu smrt zaradi lakote. Terenci in terenke so kri vi vseh ropanj m gro?0\lejstev po naših vaseh. On: sc krivi, da nrvzi vsemu slovenskemu narodu poguba! Slovenski jezik nima besede, ki bi mog/a terence pokazat: v dovolj jasn-j podi. m zločinski luči Zato boj terencem in terenkom na vsej črti/ l 'edurto že. da kdor se bori proti narodnim izdajalcem, proti terencem, t^ s< ben za sxoi narod. Terenci in terenke pa bodo prej aLi s\ej odgovarjali za vse zločme. ruba in se zmuznil čez rob. Puška je z vso svojo težo udarila na kameniti prag. Tovariš se je zdrznil in neumno pogledaj okoli, toda v tem trenutku je že stal Janoz pred njim z naperjeno brzostrelko ln Cvv.e ob strani s pištolo. Nerazumljiv, zamolkel glas je pr šel skozi odprta usta prestrašenega stražarja, nato pa je s široko prtnnl oč:r.t, brez besede bulil v oba domobranca, kakor da se še sedaj ni zavedel. Cene je pobral puško in jo vrgel na ramo. Janez pa ; je potcglnil prestrašenega »tovariša« za roko i in ga brez besede pot snil pred sebe kak^r otroka. Tam pri stari hruški se je zavedel ln brez obotavljanja povedal, za katere gospode tovariše je moral prezebati pred vrati. »Saj me ne boste ubili ? Jaz n'sem nič kriv. .Moral sem.« >Prismoda, mi nismo tolovaji.« se je tiho zasmejal Janez. Pogledal je na uro ln šepnil: »Fojd mo!< Pol ure kasneje se je Janezova desetina vračala. Tri lepo oblečeni gospodje tovariši Ln dve rejeni tovarišic: sta poparjeno racali v sredi. Zvezde so rahlo zbledele in pod gozdom je zalajal lisjak- Zadaj je stopal Janez in poleg njega je tiho požvižgaval Cene !n potegoval za sabo sani, obložene s kupi papirja. Pred njima je šel zaspani stražar. Malo tesno mu je bilo pri srcu. Ni se še popolnoma 'znebil strahu, pa je vseeno zažvižgal s Cenetom zažvižgal, da bi odjeknilo v zasneženih robovih Trnovskega gozda. (Straža ob Jadranu) Prod rdcčearmc'c n civihstj govore t nepre- , nezlomljivo vojsko edin: br.rik EiTDpa tn | 1'niv prof. dr Henrik Sleska: vidni gobtzdač"' i^asno o tem. da je »matraf ed'nu ortru za do se?" boljSevUlh ciljev, sovjetsko ofenzivo proti Evropi predvsem za po irično ofcnz.vo V svoji fantaz~iii si slikajo, da sc bo Sovjetska zveza v kratkem raztezala od Atlantskega do Tihega oceana Ba-ha'Ve izjave, da bodo kanitalwri Evrope še v tem letu izg"in;I:. z zcmlj^e povišajo, izredno čkodujojo sovjetski zunanj' politiki v zasedenih evropskih deželah.« Iz tega pa izha a tudi za vsakega po'i t čne-I ga slepca, da more edino Nemčija re^it. Ev-j rnpo grozeče bolj^v^zacije "n da je dV, žnost j vseh evropskih narodov ki -c zavedajo svo-; jeca stvarnega in resn-čoe^a položaja, da po vseh svojih močeh podpirajo Nemčijo v tej [ g"na bOjIMOl, da je kliub alcorai koncentrlentfmu navalti - - «m -o-- ''-Iv o*^-a]a vo'*?.elra udarna sla NfemCffe k*^t pd^ine0"*« b-r>->f1ca Rvrope ne samo v r>o1r>f meri očuvana, marveč dr« <«e le baš v trdot! Obrambnih b^-5^* ?e okre-pf') Doveča^a r«*a tem ti,f,r ne m^rn^o rj;^<^nn*» 9n,tji• 'enitl r^-*^^-i^T-!r\ *■ ^tvv -c?f-Bni (rfi»-r*or1pV. V 11 >M 4^ ■? - rit* 1 dJ^nC CfVl« P«r^r> *pT|p -»p <-v+ roVp ]r' t\*| rrorp1ft 7!o_ mit' cm*»n rv^^n :n *oVftni1 'ow0 r»^*-">silnega nanvi« m vHnmp pr1^ nemš1"? vo4r7Te. VTgiocioena o^j^>*.a ze polnin sedem teanov .« in je SovjcLOni z. ogiommuu kr-vmiiu in j gmotnimi ziavaiiu sicer uspelo itaiieftti p-e-cejSiijt ozeuuje, ao danes še prav tako c«d- I dalj eni od svojega glavnega cilja, kakor j so bili prvega lne te gigaiiu»ke Oi.eazj.ve: zdax#bitev nciiiAich vojvSt, ki je bil glavni i n aro en sov-jei-akega vojnega vodstva, jim I je temeljato izpoaieteia. Zgodilo se je bas nasprotno. Po eias*Učni obrambi zadajajoč sovražnik u neprestano si me izgube, se je fronta na vzhoou skoraj docela ustalda in to čvrstem bian_ku se :azb.jajo vs. siloviti, proti osičju iNemcije naperjen, boljše viški navali. V sLov.tih borbah, ki se vodijo na vzhol-ni, zapadni .n jugovzhodni fionU. se vedno bolj kažejo usipesni nenxški protiukrepi. Posebno značilen je v tej zveza nemški prodor vzhodno od Blatnega jezera vse do sarviškega prekopa. Na tem oiseku so zbrali sovjeti v zadnjem času p:sebno močna ojačenja v nameri, da bi znova prebili nemško zaporno črto. Ta nac-t jim je bil teme!rito p ekrižan in v svojd bilanci lahko beležijo le ogromne iz nfž-^ezijskem področm. Borbe so se razširile tu na pod- j roči« Goldberra Gubens in Lobaua Bolj- j Sevlki so hote'i tu z močn'm! sMam dose- i či prodor proti Go: litzu ter or Gubnu pro_ Ireti preko Neisse. toda naleteli so na tako odločen tn ž'lav odpor, da so se morali s krvnim: izbruham.' umskr.itv B".$ tu nri-hata-f" nemški protiukrepi z vso svojo načrtnostjo v poln* meri do izr^ra ^n fseno kažejo, da nemško vojno vod-^vo no raz-vom ^r.^ -ikov nI bilo v nobenem po^lelu pre«»enečeno. marveč da je oravoč1 «mo o red v; de To vse ln svoje Bate tako r+ske in poslanske zbornice Ma.i-natski zbornici, k je bila 1 1885 preosrvovana, so po dednem pravu pr padali polnole'n: nadvojvodi in mošk člani ogrskih ali erdelj.-kih grofovskih in ba-ronskih rodbin, ki iim ie bil zastran njihove veleposesti priznan značaj dednega magnatstva; dalje so bil: član: te^a doma nekateri vrhovni posvetni dostojanstveniki in pa cerkveni veledostojan?tven ki krščanskih veroizpovedi; na leto naiveč pet. a skupno največ 50 dosmrtnih Članov je mogel krali imenovati, tri člane pa hrvatski rabor. Po prvi svetovni vojni je delovanje mn^nat^ke zbornice prenehalo, toda že 1 1926. se je namesto en od omake, L l°^n uvedene in na ^bčno volilno orav'co oprte narodne skupščine vpeljal zopet stari pre-kušeni dvodomni sistem; magnatska zbornica se 4e zamenjala z zgornjim domom, ki bol:° n~*Te7?i ;"rnr,f*mQnier:m no-iitičnim razmeram. Sestavljajo ga nad 40 članov, kr! jih volijo dedni magnati izmed sebe. nad 120 poslancev, voljenih v po«a-mozn h komitatih in mestnih municipijih. dalje imeniki najvišj.h posve'n:h in cerkvenih dostojanstev, potem kot predstavniki poklicnih stanov in drug h interesnih skupin odposlanci poljedelstva, obrti, trgovine, najvišjih znanstvenih zavodov in raznoterih poklicnih zbornic; končno okoli 60 dosmrtnih, od državnega upravitelja imenovanih članov. Zgornji dom si je po 10 letni okrnitvi pribojeva! popolno ero'rorrravnost s spodnjim domom, ednole clxžavru proračun določa Is spodnji dom sam. Poslanska zbornica, ki je 1. 1848. zamenjala poprejšnjo stanovsko zbornico, ni izšla iz občnih volitev; volilna pravica je bila povezana-z imovinskim in inteligenčnim cenzu-om, volitev pa javna. Politični privilegij nižjega dednega plemstva, ki je bilo kakor že omenjeno na Ogrskem zelo šte-v no. se je odpravil, večina pravca pa se je povezala na pogoje, ki se nikakor niso pridobivali z rojstvom m so bUi načeloma vsakemu državljanu dosegljivi, krog volil-cev se je izdatno povečal; še vedno pa so bili zeo široki sloji prebivalstva kljub poznejšim razširitvam volilne pravice vendar od voltev v parlament :zkliučeni L. 1920 so se volitve v tokrat enodomno narodne skupščino vrš"le že na podlagi občne in *ame volilne pravice, od kamere rud; Ženske njso bfle ''zkliufene. Takšna ob-ežna razžirHev votilTie nravce kakor rudi od-n**ava gorp'e?* doma na sta ctmnfcH zakonodajno oblast kar dveh politčnih sil, ki bi jamčili za pravno kontinuiteto in zavi- rali pretvegane poskuse, kako je urediti družbene odnu<šaje; upošTevala se je le enakost po š'eviivL, ne pa tudi enakost po vrednosti. Po nekaterih zono t preveč nazadnjaških poskusih se jc končno L 1938. sprejel nov voiiini red, ki ra^ikuje dvoje v*rst voiiLn..h okrožij. Vsi mun.c:pij: (komi-tati in večja mesta) so voliiria okrožja; vo-lilci takega okrožja volijo eno izmed predlaganih municipalnih kandidatnih list, a mandati se sorazmerno po številu na posamezne liste oddan h glasov porazde!1 jo; volilna pravica nikaHror ni občna ter se od vsakega volil ca zahteva starost 26 let. šestletno bivanje v isti občir.i. državljan-* stvo skozi 10 let in 6 razredov Ijudoke šole, oziroma pri vzdrževalcih rodbine ali ob gospodarski samostojnosti vsaj znanje branja ln pisanja Ogrska dežela pa je obenem razdeljena tudi še na manjše volilne okraje, ki volijo le po enega poslanca; pogoji za dosego volilne pravice v teh okraj h -o strožji, zahteva se starost 30 let, izvrševanje stalnega poklica ali vzdrževanje rodbine. Oni volilci, ki ustrezajo pogojem predpisanim za volitve po listah in tudi strožjim za volitev posameznega poslanca za manjši volilni okraj, imajo torej dvojno volilno pravico. IV. Uprava ln s«dstvo. Vrhovno upravno oblast na Ogrskem je do kraja prve svetovne vojne izvrševal kralj po odgovornih ministrih; sestavljali so kraljevsko ogrsko vlado ministrski predsednik, ministri notranjih zadev, za uk in bogočastje, za pravosodje, za finance, za trgovino, za poljedelstvo, za deželno hrambo, dalje še minister na dvoru n pa minister za Hrvatsko in Slavonijo. Minister na dvoru (a la'.ere) je bil nekak zvezni organ med ogrsko vlado in kraljemi ki je kot avstrijski ce^ar večinoma izven Ogrskega živel, minister za Hrvatsko in Slavonijo pa zvezni organ med hrvatskim bonom in kraljem ter ogrskim ministi^kim prejemnikom. Drugače od bivšega avstrijskega cesarstva, kjer se je konstiiucionalno ob premoči cesarja nad parlamentom vi..-dalo, je ogrska dežela bila sicer tudi usi no vladana. vendar pa s premočjo parlamenta; ministri, ki morajo v njnov ro. r spadajoče pismene akte kralja BOpodpfca i, so namreč bili parlamentu kazenoko od ~ j>-vorni ter je mogla poslanska zbornica že z absolutno večino gla^sov mni^tra obtr na kar je o nem sodij poseben odbor rra-gnatske zbornice; dalje pa so mi^'-'ri morali uživati zaupanj s parlamonto^e večine, ker bi sicer na prevelke težave naleteli zlasti pri sklepanju o proračunu. Enako kakor ministri je tudi pr^edsednik državnega računskega dvora parlamentu kazensko odgovoren; računski dvor je kontroliral pravilnost Izdatkov in računovodstvo ministrov in drugih državnih nakazu-jočih oblastev ter s tem preko ministrskega preče*a G*?ize za pokris+innien^e Madžarov: feffa v*Thovne?a pafronatne^a prava državni uuravUell le zastran svole prtpadnosti k reformiranj fkalvinski) cerk\i ni rm°l :n rna ker so bili ti privilegij; dani rvač ^ kraljem sairiim, (Dalje) t 8tev. 9 •SLOVENSKI NAROD*, 1943 Stran J Knjiga, naša ljuba prijateljica Pol ure v Šentjakobski knjižnici, tudi v hudih dneh ki je najbolj obiskana knjižnica v Ljubljani Stopnce Id vodbjo v knjižnico so hudo izho-jene Ce bi znale govoriti, b; povedalt marsikaj Povedale b. o velkih in majhnih nogah, ki mmehuma hite no njih: gor- n doli gori in dou nepTorano Cc bn znale štet:, b stopnice seštele vse te noge in naštele b tolikšno vsoto, da same seiv ne bi mogle verjeti da ao štele res nrav Ze!c razl'čne so te noge. vel ke in mn'hne nežne giMve in okorne: zelo veliko je med njm tud razporejenih, vedno poskočnih Otroških nog Nekatere so obute v lep« dr?.^e ?e^-!jc. fc- «e fem hud- čas' čisto nič ne povnaio. največ pa nosi zakrpane in tud}, raz-trgane čevlje n rud' težke delovne ekovankc. Vse te noče hite v knjižnico. Dan za dnem, od iurra do mraka tonntaio po iznoenh stop-n:cr.h korak vedno dni^h no<* Vr knjižnici le r,h pultih gneča Kniižmčarji in knjižn:čai-ke hOc k;ikr>r nav> nv*omat : nmašojo knjige, jih odnasnjo vp'suje;o Stala podi£na. prinesete no men ikšho knjigo, pol ure ?e č-kam.* I njigo p« Bdite?« je vljudno vpraša a kn jižnicarlci »NovejSn seveda, kai zanimiveea lepega.« »Hočete Puđakovo »Ognjišče-?« »K:» j na je to?« »Roman,« ie pojasnila knjižničarka. Dami ca se ie narnrdrrla. •Na? v fe preauhoparen Dajte mi kai lep-cšen ljubavni roman. »Kleor«atro«, »D; - kamel:;anv« al kaj takeg« Go poetična z knjižnice ji je postregla z željeno Vnogo Prav oh nulta pa se je gnetla naša nade-budn mladina Osem devet, deset, enajst, dvanajst trtnajerletcui fantiči Prerivajo re, -mi: pulijo knjige z rok ter neprestano kličeio knjižničarke »T- si re b^al »Skrrvnoarj Zlatega zapada«? Arduš. to ti je fest knjiga. Ali pa »Lucifer«. Gospodična, mate »Lactferja**?« »Men« r*a Karla Mava, peti zvezek.« »Vzemi raje „Po d'v jeni KurdVtanu«. sijajno, b rečem * »Gosood'čna. prinesite ^Lucderja*!« »G lapodična men; pa „Po divjem Kurdi-&tanu" « »Men, pa „\Vinnetou\T> sanrt-.« »Gospodična meni « »Gosjpodičra, kaj ste m: pa prmesli,« se jezi mali k»tkohlačnik,« takšen roman je za babe Prnersrte mi raie »Tarzana*.« Dekleta sto^e nekoliko vstran Listajo po hnen:ku, prec^dujejo knrge, šepetajo »S; že brala »V vrtincu"? To je krasna knjiga Ali ra »Obraz v zrcalu- si že brala« Dekleta maio rada moderne romanc in dobre nove prevode, k- pa so ftaioo sposojeni •Gospodična, imate prosim, zadnjo knj go založbe „D»:bra kniiga"0« »Ni notr« »Pa m pokažite novejše knjige založbe „Na ga" b jSlovenčeve" knr.ince« »Ni osi notp Vse izoooieno.« »Imate Flnžfiarjevo „Pod Moboduaai soln-cen'" j- Dr. Fran Vatovee: Ob zori slovenskega »Ni notn»« odgovarja knjižmčarka kakor avtomat Kadar dAmo ta knj:znjčarkin »ni notr* postanemo vsi strašno sUbe volje. Poh'.evnejši se jez-.mo porihem. som- pr sebi. Pogumneji pa dajejo glasno duška svojemu nezadovoljstvu . i »Kaj se to pravi *; notri«? Zakaj ne notri? Zakaj pa n.mate več iz\'odov vsake knjige« »Saj sn>o j-ih imeli dovolj,« po aMiiuie knj:ž-n^čarka, »toda nekaj so nam jih naročnik: tako raztrgali, da morajo dobiti novo vezavo, nekaj nam ifh pa sn oh niso vm li, Mtktđhr so pa nekatere knjige že razprodale, da j h ne moremo nadomesti b« Prav takrat je odnesla boljša gospa zajeten kirp knjig nazaj Ko je knjižničar prejfiedai legitimacijo, jo je polaegal: »Ze srpet ste rncli kniige skoraj dvr. meseca doma Tukaj" 6C pa ljudje jeze. ker knjig ne dobe.« »Kje pa odj človek dandaoca nvsl: na vse,« se je goapa opravi čeva a in sc sadko smehljala, »čisto sem ponbSa, da jih še nisem vrnila Saj rada plač-am kazen,« je odprla za jetno denarnico. Mi. ki n^m je maio prej r*>*rregla knj r-ničacka z »nr. notri«, amo jo pa gledali g^do, da j- jc f/adk- nasmeh na iepem. tolstem obrazu kar otrpnil Sa: srno se vst zavedali, da >o nrav \r- rnVomanv naročn.kL ki pra-\"oč*sr!o ne vrnejo knjig največ kri^., da morajo uboge knj:žničarke toMkckrar ponav-!jar4 erro: »ni n'vtr«. V^ik dan od iurra do večernih ur vrvi i.-vzhrv. ž-v'je-vc v prc>**orih *ventjalcrbs4ce križnice na Kongresnem trgu. ki je naihoJje • • kana ljubljanska knjižnica. Knjgc. r.rkn-*m? še nove n lepe. druge pa žc ogu jene m n -* "ijxr»e razi Ct-.c po vsebini in jezćklh. ▼ kata h s^ pis#i:-,e nertehgt>dem€ pozabe, kj smo je vs« tak 3 r»otrobni. Ina S. Ime Janez v priimkih aa Kakor je naš pomnoženi rad j."ki orkn.^er na svojem torkovem VI. simf. koncertu, ki je na njem ped preizkušenem vodstvom dirigenta D. M. Sijanea odlično iz\ aja! z-brane skladbe domačih in svetovno zr.anlh. drug:h skladateljev, iskreno počast 1 spi -min Viktorja Parme cb 20-tetnid njegove smrti z Izvajanjem intermez^a iz opere Ksenija« in pridružil tej počastitvi pooio- režlm sb Bammleftl, plesni vložki, scerdčai (Inž. FYnnz) ter kost p^ski za'mutki (J. VUfanova) so usmerjeni k pravim vrelcem V. Parmove "skladateljske Intuicije, k njeni Eametul 1 rično3ti in prozorni zosanjanosti. Posamne vlc?re niso sicer v solističnem pogrledu posebno zahtevne. Sodelujoči j»o-listi so se dobio obnesli. Kralj "ca V. Ruknv-čeve Je zadovoljevala v dostojni stopnji nitev svojemu vzornemu članu, zaslužnemu j svoje pevske ter Igralske izraznosti. Svoj pla^beniku prof. K.. J^mju, ob 50-leimoi j njeerovcc;a neutrudnega nrnatnoatucga delo- J vanja, tako je tudi vodstvo ljubljanske Opere pripravilo svečano proalsvo V. Pir-movega spomina, ki bo večno živel v sro h ljubiteljev slovenske glasbene tvornosti. Osrednja točka ponedeljkove prosla.e v Operi je bila uspešna, umetnostno dobro p^-etehtana uprizoritev V. Parmove drama-tčne* romance -Stara pes^ru v treh slikah. Tako smo se po daljšem pres Qm zopet srečal! z V. Parmo in se navžili njegove melodiozne, čustvene glasbene lepote. •* Staro pesem c, ki le doživela svoj odrski krst v Zagrebu, so često uprizo-h na raznih j odi-Ih. Njena glasba je najboljša in Parma '■■ sam ji je priaojal najvišjo umetnostno ceno. I Ob tej glasbi se ne£no zazibljcs v ta ro-man-tičn', Dravijični sv^t ter njegovo doe-»-jarje. povzeto v trojnem trubadurjevem .»pevu. rHri^ront A. Neffat bo re£is>er ter kor^o- drarr.at''.'In 3 poudarjeni sopran lepo razvija, V. Jankovr^a kralja odliio:je zrela umet-no--tra zasnova. V. Janko jo prispeval svoj re"ski ter Igralski d^lež k celotnemu uspehu predstave Njegov polni bariton se je ob dvospevu med kraljem in kralj:co zvočno prilegal »rganu V. Bukovčeve. Tud' TI). rud«*n je doživel v paževl vlogi lep uspeh zlasti ob san- spevni v drugi sliki ter v duetlh s kraliico Končno je omeniti še L.. Fnkorčevega. lepo pojočega, lirično na-strojene^a trubadurja ter ostale sodeluječe. Pred predstavo >Stare pesmi« je ortf^ter prizadevno zaigral mtermezso t z opere ilv^enija-c. operni ravmatelj v. TTkmar je v sve*' spominski besedi proslavljaj V. Pannwo glasbeno tvornost, V. Heybalova in J. ¥,1puS*ek pa . ta ob klav'rskl spremljavi S. Hnbada z občutenim retjem Izpol-prvi Sel spominskega večera. Ljubljani »o »vol*«/« očitali, da dolgule V. Parmi na priznanju. Ob 20-letn'ri V. graf P. frolot-ln sta grad !a pi vo iz | Parmove smrt' .»e je Ltohl-isna dr stol no ocnov d^a samega. Glasbena tnterpretae^ja, 1 redila tega nepristnega dolga. Nov uspeh Franceta Godca V knjigarni žužek v prehodu nebotičnika že nekaj časa razstavlja zbirko svojih najnovejših d?l aJ^ademski slikar in k*par Franc£ Godce, eden izmed naših najbolj uspcžmh mladih upoda'oljalcev. S to zbrko oljnih podob n^-m nazorno izpričuje neutruden študij upodablja is ki h pojavov in problemov v naravi. Kolekcija vsebuje nekaj poletnih, jesenskih, zimskih in figuralnih motivov, v katerih umetnik s oubtilno roko in kulUviranir.1 okusom prikazuje našo krajino. Ce je na prejšnjih razstavah Franci Godec pokanal podobe vel kih kontrastov, nudi to pot podobe zelo izbranega kolorita v mehki obdelavi toplih jesenskih prelivov ali pa sonorne inačice zimskh In poletnih razpoloženj. Ta dela pričajo, kako predano **e je posvetil Godec študiju narave ter s kakšno vestnostjo beleži njene pojave In spremembe. Godec ni umetnik, ki bi trad djo ali ne-priral ali jo brez prigovora o«r/ojU. temveč prihaja skosi težave vztrajnega boja za osvojiiov vseh tisth sestavin, ki tvorijo uspeh novejše umetnosti, do lastnega izraza — do načina, ki predočuje njegov pogled na svet in življenje, ni^gevo čustvovanje, njegovo nrav. S krtičnim presajanjem barvnih vrednot ustvarja 'z pred:r.eta v prostoru s pravo upodabljalsko vrednostlo, prepričljivo beleži pojave v krajini In inter-jerju. ne da bi zdrknil v cenenost efektar-Ftva ter ohranja podobam isti poetični nadih, ki podobo šele povzdigne na višino resnične umetnine. S posebno ljubeznijo upodablja Godec planine, katerh upod^'tve ga spremljajo na vpaki razstavi. Menda ni ne letnega ne dnevnega časa. da ne bi posnet njih obličja. — od rožnato rd^čeea preko rumenkastega do beleea. — na do komaj ULanavuesa v megleni, lilastl zastrt osti soparire polet'. In to so planine, gledane iz ocldalienooti v kateri pusti kamen, da dobi pesniško lepoto "n skrivnost, da se pokažejo v svoji mogoč-nerti. ki z njo kraljuje nad našo zemljo, raztegnjeno od obzorja do obzorja v ritmičnih konturah kakor velikanska paleta, na k*u^ri mešata čas in sonce svoje barve Te TKKlobe, katerih se nI dotaknil neroir proMe-mat ke sodobnih formalistov, predočujejo neko ustaljenost in urnerlenosr umetnika, ki se je umaknil s ceste 20 stoletja v zatišje gozdov tn tam živi z letnimi d»va m^<* sončnim vzhodom m zahodom. Pri vsej rahlosti in pubtilnoetl Goieo ohranja č-rstos*- podajanja. sveaVao in čistost barve in k vsemu temu vedrino, katere lastnosti največ pripomorejo, da nam poetane njegovo uelo simpatično in domače. >Tehnika podobe naj bo sigurna, sveža in jasna.* Sledeč temu načelu, Godec nenehno gradi na svojem deiu ter prihaja do uspehov, ki nso dosegljivi slehernemu upo-dabijalcu- V zatišju rešuje naloge, ki si jih nenehoma zadaja, al! pa pesniku i"? pred motivom, ki si ga adekvatno razpoloženje osvoji. S tem svojim načinom in pojmovanjem se vzgaja v smeri čistega upodabljal-stva ter naslonjen na t-ad"cijo (>2-?na v rdeči jopi-t) varno stopa na odprta poija novih možnosti (»V garderobu >. kjer nam odkriva doslej nepoznana umetniška svojstva. Ta dela so viadni vse pozornosti občinstva in ljubiteljev. Marljivi in nadarjeni umetnik, ki, z vso upravičenostjo zasluži Ime mojstra, pa je s to razstavo dosegel nov lep uspeh, — vrn. mu nekaki Svoja dni so se gospodarji otepali «tnknk s kričečhn drobižem, te dni pa je cena otrokom silno narasla ... Uslužbenci mestne plinarne zapirajo strankam plin. Baje so izjeme dot.čni od-jemalci plina, ki Li:ajo n^iega otroka. Ljudje so iznjdljlvl in aa znajo pomagati. Tam, kjer se Štorklja Že dalj čnsa ni oglasila, a bi kljub temu rad! ie nadalje kuhali s plinom, so zadevo ured W na ta način, da so stopili k sosedovim, kjar imajo trenutno \eč h*>žjega blagtjslova in sf irpossdill nj.-hovega malčki ter ga pomolili plinarni^ko-mu uslnžbencu pred nos. 1'radnerou Šlmelnu je b io irstretfno in plin je ostal lepe odprt... Dovoljujem si predlagati alc^deee: Potrošnja plina naj se omeji na gotovo količino na dan za vse odjemalce plina in si<"er v razmerju dosedanje povprečne porabe plina, ali pa po 4:eviiu oseb, kakor je bile to določeno pri po'-ebi električnega toka. Opazovalec Me i naSa najbolj priljubljena krstna imena sodi vsekakor nru. Janez, ki ga je dal kršcaiiakeniii svetu Jajiez BapUsta ali Kj.-3tii.Lk, sin Caliarija in Jezusov aoroditik, oznanjevaiec prdiooa M^Suj^e m krstilj'c Jezusa v reki Joroanu ^god 24. junija) Tako se je iineuoval tuvli apostol Janez Evan_ frelist. sin Cebedeja m ljubljenec (jbe.podov, ki je umrl okoi; lOO v Ufeiu i^od 27. decembra). Ime Janez se je z Jezusovo ve.-o hitro razši:ilo in o**alo vse do današnjih dni najbolj uporabljano krsirto ime in to ne samo pri nas, ampak tudi pri drucrih krščanskih naroetth. cerkev pome. nenavadno vebko Število svetnikov: A Anžič jih navaja imenoma okoli 30 (SLovencev k-aodar 1941. 252). a Max Gottschald iih Meje kar na P92 ^DeuL^che Namenkunfia. 1942. 6"). Izmed teh s\-etn;kov pozna n-a-Se Ijođačvo pole«: Se Imenovanih slasti fte dva večja: Janoza Kriro^ft^fna ali Z ato-usta, carijrrajskega patriarha tn cerkvenega učenika iz 4. >*to*e*jn. (god 27. januarja) ter Janeza KepOiuuka. r>atrona čepice denal, ki ra je dal kralj Vaclav 1393 utopiti v reki Vltavi. Zato stoji njerov k!p na Karlovem mostu v Prasr tn tudi pri Bas je pri mar^rkstorom pt.von mostu stala nie^ova kar^^ca aH znamenje. Od v.neh vm. onS narod najboli posna Janeza Krvnika ki g-a č-n^l kčt zavetnika ki-o^a-čev, oastirjev in zidarjev. Njegovo ime je združeno z nsavjđBUml <~4»čab o kresi; in miemu je oo?rv»"čonih ra na^ih tleh premnogo cerkev. Po navedbi v L^etoo^su ljub. l-^an.nk--* ?V -f ;r ip35 hnazno 81 kupnih in Tvx"'oižnih cerkva, med katerimi iih je 47 r^^veofniib Krst^iku. 11 FlvanfrelL^tu in 2 Nerjomuku. nobena na Zlatoustu. V la-vantfniid Sk fi^: oredntaci ESvancreliflt s 17 č^-rio'o.-n^ rv^ed Kr^*tri*kom s tremi. O huednl priljubi fenoati Janezoveafa ime*, na ns>m oriči^o pol^ nmogo5tevfr"ib kritnih lmenc (S.OT-e^čm- toledar 1942. 172) tndi prenmofera kraievna obča ta r H In- ?*tr<\ 'ttip^* .T« r»<,rorv> 'rr>^ ."v o * r' Javil MTvtin Marin, Ghre«ror Matej, M-'iaž. M'V'avft in An--*vei iHtoeablJalo hi. čevr»n"hi starih orbariev tir*' v tia^oin Ba- pia. T^A 8V> ntit*: -nap t^r"i'-"k!. t, j» V dr%l e^ 14. d^ 1»:>. stolsiHa 7«oimivo je, da x,.^ ob'J,-n' t--'-*- jandB Janše, Jano tn T\*an že v U«rttn*»h It 11. -V> 1.? 5»to1«»tia (p^v^v*^^- T*rtr TTT 10 40. 141-21. Ime Janez je po poiekln iz beb^- Joho. ehanan, ki pomeni >r>os; jc dal Pop je nrlostljiv. Bogomil«. Preko errčkc^iatinske oblike Iommes smo dobili po po^redc^^anju evojHi sosedov dolgo vrsto Inačic. Sedanja knjižna obilica Janez je mlada in no5oota po ^«rkvmo-Intinsk^m Ioarmea, medtem ko so ostalo oblike rejBe in plod pogovornega jc-.ika. Z ofllo-n bvijo na nenaSko Hanne-s Han« so se nrfle oblike: Tmež In JnneS. Jr^nž m Jadi, Hans m Hana. Hanž in Hani Anz m Anž. Kanr- in Ane te»i Han ln .An: iz ■ • ~sk«- podstave so nastale: Jovan in Juvan, Ivan fcn oatralsano Ivo Jan ln Jen ter ?.kt\ ln Žvan: r-reko mndžrvrskefra Ja-^nos smo dobili: Jahoe tn Janus ter Ivanos "in Ivanud. PoleT nenavadno velike mr.ofire slovanskih nriimkoiv, k! so ?w* raz\ili na no.^ih tleh iz omenjen*!) podstav z dede Panjem rarllčnih iiom-n.xib ali podomacenfli oforaall, nahajamo na Rlovensk^rn fte konico tujih pr^kov, ki po iih z^^r-^b * meri n*u? tujerodni kolonist] m ki rh ču+'mo za rerV>. mače, ostudi «> nekateri doStveh sčasoma Icako majhno prlaso\-no snrememno al' pa se pravon'.sno poslovenili. V naslednjem pr'nožamo mi*»>^ei domaSe priimke., ran-vraVSene no r/^M^vpb nato pa nekaj tuflh Iz pooV^tav* jari^ft a^ se r-\7o-?ll priimki: Janež Janezek, Janefik. Jan^žec. Jane-žic Janežlč: Janel in no^em. Janee«.-?h. Ja-neitfi m iwnem Janeschitz. Iz oe»nrve Janž so izvederr1: Janž, Jan. f-A Janžar, JanŽe, Janžek, JanSekovič in Jannekovifi, Janaelj in Jansel Janžehn, j-».r*rt4o\»ec. Jnnž'e. Janžlč \r\ pen*"m. Jan-sebftz aH JasiseMrfcz, Janžur: Janš J^nga, Jande, .Tr.r^e^ Jandek .t^:^ Janfllč, Jan. Vvcc in JanPkovee, JanSej. Iz obirke Ffans 5^ nastaH: Hans, Hans?, Hmi*i, Harvvlič. HanM. Hansta (slavni oaikveui] zcro-.>o',dnar Marka Han«nz ae je rod:l 1683 v 2movn:ei v Podjunskl đoUnl na ICoroflfcem); Hazrz Hanzec, H anz o k, TTr!-i7-e1^ Hanzekovič, Kanzić. Hanzlič, Hanzlleek. Iz inrčiee TTan* so iznellanl: Hanža, Hanže. Hanž-k HanžekovtS, Hanžel in Hanaelj. Hanželic H-^nžic. Hanžič Hanztk, HailSo, H*n^ror: TTor>% H:an:že in HartjSIc: Hanlftek ln Hn:>n^k ter H&jnžo. Iz imen Anz in Ani imamo: Anz. An-zelj in Anzl, Anzelc in An^eijc, Anzeiic, Anzelin in Anzhn; Anžak. Ante, Anzeč-man. Anžej, Anžck. Anielak, Anžel in An-a . . Ariieiič. Anželin, Aiiiotovec. AniuC, Anžiček, Anžic, Anžin. Anž Lin. Anžok, An-Zun, Anžonovec. Anžur. Ani. o U Iz dvojnic Hane m Ane nahajamo: Hanc, Hancl, Hancman, Hanče, Hančift, Hančevič; Ane ln Anz, Ancelj. AnCič, morda tudi Henzl, Henčič. Iz oblike Hao so priimki najbrž vai nemški (Han. Hanl, Handl >. medtem ko moremo priimke lz osnove An izvajati deloma tudi iz krstnega imena Ana: Anič. Ančič, Anko Ankon. Iz imen Jovan in luvan srečujemo: Jovan, Jovanc, Jovančlč, JovanoviČ; Juvan, Juvanc, Juvanee, Juvančič. Juvan ček, Ju-▼ančik, Juvancko in Juvankovič. Bogata je skonina in oblika Ivan: Ivan (starejša pisava Poan in Yban>, Ivane. Ivanec, Ivanec Ivanček, Ivančič, Ivaačcvič, Ivanek. Ivanetić. Ivaneš, Ivanež, Ivanić, l\ 1-i.išek, Ivaalaevifi, Ivanković, Ivanovu^ Ivansek. Ivansič; Ivanjčtč, Ivanjkovič, Iranjščak, Ivanjaič, IvanjiSck, Ivaniček. Priimki iz osno—e Ivo se močno mežajo s hrvaškimi: Ivač, Ivačič, Ivček. Ivčič. Ivec, Ivek, Ivič. Ivičič. Ivko, Ivkovič. Ivon, Ivšek. iz okrajsenke Jan so se razvili: Jan in po.oem. JaJin. Jane, Janč, Janča, Jančar in Jančer Jan če. Jančec. J ančič. JanČko, Ja* nec, Janic. Janlč. Janičič. Janlh, Janis in ponem. Janisch. Jan'sek; Janek. Jank. Jan-kec. Janklfi. Janko. Jankovec, Jankovi c. Jankovlč. Jankota: Jankula. Janktiin, Jaa-Knlovič. Iz oblike Jen, ki je nastala no oslabitvi osnovneca samoglasnika v nena^laSenem i zl^^r»j : žvan ln žvanut (ben. Zuanni); Zanut in Zanutlč (Zanutia; IG 17 v Slavini iz bon. Zanuto) ter Nanut. Iz kočevskih oblik Jonko in Hensko <«> .. t dan Juan, Bojj mu iaj dobro, a protekcijo pri zdi. avl lih osvajal elegantne, na. anUnkane dame. Zato mislim, "da b. rea-nica članka X lahko Izgledala tudi lOkole: Elegantna, nai,nunleana dama pride v no. >Prosim. imate X?« >Ne.< Starka pride in vpraA3-: >8L?^jo, alt tana •> x?<* »Proakn, izrroUte.« Vprašanje »e torej, zakaj &»tegn z*n-avila rte lobilo vsL Kakcr živdla, so rac oni rana tudi zdravila čeprav ne na karta. Od preparata, kt bi pa, \'zemimo, letoarna prodala 30 kosov, jib dobi, recimo, srr.io S. K;ik > naj zdaj teh 8 preparatov pra^čn"> razdelimo? Poskus' rr.o. Pride Koaprd Bric. >Prosm. preparat x.« (Recimo mu Iksin.) >IZVOUb3w4E >M- dejjte, prosdm, 2! Ali pa. moeroče 3! Ne 4!c >Vsr\k lor4 samo 1 kos!« »ftloodaU »ctkoda!« Ko se nat^ii, kf*ko je to hudo. ko se za res nikjer nič ne dobi. jrre. P:-:de njegova žena, jro«pa apcica. (Ne vem, da je nj^r^va žena.^ >Pro«im, 1 Iksiii,« kar takoj dobi. Nato na>Vajvanje: Ali lahl^o dVbm 2 otc. Potem pride teta goopo i a Brica, Rezali jo^ njegov atric Malic, nečakinja EUaaubeta, pa mala hčerka Metka. »Ploakn, ce bi mu dali tak aspilin. ki sa mu plavi Iksin p'opalat!« Vsi dobe in nocoj ar ne poznam kot sorodnika gospoda ti i<-a, razen starke, ki pr;de kot zadnja, jo peznam kot atam in zversto kuliarico gospoda Brica, Nežo, ki zato nc dobi nič in to pride v častiš. Mogočo je tuli da ta elegantna, našminkana oama 4e jemlje pre: oral Iksin vsak mceec po 1 k>^«, že od predvojne, kor ima, recimo, bc-lnega očeta, ki mu pornaj:a samo se Btsin in me Je prosila, naj ji prihranim ta propara!, či io mOgOOa, stari "a pa tega preparata ne rabi za tako hudo boler^en in njei bi piav tako ali pa fte bolj p^snagal I p« lin. Mogočo pa je ta starka tako nsrzaupljt-va. da vem, da ji ne morem čisto nič pomagati, če ti mesto Ik^lna, ki ga, reci;. o, ros čisto nič nimam na zalogi ponudim Ipollin ali Zetm, ki sli cb različnih imenih močno p:dobna Iksinu, na. minkana danxa pa, recimo, z»uipa mojim aaavatom in bo petem, ko sem ji dejal, kot v članku piSe, naj počaka in ji razložil p. epaia'-o Ipsilin in Zevn, videla Ipsiiin. Storil som ji to uslugo, čeprav je no^iiLirikana in eie-gauLna, is-er ne glelam na zunauj.at, ain. pa na p^tiebo bolmkov. Mogoče je* tudi. da. je prišla sto- lta z receptom. Potem je zdravnik teti, ki naj se z njim posvetuje, kakAm preparat naj kupi namesto Iksina. Potom j. bo rtbavnik LapremenH recept, ker mi, &rrnaoavtja, ne sinemo na receptlii brez zd-avnikuv a dovoljenja ČUrLo nič :z.pi oininjati. Elegantna dama pa je, rechoo, izvedela za preparat po aivonsi v časopisu in imam pravico, da za tak preparat, ki ga ni več dobiti, svetujem nadomestek po svoj j u»idevnot3tl, ko naj je razjezila, v kakšen namen ga 00 rabila. Prepričali som. da si farmacevtsketra poklica niso Izbran* lhidje, ki ne bi imeli namena z zdrav.li pomagati vsem, ki so jih potrebni, ne glede na njihovo zunanjost, saj bi al v nasprotnem primeru lahko izbrali manj odgovoren in boli galanten poklic. Zo.ro sem mnenja, da bi p sec Članka X. ki mu pa ne odrekam lohre volje in plemenitega namena, napravil dnsti boljše, če bi lekarno, kjer misli*, da se posluje tako nepravilno, javil Lekrrnarski zborni ;d. Disciplinsko sodišče Lekamarske zbornice bi zadevo imi Infcnlu, in, če bi se izazilo, da je pritožba urravfčena, kac pa mo 10 dvomim, noetopalo stit>zo po paragrafih in pod vid*ik/"k đo Človeka še rav posebno v sedanjih časih, * Farmacevt za vse kolegice m kolege, ki delajo za recepturo. čitajte in skrbno z.'i.Hledujte opozorila in navodila o zaščiti premed«. v pisavo »mej«, ete. etc. Tako naj ->lse»o taki. ki sicer malo delajo, pa se radi guncajo na speci j al i tetah. Meni je Metelkov^ slavni a sveta »lovnica, katere a> tukdo ni nrekosl! Srčno VuM poforavrja dr J. Bietwei».< 1T1 Novice 1862, 133» m Novice 1846, S, LfitMfsisa prsd pomladjo J-oubijcina., 25. tetoru&iia llatija je posleoaji februarski godov.nK, na iatere^a je ruai kmet navais^u «voje VT-^iensKe preroke. Ako poje žvi±&aiec pred sv. Matijo, bo siabv vieine; ako po-z. eje, bo ciooiu. Ce sv. Matije dan zmj-zuje, ie 4u <,ni mraz prerokuje. Sv. Mauja led razbija; ce ga ni, g-a pa naredi. Ali kijub tenu* pravi 2^.^ bsler sloven-aiu rek, gu po av. Iviauji i^sjaK ne već cez lea domov. Letos je Matija godova! precej čemerno, a pravcato postno sivino, poin-.i jo bil tuli nekoiiko zmrzljiv. In vendar smo piepričani, da letos ne bo več obveljala gornja napoved, da bo še 4u dni mraalo. LeLc^nji februar nam je bil izredno naklonjen. Stari vrtniiLarji že aolgo ne pomnijo toiikanj ugc<±ne£a februarja, zato so se s posebno vnemo lotil: prvih del na vrtovih, V T. novem in Krakovcm se je raz-fr'.balo živijenje po številnih gredah, prideli so se prvi posevki in nasalL, da bi b!la Ljubljana lete« spričo tolikega pomanjkanja zelenjave čimprej preskrbljena s soia_ to in drugo po vrtnin o. Odveč naglašarno, da tudi okoliški kmetje pridno prijemajo za motike in lopate ter spravljajo plug in brano in pod strehe. Sneg je zadnje dni skoraj že povsod skopcel, zato je go 1 sv. Matije prinesel Ljubljančanom posebno všečno obnovo: ljubljanski tramvaj je začel spet redno j voziti na vseh progah od ranega jutra do j polic,:WManc*i<, v nedolio popoline >Ca-ix>bna piačaU, v ponedel-ek popoldne Tanrtbaus^r -. v kate: em vsnkkrat crostuje Jnr.orni pevec dr. Julij Poltzer. Ti znamenite umetnine v treh dneh so nač zada. sten dokaz visoke zmogljivosti rjutrtjonske orere sr«di zmedo ve'ik'h fosov. Po kirre-mntocrafih so še večU 1H na sporedu starec, toda cPobr! filmi k: nemara še bolj p^ab'inio. kakor jevo-j fin« ob premieri. Vee na£e jame ImjE&nice so rJan na dan dobro ob;skovane. E>o «»vo^lh družabnih 00-m«nk'-v pa pridejo Ljubi ancarri ob večernih urah. k-- se ocV^fo vrata cro«tiln. Po-^nv^^Vo, icrjr-vr ^ yy\ o* d^l^B ^as*. čakajo za na^^'^dano uro rreeeiftnie ~Jni-So vsi gostHjuHM loksli. korner pe č Se prcinorejo ka-r dobre niiace pa tudi kaj pod rob Krjfcab vlsufclna cen?*m s*» še v L"w»b!-rni večino nai1« zp.do^no "**.«i1o ptve«T" ki za otrr^^r^lo in raz-v~'*.--'■ T o n^v^vM^ v^-i r*r-.i "»-r?> *&*-r4 ^ptmi ar? ftvlsnca. Ise SlaifrJ dh soootafi tn nedr1-Ijfth so taj^e po^tihae r*J«^»r?e bi th*-** to nrav r^.rJ—:4vn '*T",-*:-*^r»o s!5Vo L^tb^Jn« v šestem le*« vcr»r-e. Bzhnzci ogenj tenritciji takozvane^a »br^bneče^a topruflce-ga o^n a« so bili Francozi v prvi s»ve1r>vn; vojni. Predpogoj za bobneči topniški n^cn) je veliko nakopičcaje topov vseh kalibrov na ozko odmerjenem delu bojišča, ki ga med bobnečim ognjem pokriJ2Jo topovi s svo.iimi izstrelka kakor z ognjeno preprogo. Prvič ao u\edli Francozi bobneči o??enj v zmvJci b.dci leta 1915. v Clharapagni Največja bobneči o^enj so otvorili združeni franco-ki in anfjle^ki top-ničarji v bitki na Sommi Wia 1916 Trajal je nepretrgoma sedem dn-, in sedem noči Takrat je padlo nn 25 km dolgo nem^o bojno črto na uro 23 809 trmnnt. V istem času so jzstre'il; francoski topovi P00 var?on'>v granat Strel :a!o je noč in dan 3.000 francosk'h in an g!e5k:h topov, proti kater m je odgovarjalo 844 nem'kih topov. Kljub temu stalnemu o^iio pa se Annležem 31 Francozom ni posrečilo nScjer prebiti nemške bo ne črte, katero so u^isnili po petmesečnih boj'h za vsega 10 km v globino. Pr tem pa so izgubili 675 000 mož. Amerčani 50 se Kot oboževare?ji materialne, premoči že pred 26 leti oklenili takbke bob-ceče<»a *rr>rii"ke-chaelu. kjer je sodelovalo 12 pehotnih divirt 273 tankov in 1.160 leta! s» štiri ure trajajočim boSnečtm ognjem. V črVih urah so cxidaii iz 2 000 tapov i.000 000 strelov S tem so postavil rekord po~abe strerva v r>m s«vetc-ntSkih o^rni:h v sedanii dru^' «vetovn" vojni ^8 nt točnih podatkov. Gotovo pa je da porabljajo Angloamericani dar.es ge večje množ ne tooniSce munic;je pri svojih bobnečih cgr;j h. kakor v prv svetovni vojni. Tako sc na^rma-chne baterije T ameriške armade v tretji achenski b'^ na odsek ene čete minskih ljudskih gren'.dirje'/ 2 0«10 rranat. Z nič manjšo potrato volnena gradiva izvajajo An^^merčani svoje vojne operacije na :tal^amkem bnji'ču. Tako So zs*rre-B!e sovjetske b ferije 200.000 granat n mm na ozek pp^tor. ki ga je napadalo zastonj 53 sovjetskih divizij. Ko'ike so množine strefva ki ga izstrelijo dnevno sovražniki nemke vojske na raznih frorttah protj nem^k-.m četr.m o-.^mc zvedel* Sele po vo:ni. Po nedavno ob'av'jenh podar-kh ameri.-kega im^čk z* ^c)no ;?P'1f/.idnjo v VVashinptonu porab?io amer:ke voj-ke na zapadu n v Itali-i mesečno 8 mil:jonnv granat, od tt-oa 2 rril-jr.na tež . L Znfn t? razam j vo začudenje ameriške reviie »Time«, k p:še-»Pnznat moramo da presega vsako na^e poj-ni.va!:je kskG morev jemJk: voiak- xv vseh udarcih zavezniške materialne premoči se nada'je vzt-ajati n se borit s tolikšno odloč-nortjo in nepopust!j ivostjo.« 1 '-■?£< Fi-'^lZba-vi v sp^^^tia M m vee, ki smo Te poenali, je pred ne-da.i m globoko pretresla vest, da je preneha* o biti Tvoje edinstveno, plemento srce. pu^i s;;io vedel, da so Ti dnevi šteti, da Ti ni vač pomoči, smo onemeli, ko smo izvedeli za kruto resnieo. Nič več se ne bomo srečevali po ljubljanskih ulicab. Ti, ki si tako ljubila naravo, sedaj spiš v nemem objemu večno span.e. Gospa Hana Freluiova! Ali, ki smo še ostali, ki svojo pot nadaljujemo, vemo. da je blo pieveč lepite v Tvojom srcu. preveč dobrote in preveč ljubezni. Vemo, da ni moglo prenesti tolikšnega r košja. Bilo je premajhno, ubo^o, ran.^no človeško srce. Zato je pod težo to-BkSoega bogastva počilo. Naj bi vrline, ki so se razšle iz Tvojv^a srca, napolnile tista srca, ki so trda in zakrknje a. Uresničitev te želje bi bil najlepši p itlon Tvojemu spominu J — vin. V vogalni ir^ eni palače Bat'a so razstavljene letošnie na^iade, ki jih je razpisalo lastništvo Gledališkega koledarčka. Lepe in dragocene aagraue v obliki umetniških podob in plast, knjig; ter brezplačnih vstopale za operne in dra ske predstave, vzbujajo živo zanimanje v^eh ljubiteljev in ljubiteljic gledališke um^nosti. pa tudi drugpegra občina l v^c. Med podobami v olju, tako po izberi motiva kak^r po njegovi zasnovi in dovršen' izdelavi nedvomno prednjači Lojzeta Perka podoba »VinsM brat-ei«. S tem svojim najnovejšim delom je mladi umetnik nedvomno ^ačluž'1 ^ri^nanje naslova mojstra. Odl'čna so tudi dru g-a dela naših akademskih slikarjev Fmnceta Godca (>Po nevihti«), Tlneta Gorjupa (>Motiv z barja*), M. PHberška OZlmslc motiv«), S. S djevica (»Maijetice«) in A. Strašnega (*Vrt pozimi«) ter mali plastiki dveh prznnnih oblikoAmih umetnikov Z. K^lna ln K. 2*niriha. Razstavljene so tudi lepe knjigo, /r^edališkl abonma in vstopnice. Vsnk (Aedahaki keled^rnek *ma svojo številko, ki bo prišla v postov prt žrebanju dne 4. marca t. L Cđćsj"f*ka skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJ \NA PONTEDELJEK, 2C. 2. 1945 7 00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10^— 9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12 00—14.00: Prenos osr. nem, sporeda, vmes od 12.30—12.45: poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 14.00^—14.10: Pomočila V nemščini. 14.10—13.00: Vsakemu nekaj. 15.00—17 00: Prenos csred. nem sporeda. 17.00^—17.15: Porečja v nemščini in slo. veriščin!. 7.15—18.3^: Prenoe osred. nem. sporeda: Pisano polie. daj zidane volie. lg.?a—18.45; Glasbena meligrra. 18.45 do 19.00: gegave besede: Lojze Ziroacc: Hu-rr, -Z - 1P 00 -19 30: šramel ?šrir-ie fantje . 19 30—19 45: Poročila v slovenščini. 3^.45—20.00: Aktualno oredavanie. 20.00 de 20.15: Po-očtla v ne^Sčini. 20.15—21 30: Vs»-kerrm crvr>- 23 00: i^k^ o-kes+er, vodi A. T>>v. meli. 23 00—24 00: P~~^os osrel nemškega eporeš a ^a pted r^too^jo, DRŽAVNA GLEDALIŠČE opera PoriMollek.26 febr. ob 16.30: operna predstava Čarobna nišč . Red D. Predstava Opernoga Stulia. Torek, 27. febr. ob 16.30: domska predstava: Poslednji mož Red C. W. A. Moeart: »čarobna p:ščal«. Opera v dveh dejanflh. Napisni J. G K L. Gie. secke in E. Schikaneder Oeebe: Sarastro-Korošec. Tam:'ne--Rp.kovec Govornik-Smcr. kolt P.^ svečcnik-Gregorin. Drugi svečenik - Jelnikar. Kraljica noči - Kržetova, Paanžna, niena hči Malnarčcva. Prva da-ma-Zakra^škova Druga doma-!?a Inikova, Tretja dama-Lot>etova, Prvi deček. Ster-garjeva Drugi deček-Kavči^eva. Tretji deček-Thumova. Papasreno-Pertot. Papa- fena-Neubergerieva, McriOj^tasos, črnec -^trufcelj, Prvi obo:ož kožo. Stari Jernej je bil tako gotov, da se bo zgodila nesreča, da ie po^ajvi rpal. ponoči pa je hodil okoli hlSe 9 težko staro pištolo v roki. Oesto ga je obš^a zorja. da bi §el h Rutarju ln ga ustrelil kar skozi okno. Neke-^a dne je hotel Košir na krv. Bfl je že poipolnoma onremVen s puško na rami. kr* to iwFVo.j v um *e ae^em. Ah rti v**? to pre-II«mmm*v Pozabite na ta. večni strah saj '■.varn vervtar mjr^ko 9 ge*vrt in lovaH nož, Vr»t r>a so vrh tega mo-*e roke? Oče. pre-'■-<*■ •*»^>^» "rfi« me oceTril* « se 1? nasmeh-rd!. >Vem detno gf-nko. da te trffe r>e r-o^-"dio, todn ab" ve* k^i 5e aaserla? Deset. letal otrok 'ahk^ srer^I m te roSile k ralni msterr.! T~—ti rrt-^flm, da ostaTieš đo> rna, m pustS 'o^ v miru!« »??aj bo. O-o Ri?tr,"^.r -s>T: trovori Ircr Vo?.l ^-.'-6?r2al loma « se Je neomelgal oče. Ko*rr |e še! nazaj v "sobo in ocTožii lovsko opremo. Nato ^ b fn- —" tn -B r*r»v»da.l da mu Se m dov*"1'. fta K §el na lov. *XTbosri oče, duševno "*e nričel bolehati — kmviHi *~*mr' isr^irrl 9e očeta, r. fe resno dote.1! rr or4čel hoott! gor in dol pr« s-i-bi. 7.rVia r- ^"--m je že splavala po vodi,* •3? -»e nasmehn>l. »Klara bomo pa telička zaklan,« y& prt. pomnil. KiaLa je bila tako navlušena in presenečena, Ker je staii Jernej tako odio čn,- nasiopil, in ker se je njen že prileten mož pokoril ukazu svojega očeta, kakor otrok, da _:e skočila k njemu in ga neštetokrat pol ju bila. »No. klariea, žejen sem bil tvojih poljubčkov, zdaj sem" pa p.va. h krčmarju ^rem, čez pol ure se bom vrnil, če me bo oče pustil?« se je pošalil in šel. Ko je prispel h krčmarju. je videl na mizi sicnetj nekega neznanca. Vsedel se je k nasr» otrd mizi in si naročil pivo. Se ni pokusll piva ko j? vstopil Rutar. Zibajoč se je približal neznancu in ga Stresel: »Mrcina, ah boš pri belem dnevu spal! TTran, še en liter vina!« je zakričal na vse grlo. Ko je prinesla kičmarica vino. se je neznanec vzravnal: ar, 2>>e fto pe ^rieniva znova!« erncan^i Z in 2. Dne 20.. 22. in 23. marca vlagajo knjižice zamudniki. Da se prepreči naval in nepotrebno čakanje, naj se podtpiranci drže točno tega reda. Sprejemna nišama posluje navedene dneve o.l 8. do 12. ure. Novi prosilci mo-ejo vlagati prošnje vsak deiavnrtt, razen v sredo in soboto. KjpIžaiEka štev. 5 »Tako Je. fiimen. zdaj si se že naoVe-mal.« mu je olvrnil in napolnil kozarce. Pričela sta piti kakor za stavo. Rutar je pričel kmalu izzivati. Go\'oril je sicer njegovem n prijatelju, toc^a tako glasno, da je Košir vse stišal. Košir je dokaj časa molčal. Tedaj pa. ko je nam'gnil ? gjavo proti Ko^lrm in de^'a! da je nemčur, se pa tudS Košir ni več obvladal. ■ Rutar se je okrenil od njega in molčal, Koš7r na je nlačnl pivo m š^l lomov. PX>-vedal )e očetu, da g-a je Rutar izzival, in da je imel še nek epa, znanca poleg sebe ter sta takoj umolknila, ko je stal pred njirr«x. >N"o. vidSte. oče kako se me boji: niti besrvv: n' 5 hnJ, ko sem ga ošteval,« je feotezU očeta. »Jernej več ve kakor pa Jemejček!« mu je cP-*fe»-n pa lahko kar opustiš lov,« je pri-ornnnllo.. »No. KTarica, ^ rm< bo tako.« je odvr-nfl in pciprlelal oče+a r\\t> v r>\\ oooi^ek«! s ker si -»e IC^ara že-tela t*^"?"1 Jev, Je molčal Koširja ni motilo očetovo ??vai~eT»le Vozfl se Je s ženo na kmjSe izl^r^. tn tiTd! smčka sta vzela cesto s sehol. Lerv> se }e raz\d1af mali Jer-nedCek. Z eDa$9tfanJ meatci Je že hodil. To je bilo vesel oa z n^rm. in z niegovo govorico, a stari oče je ostal mrk... 19. NoJcega jes=m«kega ;tne ^ zopet sedel Rutar v krčmi z istim mlad ničem, toda j pila sta zmerne. Ker je imel krčmar tudi j trgovino, te Rutar nakupa precejšnjo za-i logo jestvin. Ko se je zmračilo, sta zapu-I stila krčmo ki šla domov. Skrbno ie za-f pahnil Rutar viata. ko sta stopila v hišo. Rutar j? ime! pod ol?-iin^ Uukovnico velik tra\-nik. Xakos'l je sleherno teto 10 do 15 voz sena. V rovtih je imel veliki dvojni kozolec, da je v njem shranil seno. V tem kozolcu naj bi prenočeval Rutar je v znanec, podnevi raj bi pa pazil ob kolovozu, kiaj se bo pojavil Košir, ko bo šel na lov. Ne vsake tri dni, da bo prišel Rutar k njemu, in mu prinesel novo zalogo hrane in vina. Tako sta se domenila, »Ni vrag, da ne bi prišel v stMnatstih dneh. če misli soleh kaj odstreliti.«, je dejal Rutar. Po kratkem molku je povzel neznanec: »Tako, Rutar, zdaj boš pa še malo napisal, jaz ti bom jxi narekoval!« »Kaj bova pisala, ali se ne zanesel na mojo bt^sedc?« ^e je razjezil Rutar. Njegov znanec je zmignil z rameni: »Saj veš, Milijoni Iz nU Statistika prav., da se v Ljubljani na osebo ln dan porabi skoraj še enkrat toliko vode kot v enako velikih mestih drugih dežel. Gospodinja trdi, da večja poraba vode dokazuje, da smo Ljubljančani bolj eiati kakor drug: ljudje. Kaj pa POTRATA? »V Ljubljani se porabi. pc>\-piečno mnogo manj mila kot v inozemskih mestih, zato pre-več porabljena voda nima * snago nobenega opravka, temveč se prothTednost zanjo sinka v mojo malho Preko 3,000.000 m* vode se v Ljub! rani na leto porabi preveč — v denarju izraženo: prib žno 4.000.000 lir na leto znaša nioj dobiček. Splača se biti POTRATA* Boj POTRATI! kakšni smo bratci našega kova — občutil si na lastni koži,« se je pommmil, ker je tuli on pil za Rutar je v dnar. »Ta prokleti pek je bil pa lopov prve vrste — poleg mojega denarja mi je odnesel še krčmar-jev delež.« »Hm,« se Je nasmehnil neznanec. »Name se pa lahko zaneseš — držal bom besedo!« jo na moč p <šteno govoril. »Hm, spomni se Ljubljane, ko smo bili v kišti — v trenutku je bil tvoj najboljši prijatelj ob vse. cigarete in denar! Kdo mu je izmaknil? Ti!«. »Naj bo. ker si tako nezaupljiv,« ie pristavil Rutar v zadregi ln šel po pafvr. »Tako, je povzel neznanec »Petdeset «mikov mi boš dal takoj na roko! Sto z t mikov mi boš dal. ko bo padel Kofiir — ali kako se že piše, in čez leto dni, ko se boš oženil z njegovo ženo in postal gospodar njegovega Imetja, mi boš dal koma z domaJa novim vozom in štiri krave. Lahko ml boš pa dal v denarju, kar je to blago vTedrv>!« Rutar je siceT t>tsal, kar mu je narekoval, a v duhu Je že videl svojesrn zaveznika na dnu Bohtnjakega jezera. »Tu imađ papir! Popolna tema je — zdaj pa le poj-liva. ni^če m ni ne bo videl.« Sla sta proti planini... 20 »No, Klari ca, jutri b? tom pa prinesel roglje-« je dejal Košir. Vstal jc šel«? pO peti uri, in tudi malemu Jemeičku ni bilo več do spanja. Vstal je in koračil za očetom, Kara je pa praravlj :-a.jtrk, ker je bila Pepca malo bolna. Veselo se je. ka-ko;- zmeraj, posiov-l od svojih dragih. Ko je šel preko dvorišč«, je pritekla za njim Klara z Jernejčkom v naročju: »S teboj hoče, poglej kako plaka! No, še malo ga pnaijčkaj!« En ! POSTRFZTsJICO Ta p^r ar dnevao iščem. Skribčera 5 i 412/1« OSEBO sturcio, »amostoino. ; za j->spodtni$tvo in lažja ' hiin* dela, spreime mala družina. Btthornova 14 — Baliirač. 42^'1a OBLEKO črno, cto«1co. skoro novo, iz na'holisVija p-edvene^a blaga, primerno za predelavo v fer.ski to-nm, prodam. Naslov ▼ SI. Narodu. 419/li Kl^ARTCO sprejmem »a v*a R"ksr*od:n:-?vT dela. Ka.*lov v SL N->roiu. 453-1a Besede pomenijo: Vodoravno: 1. reven, ubog, 8. sv^te podobe, 9. igralna karta. 11. pr tok Volge. 12. dva enaka soglasnika, 13. metafizičm pojem. 15 počredni vezn k, 16. neranljiv, nedotakljiv, IS. kosi lesa. 19. oblika pomožnega glago- la, 20. število, 21. grška črka, 23. grška bo- ] gospodovo prtdn ginja krivice. 24. podrednl veznik. 25. ood-redni veznik. 27. plosko\ma mera. 28. umetni ples. 30 gorovje v Maka«" mil'. Navnično: 1. mesto v Voj>cuini, 2. enota Vponskeg'a dolžinskega merila, 3. čutm organ, 4. facionlrano živilo, 5. žensko ime, S. prislov, 7. slaba, neuporabna, nezadovoljiva, 10. neobljudeni, nenaseljeni kraji, 12. slikarska potrebščina 14. apostol. 15. kmečko orodie 17 medmet, 18. podredni veznik 22. mađžandd kralj. 25. začetek iivljenja, 23. zapadnoevropska reka. 28. dva enaka •oglasnika, 29. osebni zaimek. ir. zane^lfiro. m'^'S^. fei b p^m-'gali v ilašč'Oami. dn^t-no od 3 do 6 ure. «-p*mp-rr. *>. Informac ]r: l. M. TTBtenJskov^ 3 455-la PO^trrvrsico sa dv, r^p-'dnrva - v tednu, sprejmem TrTne*' (K-nae TMe!avi=lr_-i u!*e- 9 Bež ;«rad. 496-la pj«;»kn,{s!co moč takoj iiSi'em °redno«t imajo ^ zn'n'erfl nem-Sčne N-^lov y 51 Ni-ror»'T Merkur. Pu>i--*eVi ?t 6. 44.1-1» MT rNARJA-strnkovn; ika — tr>pe;me t^koi v:?k! mlin — t t.blf*na-V1£. ^sps »&rWm «TV7T I\ za poprtvljanle "n krpmje oblek m perila fr-e S;vat na d-om ^r>n-«irv« SI N-.md-> D rt »Pr;dna 35c. 455-3 5I\'. STROJ »S:neer«, rab- 409/6 2Qogovsi7ea štev, 7 a — ar — av — ban — ca — ca — ca — ce — ce — čit — de — dov — dre — d — er — gen j — g1 — grič — iv — ja — ja — je — je — la — H — lja — lji — lju — lu — mer — m» — mov — mu — na — na — ni — ni — ni — ni j — noat — nov — nu — o — 0 — ov — po — ra — ro — sJiv — so — stra — ta — te — to — u — va — va — ve — vec. Iz teh zlogov sestavi 18 besed s pomenom 1 rissMtffce usodne vile. 2 slovensk, P^^Jl^^J^" Nlsl4°n/6 (U. 1897), 3 vas V ljubliansk: oko'ic* 4 elek- ; AK iJvKO, ženske Spo.tne trčen po av (na ladjah n'gomh). 5 rojstm ; cerije m moški klobuk — . . ,r . v .. w-v t_. i m_ * I prodam ali ramen'am. Na- kraj slovenkepa pisatelja na U^lenjskrem. o j ;Iov v Sl Narodu pritok Konsa 7. mesto na Gorenjskom 8. gora na Notranitkem, 9. šolsk; odmor. 10 kovina, 11 otroška prepročina (tuj). 12 mesec 13. zemlj:na, 14. sovensje pisatelj (u. 1926), J 5. seno druge košnje, 16 mesto v Gorn; Ttabji. 17. devmača žival. 18. mesto na štajerskem. Prve in nato tretje črke oboje brane navzdol. rx)vedo življenjsko pravilo (po latinskem reku: Ser-tem hotee dorrnisse sat e&t nrvecj»que semque) Rešitev zlogovnJce štev. 6 1. Domen, 2. Bratislava. 3. Otok n Struga. 4 Nazaret, 5. Ogulin, 6 Njasa. 7. Jen»ej. 8. Obir. 9. Ungobatdi. 10. Stritar. 11 Kubard, 12. Človeka nikar! 13 Ovčarja 14 Ekvador, 15 čutara. 16 Valencia, 17 Njemen. 18. Norveško. 19. Raffaei. 20 Stalingrad »Dobrotna ognja je oblast, ko človek čuva n :eno raat.« KOI.O dobro ofoT»r\ eno — molko. prodam, deloma trn pr-Xivredno«t. — Naslov v SI. Narodu. 440/6 ČEVTJL {portne It. 37 prodam ali zamervam ra it. ^8. N*^lor t SI. Narodu 426/(5 ČTVT.JP h. 43. krom. nc.-e, nrc-dam or. 2imen;am. — <^~'ed od 9. do 10. dop. Naslor t SL Naroda. 449 6 lATZ-TrRTTno r>rodam. Ki-*re!»c Praž-kova 17. 42" * BLAGO ko^rv^Vr » Hs?<» in obleko nobeni r*rodam Naslov ▼ Slov. Nwodi' 443/6 P*.r>TO ^-revni — mimV? «T-, prodan Te mii ben f^rrrut Tr*rr!avska u! It 5 447 '.< 0BLE1TO cro^kn rhmr r»o>iro nhrtnjeno pro. (ffian n;«!ov v Slo** *T» rri'**'- T>r^>d-Tn PnriT»"rvp 91-^'-V*rrviti rx>d »TJ^od-^ 4«n k it 33 tT) p->^«r l-n-ff- 3 vtn —«ow tv—<-><*- ff\ T> 1$**\<^v V v.-^—t-»i^»^yj v tfOtwem 4*»^-fl "n«*voro rm «r>^ o <^ o POSTE! JO otroJko. dobro »*i*V> b^f^ orr^lo roln^ j V"'—> -t> 7T1?"^'*- Bpn^kl BLAGO »i V*nč r« dv« fote!-^ka - le prvovrstoo ftudi plil) kupim P>^nudbe SI Narodu pod »Pli5«. 43 i/T ZNAMKf? br.-^e 7u*r«livi*e. Pob ske in f^ehosloa-a?ke — vtć'e narti«e ali po^'rnerne »eriie, kupim Ponudbe pod »Plačam« n* SI. Narod. 42*, > 200 kf? PRFMOGA Blem 2a protivrednost. Ponudbe SI. Narodu p>od »Hra?i# 41 9 /7 GAF.ICO E-Dptm aK *ame-n ihti za rvoriVred^oct — »Buffet«, SlomAkova 9. 4f tj STV. ST^OJ. doe.ro ohra ni en fen*ki, kT?t>;m. - Plačam dHno rudi v Wagu. Na«lov ▼ SI. Narodu. _ 44* r- rzOJ-nrjf.TK rrv>*ne. ftt 3r3—37 *er>.«ke hl»v?e tn ^muci Irn-pp-'m al Basne-njmn. Ptmudl SL "7 - rottil pod »Novo 7 rjos-n nhmnj«i«< 441-7 rent: Rehaattm j* fcobr B^1>-e :n T»r'r>ov«^1-«lnv«*n«k«ri lJ'm'^Hra. Vn/i^vnd rfer V : K* o-Oce r»'Od33' t»-h-)ovfN5^e l^o--.Sk<» norark** m r»o-oevfee. takoj IruTVm Pe-trarkova tU 1*H. 328 7 BLAGO Kn moftvn r>Mc >x» s podlv-o rt^h-rt sukno, kuni.— nI- 7rim^-n1b»o «mlmo* 43ft-7 %TTc«n,r po^or! Sn«'-ter rn ttmetna C-eva » «il-me to na Balogj tT-^Vi »J-fT^ A^l1^*. V*o- -il-nska 25. Krrievr *k Ufl 248-7 NOTI LrtTV>-ne rm 37 ali Pozzoli 15 studi, kupim Pobudo« Tavčarjeva 21. demo. 407-7 STV. STROJ «r*»]mem ▼ n:» Jem pr«>ti primerni mlečni odškodnini. — Lev- r kov « 18, pri ftoli v Z«. fciAki 457-17 tanoianja STANOVANJI? 1 ali 3- itobno s kti}iinJo. r opre mo ali brez, v cenVu tli V roG žnJ tACefrav, ft^em. !>cxcudbe 71 n»-n-tu pod »Priapcv->m v živežu«. _ 421 21a '.WJEnja$ SOBICO poa-hko ♦ oddara za pomoč r fi-ospodinutvj. Bccthovno^'a 14. Balijrač. 422/>3 SOBICO oprem) i er .*> oddam s 1 marcem solidni osH^i. Vodnikova c. if*>'\. 429^3 SORO manjSo. ci^to oP'em i J eno, t«tkoj oddam najraje rednemu leaipodu. Naalov v Slov. Narodu. 437-23 «OPTro s tr^morabo kubi- nie i^Čem. Imam lastno perilo Pom.ieam v jtmr»odini-stru res dan. — Ponudbe SI. Narodu pod »SoHica«. 4 W*a SOBO Oprrmlleoo. 15 m:n'K od e-ntra, brea per7a m odeje tiOe • 1. mircem !»< .-rJa. 454 23a Umrl je v visoki starosti 86 let zasebnik g. Avgust Motlna, stanujoč na Tržaški cesti. Pogreb bo v torek z 2al. Ura bo objavljena v jutrišnjih listih. — Umrla je ga. Anic* Koso vine, roj. Kom Pogreb bo v ohran eno. z novo žimnico, prodam — Brezntk, Verr.v-ikova ul 22/1 42V6 CEVLIE, ženske, ruzke — It. 37^. modre "^miJ -predvoino blaeo, skoraj nove prodam. Verdneva 9-, vrata 3 416/6 SIV. STROJ »Sintrer« starei-ii model, dobro ohranien. prodam ali zamemam. ^Ja-slov v S! Narodu. 403/6 S L K_NJO dobro ohranjeno, črno. zimsko — Drodam. Opled pr: kroiaškem moi-stru Krilaiu — &koija ulica Jt. 6. 424/6 KAVČ nor io S-cevni radio prodam. Oeled od 17. ure dalie. Naslov v SI. Narodu 418/6 2 HALJI damski, frizerski, ia predvotnega blaga, skoraj novi, 1 drap polsten klobuk in dve mizi, prodam. Naslov ▼ Si. Narodu. 434/6 SIV. STROJ »Sin/ter« sko- »i«>*r» m rV3f*«i xt %<—35 1*knt* n:^-k». re.tlo t>r 4* ao ' ~>ry\ ,V Tif . —n i rv,**vw, tati m Moeito koto rm-ic^Tvo d-b^o obr«»nj-no oro-đ*3Bi Wmđow v Sfl N--0-du 4kem_rK>kopaliJ^ tli MfrV;^ vS-m »L*. 431/8 ip-«Tvojno srn.mkcTor-' VAS^V, °7 Z \v£> prodam m kupim prodam. Škofi a 17. desno »'.u.,., >,i «_ pritličje. •t32'6i?1Wfw h-- * J5" KOLO Jeasko, skoraj novo. i ^1^1. nemike znamke, ter molka ■ rabi■ eno italijanske znamke, prodam. - FaJcsini, Gospo 58 levo. 483-8 objavljena v jutrišnjih listih. Pokojnima i ?a bodi bia^ spomin. Svojcem toplo acžaLje. 1 si. Navoda. protivrednost. Naslov v mM I U P U J T E ■dine pri naifo PA K CELO »ravbno. z.-Bržifrridom ill v S *ki kup m brez posredovalca. Ponudor SI. Naro-eru pod »Gotovina« 445-20 IZGLTJn. «em ■ ! uče od Delavskeca dom^ do palače »Bata« Poltene^* najdite.ia prosim, da tih vrne proti narradj ▼ apraTO SI. Naroda. 4?0/37 O^EBA. ki Je dne 22 t. m. ujela kokoS v Skrntv-čev ul ci. Je poznana. Pcrzlvm Jo d* rru ato-ko* vrne v raoc^b pr«le-d nm 7.up^n Franla. Skr b^eva ul 17 410-37 Drvarie — delavec am ladelmvo drv sprejme ?oidif ikl odiek *ef» pokrajinske uprave v Ljubljani Purcinljrva ulica 9 I palača Pokrajinske hranilnice). Prav dober raslulek v akordu Razne ugodnosti: dodatna kana za najtežje delavce, delno pia-*llo z drvml itd Sporočamo ruino vest, da ie preminul nai doi^oletn« m zveau uslulbenec gospod f ff VIKTOR GRMER > mlinarski -nojitea Ohranili mu bomo nailepii spomaa I Ljubljana. 24. februarji 1945. VISKI MI TN Skru&eni od neizmerne iaJoeti. Javljamo vsem sorodnikom ln znancem prezaloetno vest. da je v starosti 24 let dotrpei nai nad vse ljubljenj, nenadomestlirvj edini »in, brat ln vnuk. gospod T PAVEL STRITAR Prosimo za tiho sožaljel Logatec. LJubljana. 23 februarja 1945. MARA. mati; JANJA. JOSIPINA MAZI. itara mati Sctirt'tleiter - irejujje: Rudolf Oilm — FTar »Narodna tiskarna A. G.« als DrncksteUe - Za •Narodno tiskarno d. d.« kot Uskarnarjja: Fran Jeran — Fiir den Inseratentefl verantwortUcli ■ sel o^oTortAj