fciiy
pfMBik0f. •xetft
Md Hobday».
PROSVETA
.tear xxm
Komentarji
| pulite» j« kričaaskil
Um fTHovU» pastor ne-L ¿U metodistovske cerkve &eeju, je «dnje dni v Eoiigosal one svoje kolesje, ki se navdušujejo -new deal" in načelo socialne .vidnosti ter pravijo, da je ¿¿Ur) protikrščsnski Ho-
^Ju hud na svoje radikal-češ, kako morejo oni miti ix evangelijev in biMi-^joh, da je kapitalizem pro-
danski.
us ni nikdar obsodil proton» sistema, ni se brigal za Ga in ekonomska vprašaji sploh je bil individu-L" je rekel pastor Hovis. fjjdnja leta je v ameriških Uvih, največ med protestan-Ipa tudi med katoličani, precej Lvanep radikalnega ffiba-fcT* radikalizem raznih pa-Ljev in župnikov je seveda ^o bledikav in se omejuje le »neke socialne in ekonomske rforme v okviru kapitalizma, pje število pridigarjev in žup-|dv se navdušuje za Roose-ihov "new deal" in precejšnjo knitev privatnega dobička;
I primer znani detroitskl žup-Coughlin se poteguje za nadziranje bančnega sistema ju bimentaiizem v ameriški iluti, kakor da je to glavno Šivilo za depresijo. Vse te socialne in ekonomske , ki jih propagirajo duš-irji, so pa osvetljene z svečico krščanstva; vse «forme so podkovane s ci-iz evangelijev. Vse te re-lme grme v pridigah zaradi lije glorije krščanskih cer-S! Revščina delavskega raz-jfe je postranska stvar — re-
rs in ohranjujoče krščan-je giamo! — Kapitalizem »treba pokristjaniti in vse bo too!
Milwauski pastor Hovis nam Idokaz, da niso Vsi edini v cer-taih taborih. Med dušnimi tfirji je mnogo burboncev, ki I »vedajo, da ni dobro "grizti te, ki jih pita." In kakor Wikalni" dušni pastirji opi-Ijomje socialne in ekonom-k reforme na biblijo, tako tu-Iburbonski pastirji znajo po-i)»ti radikalizem na podlagi Wje Kako je to mogoče? Uhko! Evangeliji so tako N>i, predelani in prikrojeni, i lahko z njimi pobijaš in za-J»rja& kapitalizem in kolek-despotizem in demo-Jjjo. vojno in mir, največje čednosti in največje Na podlagi biblije se je |™ska cerkev doslej znala «Niti vsem gospodarskim Itemom in vse je lahko blago-
č«a zamorske sužnosti v P™ je vsa rešpektirana ■Wins dala telesni sužnosti "«»»ki pečat. Nekje v bibli-»Pisano, da je apostol Pa-/*kil »užnjem: "Bodite po-K<)H,H)darjem." To !at;rili ¡n stvar je bila v re-P 1tako najdejo v bibliji «J Pasusov 7* zagovor do-"tema in mezdne
drugega vidimo v Jje dosti pravo-
2J P°1X>V, ki bi se radi pri-J™1' sovjetskemu sistemu in ? 1»«tike, da boljševizem Z'«» "W,tr EL.J? *ive,° v ^kakih
dv
glasilo slovenske narodne podporne jednote
V1"*	»«. »SI, at u» I irtrffto,
"" a« « 0—«— * Sink «. UT».
Uredniški la «pramiüü pro«tort: »6*7 g. LawadaU Ave.
Offlos of Publication i aiST South Lswndslo A vs. Tolophouo, Rookwall 4804
Aoooptanco for «»ilm, at >i>ocisl	,----^ prOTi<M fur la action HQS, Act
Chicago, 111., torek, 2. oktobra (October 2), 1934.	âTEV.-N UMBER 192
8, 1917, authorised on Juno 14. 191«.
občinah. Naj. "mimo, da so vse tudi katoliAka — prj-
:
M
Mru
FW
i *
wtud,
Iém à - P
razmerah
^ ' vidimo ■
LETNO POROČILO ADF-DOKUSENT RAZOČARANJA
Eksekutiva je prišla pred kon
vencijo manj optimistična ko
lani; vzrok je faliranje "new
deala". Članstvo naraslo
481,215
San Francisco. — (PP)—Pred letošnjo konvencijo Ameriške delavske federacije ni eksekutiva prišla tako optimistična kakor pred lansko. Njeno letno poročilo, zelo realističen doku ment, je pronicano z razočaranjem nad "new dealom", predvsem radi slabega izvajanja točke 7a industrijskega zakona in radi skoraj tako visoke brezposelnosti kot je bila pred enim letom.
Lanska konvencija federacije je bila zelo navdušena za "new deal". Eksekutiva z ogromno večino delegatov je gojila ve liko upanje v novo igro, ki je brezposelnim imela prinesti delo in priličen zaslužek in unijam naj bi odprla pot do raz širjenja organizacij tudi na o-penšaparske industrije. Iz poročila je pa razvidno, da so bile to v veliki meri le iluzije. -
Brezposenost se je le malo znižala. "Vsa vladna prizadevanja za poživitev industrij so izpodletela in še vedno zremo v obraz eni najbolj nepomirljivih sil: deset milijonov brezposelnih. Nekaj se mora storiti."
Ta nekaj je "planiranje za bodočnost, ko bo bogastvo, pro-ducirano v naših industrijah, pravično razdeljeno, kar bo pripomoglo do kreiranja novega šivljenskega standarda." fts dosego tega se federacija ne namerava poslužiti načel razrednega boja, nego je za kooperacijo z biznisom "v velikem narodnem pod vzet ju za preureditev industrijske ekonomije na podlagi socialne in gospodarske smotrenosti in pridnosti (efficiency), kar nam bo zagotovilo povratek bolj stalne in pravičnejše prosperitete kakor smo jo še kdaj videli."
Eksekutiva poroča, da se je članstvo federacije v zadnjem letu, ki se je končalo 31. avgusta, zvišalo za manj ko pol milijona. IPred enim letom je federacija štela povprečno 2,126,-796 članov, v zadnjem letu je znašalo to Število 2,608,011. Razen lanskega leta je to od leta 1917 najnižje število članov.
Eksekutiva federacije opo zorja, da te številke ne pokazu-jejo točne slike o številu delavcev, ki zrejo na federacijo kot na zastopnico njih interesov. Članstvo pridruženih unij zna ša nedvomno pre ve j več, ampak stotisoči ne jjlačujejo asesmenta Nekatere unije, na primer rudarska, plačuje asesment za manjše število kakor imajo članstva.
U. M. W., ki je v zadnjem letu organizirala do malega vso industrijo, plačuje federaciji še vedno toliko asesmenta kakor ga je predzadnje leto—za .'100, 000 članov. In med tem, ko je njeno članstvo predlanskim znašalo veliko manj, se je njeno članstvo v zadnjem letu dvigni lo precej nad to število. . Radi brezdelja in radi pardnevnega dela na mesec tisoči in tisoči rudarjev ne plačujejo asesmsn ta.
.	i Od 109 narodnih unij, ki so
, 2	pridružene federaciji. Jih j" 55
k i»
i Vu
|Lir L
- ne jemlje-dov na kapitali-IJ,inih pastirjev. • ™ prave i<kre-fclho in ekonomsko rr Je le pretveza, da Ir 1 "»večajo kredit if7 h "'«titucij. Oni, ^ni. m», poglobijo v ''''",fn** »n kmalu opustiti
članstvu ali pa ne poročajo no-bene spremembe v tem oziru 52 unij je pridobilo na članstvu, (linije na K. utrani.)
ojem
mM
cerkev,
imajo svobodne roke v svoj iskrenem, poštenem boju. temi je^ Norman Thomas, ki je bil svoječasno pastor neke zelo liberalne sekte, a ni mogel onta ti pastor, ker ni mogel slutiti so. delavcem in deMsjslcem — da1 hkrati.
Mladorepublikan-ski vodja urgira reforme
Zahteva zajamčeno vsoto minimalnih dohodkov za vsakega državljana
Salt Lake City, Utsh.—Georgf
Olmsted, predsednik osrednjega odbora krila mladih rcpublikan* cev v republikanski stranki, js te dni na konferenci krila mW dih republikancev iz zapadnih držav, priporočal, naj sprejmejo v program točko glede "garantirane vsote minimalnih dohodkov za vsakega državljana", Olmsted je rekel, da garancija minimalne vsote dohodkov vsakemu pomeni, da mora odpasti vsaka dobrodelnost in prenehati vsak relif, privaten ali javen.
Olmsted je vztrajal, da republikanska stranka mora osvojiti, načelo, da "vsak državljan mora imeti zajamčen obstanek, toda« ne obstanek na podlagi miloščine".
S KONGRESA PROTI VOJNI INFASIZNB
Udeležilo ae ga je 3332 delegatov Is 36 držav. Kongrs« naredil načrt za pritegnitev vseh delavcev, farmarjev ln drugih v an t i vojno In protifašistično gibanje
Hiter špekulira, d« podan« umiki mar
Nemški list v Parizu pifte, da se "firer" namerava oženiti a nemško princeso
Pariz, 1. okt.—Tukajšnji "Pa-riser Tageblatt", 'glasilo nemških beguncev, piše, da se kan-celar-predsednik Adolf Hitler namerava v kratkem oženiti z nemško princeso iz bivše dinastije Saxe-Coburg-Gotha, nakar si nadene naslov "vojvoda Nemčije". Od tega nasiova bo še samo eden korak do cesarskega naslova — in Hitler bo prihodnji nemški kaj ser.	: A List opozarja, da na ta način je tudi Napoleon prišel do francoskega cesarja; najprvo se je poročil z avstrijsko princeso Marijo Louiso. Na isti način se bo tudi Hitler prelevil v nemškega Napoleona.
Podržaja na Dunaju bodo Izpustili? ,
Dunaj, 1. okt. — Vse kaže, da bo Ivan Podržaj, bivši slovenski žandar in mož misteriozno izginule bogate Američanke Agneze Tufversonove, izpuščen iz dunajskega zajKtra. Dunajske policijske oblasti so te dni namignile, da Podržaj najbrž ne bo izročen ameriftki policiji zaradi krive prisege v New Yorku. Po avstrijskem zakoniku kriva prisega, če ni izvršena pred sodnikom, ni kaznjiva. Na podlagi a-merttke obtožnice je Podržaj po krivem prisegel pred uradnikom za ženitvena dovoljenja.
Streli med ruskimi In japonski* mi četami na meji Mandžurije
Tokio, 1. okt.—Uradno se poroča, da so bili zadnji torek izmenjani streli med ruskimi in japonskimi vojaškimi stražami na sibirsko-msndžurski meji. Nihče ni bil zadet.
Moskva, 1. okt. — Poveljstvo sovjetskih čet v Sibiriji poroča, da je zadnje dni okrog 25 japonskih konjenikov streljalo na šest ruskih vojskov, ki so bili na sibirski strani meje. Rusi so s« umaknili, ne da bi bili odgovorili s streli.
Chicago. — Na drugi kongres proti vojni in fašzmu, ki se je vršil v Chicagu v petek, soboto in nedeljo, je prišlo 3332 delegatov iz 36 držav, ki so zastopali 1,607,201 člana. Kongres je bil velika manifestacija proti vojni in fašizmu in proti kapitalizmu.
Kakor na prvem kongresu lansko leto, so bili tudi na tem zborovanju glavna sila komunisti, vendar so bile druge skupine bolje zastopane kakor lansko leto. Komunistična delegacija je štela 70%, ostali so pa bili raznih političnih prepričanj.
Kongres je bil otvorjen v petek večer z velikim masnim shodom v Kolizeju, v soboto in nedeljo je pa zboroval v Ashland Auditoriumu. Shoda se je udeležilo 12,000 oseb, ki so plačali po 25c vstopnine. Nastopilo je večje število govornikom, med njimi Kurt Rosenfeld, bivši ju-stični minister Nemčije in socialist po prepričanju. Shodu in nadaljnjim zborovanjem je predsedoval dr. Harry Ward, predsednik Kongresa proti dvojni in fašizmu.
Kongres je bil izborno organiziran in je deloma zboroval po sekcijah — po državah in okupacijskih skupinah. Sekcije in okupacijske skupin« so Isdie-lale program za aktivnosti v svojih področjih in ga predložile v sprejetje na tfkupni seji.
Vsa priporočila so šla za tem, da se pritegne v gibanje vse ali čimveč delavskih, farmar-skih ženskih, cerkvenjaških, podpornih in drugih organizacij ter skupin. Kongres si je nadel nalogo, da zanese agitacijo proti vojni in fašizmu, kar pomeni proti kapitalizmu, med najširše organizirane sloje — tudi med vojne veterane, ki so imeli 41 zastopnikov.
Vsi govorniki, katerih ni bilo malo, so poudarjali potrebo skupne akcije vseh elementov, ki so proti vojni in fašizmu, o-stale mase pa zainteresirati v gibanje. Le z močno in z živo organizacijo bo mogoče preprečiti novo klanje ln razvoj fašizma. In agitatorlčno delo s shodi, manifestacijami in po časopisju je treba vršiti lokalno in neprenehoma.
Več govornikov, komunističnih in drugih, je izražalo upa-nnje in potrebo, da se gibanju pridruži tudi socialistična stranka, ki je to storila sicer že lansko leto, toda je radi komunističnega ruvanja in napadanja "socialnih fašistov" odstopila. Na tem zlajrovanju je bilo razvidno, da so komunisti v procesu - "poboljšavanja". Nobenih napadov ali kritike ni bilo z njih strani napram drugim radikalnim skupinam, ampak je poneb-no komunistična delegacija — (Dalj* na I. strani.)
Roosevelt pripravlja moratorij za atavke!
"Doba industrijskega premirja mora priti," Je predsednik nasnanil v svojem radijskem govoru sadnjo nedeljo. Voditelji industrij in delavcev bodo posvani na sklenitev pakta. Roosevelt je tudi rekel, da se ne boji "reakcionarnih advokatov in političnih urednikov"
Dalankl odbor M to rad Izognil posrodovaafa
Posredovanje v stsvkah In «porih spada bolj pokrajinskim odborom ln delavskim odborom vsčjlh industrij
Washlngton. — (FP) — Narodni delavski odbor bi se rad l>opolnoma itognll posredovanju v stavkah in delavskih sporih, pravi v zadnjem mesečnem poročilu predsedniku Roosevaltu. Tej vlogi bi se rad izognil, ker bi rad "ohranil efektivnost kot sodni tribuna!".
Posredovanju se v preteklosti ni mogel popolnoma izogniti. V mesecu, ki se je končal septembra, je nastopil v vlogi po-sredovatelja v šestih iuned 32 slučajev. V teh šestih {lučajih, med katerimi je bila tudi stavka pri Mellonovi Aluminum kom-paniji, je našel le male dlferen* ce, ki ao ločile sporne stranke in je stavke izravnal "brea večje izgube Časa".
Odbor je mnenja na nodlagi svojih izkušenj, da so pokrajinski delavski odbori, katerih Je 19, Še najboljše agencija za posredovanje v delavskih sporih. Treba jih ja pa izpopolniti, aa Čemur odbor tudi atreml. Vsakemu pokrajinskemu odboru naj načeluj« kvalificirana ¡oseba s stalno alušbo, katero naj iabere in nastavi narodni odbor sam.
Na pokrajinske delavske odbore se mora vlada zanašati tudi za uspešno izvajanje točke 7a industrijskega zakona. Vsled tega je potrebno, da so ti odbori organizirani za čim efektivnejše funkcioniranje, - pravi poročilo predsedniku.
Posebnih delavskih odborov za posamezne industrije Labor Board ne priporoča. Izjoma naj bi bile le industrije, v katerih Je delavstvo dobro organizirano, in pa take, ki so geografično široko raztresene—na primer tekstilna, za katero je predsedniku priporočal ustanovitev tekstilnega delavskega odbora.
Narodni delavski odbor je mnenja, da bi njegovi odloki trpeli in bili manj upoštevani, če bi moral na splošno igrati tudi vlogo posredovatelja v industrijskih sporih. Razviti sa želi v industrijski sodni tribunal.
Zakon borzne kontrole v moči
Washlngton, D. C.—Federalni zakon za regulacijo in kontrolo borz Je stopil v veljavo s I. oktobrom. Novi zakon prepoveduje umetno manipuliranje borznih cen, ¡»osojevanje vrednostnih papirjev brez dovoljenja lastniks, dajanje kredita za nove delnice ali Isinde po borznih trgovcih in vsebuje mnogo drugih določb, ki omejujejo š(>eku lirarije na borzah.
Tekstilaa stavka: 1'lketss
San Francisco, Cal., 1. okt.— William Green, predsednik A-meriške delavake federacije, je danes pohvalil Rooaeveltov korak za "induatrijako premirje". Rekel je, da Rooaeveltov načrt je "Času primeren in a«lo impresiven" in on Šell, da al ga Splošna aveaa tovarnarjev vaa-me k srcu.
Washington, D. C., 1. okt.— Predsednik iRoosevelt je sinoči v svojem govoru v radio, raaširjs-nem po vseh Zdrutenih državah, napovedal "dobo premirja" v s-merlikih Industrijah". To pra-mJrje mora priti, če hočomr, da bo "new deal" uspešen, js rekel predsednik,
. To pomeni, da Ima Rooaevelt v načrtu nsksk moratorij aa delavske atavke In delodajalske la-pore. Magnat je liuhiatrlj ln voditelji deiavaklh unij bodo v teku enega mesecs povabljeni v Washington a namenom, da ak lene Jo nov pakt, na tsmslju katerega as odpovejo stavkam in isporom aa neko dobo. V tsj dobi ekaperimsntiranja a "novim dealom" ns ame biti nadaljnjih fizikalnih konfliktov 1
"Ns sahtsvam od dslodsjsl-csv, niti od dslavesv, ds as stalno opuate običajno orožje aa boj v industrijah" je rekel Rooaevelt, "bom pa zahteval od obeh grup, da ae odrsčejo temu oroft-ju sa nsko doba, sa toliko časa, da se prsUkuaijo mlrns metode poravnavanja njih konfliktov mnenj In Intereaov, da eksperimentiramo na nov način, ki js primeren naši industriji in civilizaciji".
Prsdsednk Je tudi rekel, ds nsasj v dobo starega "deala" se ne vrnemo več in nJega nič ns plašijo "reakcionarni advokati (n politični uredniki", ki aahtsvsjo vrnitev v stare čase, v one čase, v katerih so dolga Ista tolmačili svobodo na ta način, da Je bilo "svobodno ljudstvo rsgimenllta-no sa aluÉl>o peščici privilegiranih",
V isti sapi je pa Roosevelt rekel: "Kakor smo v prošlosti, tako računamo tudi v bodočnosti na gonilno silo individualne iniciative in privatnega dobička . .
Dalje Je rekel, da nikakor ne ml«U, da morajo Američani sa stalno ostati na rellfnlh listah.
Bankirje, ki neprestano godr-njajo proti valutni reformi in kažejo na Anglijo, češ, da se Je Anglija o|K>mogla is depresij« brez kakega "new deala", Je švrknU, naj ne pozabijo, da Je Anglija tudi zavrgla zlati standard, plačuje veliko višje obresti in financirs obsežne socislns programe, kakrAnlh Amerika Š« nima.
Roos«velt Je dejsl, ds oboji, delodajalci in dHavcI, ovirajo njegov program "new deala", dasl Je nsmenjen, ds koristi o-bojim.
AngleAkn armada Ima novo puško
London, I okt. — Zadnje dni no poročali, da infanteriatl v Angliji dobe z novim letom novo puško, ki je velik»* prednosti. Naboji v novi puški ao tsko o-stri, ds prestrels Jekleni tank. Nova puška Je tri funte lažja od stare In veliko enoatavnejša pri vežbanju nkrutov.
Itsllja lajl sov pakt a FranriJ«
Rim, I. okt. — Vladni krogi zanikajo veot, ds j« Muaoollnl do»«g«l aporazum « Francijo za nov pakt ekonomske ln vojaška «lljanc*. PrttJAnjs vent a« Je glasila, da bo Frsntijs dala na ts-melju tega pakta veliko poaojllo Italiji. ~	- . _
KBQ8XV.TS
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
•L AJILO IM UITM«* .íf^S?0 HAkOVHB rOOHOlthK JEDKt/TB
•r .w	kr u»
jigUrr r1 »W <•»''« lUctair
. CM-- MÍ
CtMTO a im*~
M M/«»"" i» IUm^ » M «-» lata II M u l«*rt U*» " (»•
hml„ hm
Sjharr'r"-" rmum	lor ü* U«li«4
(mm|H CMaf*)	(M-WI
OI-—9 Clwro	|7.W H» I**' •MintrlM IH M
cmm	j - iusmvm •• »•
AévrtUlég rmtm on	«»L
KrtpU Will «M»» u r «turned
Nmíu, m v*. k*r I"'» »tik • H"«*»'
PROHVKTA	______
HM H	lmwmámu A»«- CkicA®». I™
mkmhkb or THE rsugaATKP w«
»IM
tMUl» v	»•	<A"* J
IM4I.	D* **"1®VU
üü; IT	• «*>	d-ui««.
••ruAnio*.	PutMrviU >o	4« m
Domač drobiž
Obiski razstave
Chicago. — Cikaško razstavo in urad SNPJ so obiskali: Mary BubniČ, Trinidad, Colo.; John J, Stergar z ženo, Terre Haute, Ind.
Dve avtni nesreči
Cleveland. — Zadnje dni je avto težko pobil 63-letnega Antona Germa. V istem času je avtomobil podrl in težko poškodoval 16-letnega Ray monda Srno-vršnika. Oba so odvedli v bolnišnico, prvega v Charity in drugega v Glenvillc.
KleveUuidnka "dvojčka" Cleveland. — Včerajšnjo vest, da je Miel Grdina porodila dvojčka, je treba popraviti toliko, da sta "dvojčka" vsak od druge matere, toda očeta obeh se pišeta Grdina.
Težka operacija Manor, Pa. — Dne 24. septembra se je morala sedemnajstletna Frances Žekar podvreči težki operaciji na raku. Nahaja se v bolnišnici Columbia v Wil-kensburgu, Pa. Bolnica je članica društva št. 78 SNPJ.
I.ETNO POROČILO ADF JE DOKUMENT RAZOČARANJA
(Nadaljevanj« a L atrani.)
federaciji sta se pridružili pa dve novi mednarodni uniji, A-rnalgamated Clothing Workers in Flat Glass Workers.
V upravnem skladu ima federacija ob tej konvenciji $99,(HM, lansko leto je imela $GH,621. Za plače in stroške organizatorjev je federacija v preteklem letu potrošila $323,874, leto prej pa $100,301. Plače Je Green prejel $12,000, tajnik Morrison $10,-000 potovalnih stroškov oba skupaj pa $9,017.62.
Pri analiziranju posledic NRA in drugih "newdealsklh" ukrepov gre oksekutiva vprašanju do jedra. Pravi, da ni glavno to, koliko so plače na uro, ampak koliko znaša tedenski zaslužek. In "new deal" se je pri tem izkazal za zelo jalovega. "Minimalne plače so bile v pravilnikih določene tako nizko, da so ubile ves namen NRA v velikem delu industrije. Pravilnlške plače niso dovolj visoke, da bi omogočile izboljšanje življon-skega standarda ali pa ustvarile zahteve konzumentov po večjem kupovanju produktov."
"Cizlerjev" Je vseh sort, pravi poročilo. Po vseh industrijah gredo tovarnarji za tem, da zbi-jejo plače ns minimum. Mnogo delavcev dela Ae vedno po fiO do 7o ur na teden, čeprav je deset milijonov brezposelnih ns cestah.
Nič bolje ni z delavsko repre-zentacijo v pravilniških odborih Od 500 pravilnikov ima delavstvo svoje zastopnike v manj ko ,2*r> pravilniških mlbo-rih. in Se to večinoma indirekt-»10. vy prtih ali šestih sluča* jih je direktno zastopano.
"Največje razočaranje delavstva |e pa nad izvajanjem t<Kxke 7a," pravi eksekutixs "Naše zaupal»»»' v \ h d«*) zakon* je polenoma izginilo." Glede politične taktike federacije ekseku-11 v a tu* priporoča n«»l*mh sprememb. Delavstvo naj še naprej "nagradi prijatelje in kaznuje aovralnike," kar je v luči laku-'šenj.buuk vseh bunkov.
Glasovi iz naselbin
Ztateive baletke la raznih krajev
fce ndkaj o banketu v ClevefauMhrdt, to je, da gredo na organiza-..	p-_p r izCieve- torično turo vsi začasni zastop-
„nT-v iZZti z dne 25.1 niki klubov enkrat v to drugii . , .mfcra h udu je nad Toi.<*o»|v dru«o naselbuio. Oživljali bo-faradl lb^ad ^un.tva. Pra- d. »Ure «H mrtve klub. h, »-" da bi moral kot tnfov« bolj« rt«Dovlj.l, nove. To dobra ¿ti Povedati mu moram. da'ldej«. ako bodo drtali beaedo.
v naselbinah, kjer nimajo klubov, da me obvestijo kot organizatorja ali pa 8. A. Slymana, 1087 4th ave., New Kensington, Pa. Na delo za osvoboditev delavstva iz mezdnega suženjstva! Pozabimo na krpanje "new dealerjev".
Končno želim opozoriti člane federacije društev SNPJ v o-kraju Westmoreland, da se prihodnja konferenca vrši 28. oktobra v Slovenski dvorani v Herminie. Pričetek ob 10. dopoldne. Zastopnike naj pošljejo tudi tista društva, ki se doslej še niso pridružila federaciji. Sloga jaci, nesloga tlači, pravi pregovor, zato se nam ni treba bati združenja. V tem oziru bi morali delavci poane-mati kapitaliste, katerim je NRA prinesla blagoslov. Kadar bodo delavci spoznali svojo moč, jo bodo lahko rabili v svojo korist ker imajo ogromno večino pri štetju glasov. Na delo za večjo SNPJ, slogo in združenje. Malo manj pesimizma In več optimizma ne bo bo škodovalo.
Anton ZornUt.
je Tone te tr^vec Probu^]P^m^rojak. In drugih soc. glasil že od Januarja 1933, kajti za vse drugo ao ga očistili. Pri tem delu ni treba šteti veliko več ko do treh. Ako bi se me bil France spomnil kot dopisnika Prosveto in Proletarca usodnega večera, bi vedel, da je bil navzoč. Ce bi bil Tone vstal, bi imel boljši pogled na udeležence in pri štetju se morda ne bi vrinila pomota. Poudarim naj, da Tone ne bi bil nič jezen, ako bi se bila kakšna Clevelandčanka zaljubila vanj, če bi bil predstavljen. Sicer ni on posebna figura in tudi jih ima že 66 na hrbtu, ampak ima še vseh 32 svojih zdb. Le poglej ga na sliki, ako ne verjfmieš, kajti manjka mu le friziire, pa bi bil fant za svatbo.
France naj mi oprosti, kajti krivdo glede Številk 100 in 800 bo najbrž nosil kdo drugi. Tone je rabil zadnjo številko v svojem dopisu in je opazil pomoto tudi glede Ambrozlcha in Kau-čiča. Tam ni bilo rečeno, da sta ae omenjena peljala še na prireditev v Bishop, ampak da sta predlagala Tonetu, da bi se vsi peljali v omenjeno naselbino, kar pa je Tone odklonil iz tehtnega vzroka, da tistega ne o-menjam Še enkrat, jn da je potem prenočil pri sod. Ambrozi-chu itd. Taka je torej stvar, ali napake se vseeno pripete. France in jaz imava navado, da nančečkava veliko strani za Prosyeto in tako se zgodi, da pričnejo v uredništvu rabiti škarje, ako se jim zdi, da je besedilo predolgo. Včasi nehote odrežejo ali spremenijo Številke ln krivda za pomoto zadene nedolžno osebo. Kritike so vseeno na mestu, ker je črnila in svinčnikov preveč na trgu in da popolnoma ne zaspimo, potrebno pa je, da se pomote popravijo.
France in jaz včasi napiševa kako stvar katero ljudje radi čitajo. Posebno Tone rad piše kaj sličnega kakor naš 'bivši prijatelj T. T., o aolnčnih rožah, to pa Pros veti vselej ne u-gaja in zato rabi škarje. Tone je mnenja, da ne škoduje, če se marksizem nekoliko zabeli s solnčnimi rožami in podobnimi stvurmi. Ce bo France res prišel v licrminie, se bova o tem bolj natančno pomenila. Naj ne pozabi na to in pride naj tako, da bo tukaj na nedeljo, kajti čez teden dni bo Tone na potovanju in sicer ne začasno radi tehtnih vzrokov. Eden je ta, da smo komaj dober mesec pred volitvami in Tone se bo v tem času gibal v mejah tretjega le-gislaturnega distrikta. Gre se za zbiranje fonda $5000 v Penni v korist organiziranja novih klubov, da prideta Hoopes in Wilson ponovno v Harrisburg poleg drugih poslancev, da pri tem ne pozabim nase in J. Giu« dasa iz Rufsda4a, Slednji je tiskar po poklicu in bivši mirovni sodnik. Začasno je uposlen rovu in sodrug je več let. Prod leti je bil tajnik okrajne organizacije soc. stranke.
Na rojake v tretjem distriktu apeliram, da oddajo svoje glasove pri volitvah za naju iu ostale kandidate v okrajne in državne urade. Sod. Holmes, soc. kandidat za governerja. je rekel na shodu 8. septembra v Herminie, da je odvisno od so ciallstičnih glasov v Penni. kuj Im» storila legislatura v bodočnosti za delavce in da od repub-liksncev in demokratov ne mo-. re delavstvo ničesar pričakova ti. Holmes Je s svojim govorom v tej naselbini napravil dober vtis na |M»slušalce, celo na take, ki se za nas prej niso nikoli za. nimali. Taki govorniki ao do-hnnWIi v naselbini. Jaz upam, da ae je pričo) kazalec hitreje pomikati proti naši strani In nam v k«»ri«t. fte par lat krise in izginilo bo norčevanje iz so. cializma ali kolektivizma.
Socialistično gibanje v okra-ju Westmoreland se je pričelo precej naglo razvijati. Na zad. nji konferenci je bilo sklenjeno. ;da m organizira letalske briga- Itoukler Dam

2.
Z oblaka napredne naselbine Kray a, Pa. — Potreba me je zanesla v to naselbino, ki se nahaja v gorovju 2800 čevljev nad morjem. Razprostira ae na ravnini, čeprav leži visoko in ima lep dom, ki je last rojakov in izobraževalnega društva Vihar. Rojaki so organizirani V treh društvih, ki spadajo SNPJ, SSPZ in JSKJ, toda društvo št. 174 SNPJ ima največ članov.
V Slovenskem domu so udobni spodnji prostori in stanovali za dve družini. Poleg doma astujejo rojaki 400 akrov zem-ije, pod katero sta dve žili premoga še nedotaknjeni. Dalje imajo lastni vodovod, ki je stal okrog $7000 in zalaga rojake z vodo. Zraven zemljišča naših rojakov je zverinjak, last milijonarja Baibcocka iz Pittsbiir-gha. Ograjen je z visoko žično ograjo in tam človek vidi bivole, srne in druge živali.
Slovenec Frank Bavdek je poštar in lastnik velike trgovine. On je naprednega mišljenja in zelo priljubljen pri rojakih, ker je pomagal organizaci-
ji, da je prišla do takega imetja. Naselbina se imenuje Krayn, ker so prebivalci razen par izjem sami Slovenci.
Rojak Frank Naglič je cestni - nadzornik te pet let. Je zelo priljubljen pri naših ljudeh in naprednjak. To so dokazali, ko so ga rojaki in drugi ponovno izvolili v ta urad. Priporočam našim ljudem, da nadaljujejo svoje delo v tej smeri, ker smo Slovenci v Ameriki v primeri z drugimi narodi v manjšini. Čestitam vam na dosedanjih uspehih, ker ste pokazali, da se v skupnosti lahko veliko doseže.
Slovenci v Krayn u so ustanovili tudi lovski klub in kupili 82 ajkrov zemlje v Filipsburgu. Na t^j zemlji je veliko studencev, iz katerih črpa vodo mesto frlipsburg, ki šteje nad 10,-000 prebivalcev. Lovski klu<b namerava na tej zemlji postaviti kočo, katera bo odgovarjala potrebam ribičev in lovcev. Oni želijo povečati število svojega članstva in za to je sedaj, ko pristopnina ni pretirana, u-godna prilika.
Napredne rojake pozivam, naj posnemajo naselbino Krayn. Izvolile svoje ljudi v urade, da s vetu pokažemo, da jim zaupamo.	Frank Lukancich.
O tem in onem
Gowanda, N. Y.—Vsemogočne pri AAA bi prosil, da ne bi iskali pod zemljo pečenih pišk, ker jih imamo preveč od I. 1928, dasi ljudstvo strada.
V Ameriki je najbolj žalost-no to, ker skušamo ustaviti solze ? bombami za produkcijo istihr
To, da narod strada, ko je vsega v izobilju, še ni največja nesmisel/Volilna pravica je večja, če jo rabimo proti svojim interesom.
General Johnson nam je ob-■Ijuboval visoke plače, kratek delovnik, sedaj pa nas je pustil na cedilu, veliko. število delavcev pa poslal v prerani grob. Ohranimo ga v trajnem spominu.
Tudi stavke niso dosti prida za dflavce, če se gre samo za zvišanje plače. Ako stavkarj' zmagajo, bossi dvignejo cene proihiktom; če izgubgo prvi, pa drujfi drže iste cene za ilagO.
Nekateri %i8troumneži" še danes vpijejo, da so se borili vojni' za demokracijo. Preiskava V Washingtonu je to vpitje
OKTtj
Cikaška razstava: Najmanjše dete v inkubatorju na razstavi. Dete, ki je moškega spola, je tako drobno, da mu bolničarka lahko natakne navadni pri tsn na roko.
pokazala v pravi luči, dobiček pa je spravil DuPont Ker je preiskovalni odsek ugotovil, da so trgovci s smrtjo vodHi avoje posle tako z zavezniki Amerike in njenimi sovražniki in poba-sali milijone v svoje šepe, ¡bi morali ti trgovci plačevati veteranom bonus» skrbeti za vdove padlih vojakov itd. Saj so se vojaki borili za njibove interese, ne za interese ameriškega ljudstva.
Bog naj mi pomaga, da bom dobil nove hlače, je dejal farmar, ko je oral pod bombažem.
Včasi so ljudje metali riž jn stare čevlje v novoporočence, danes so pa srečni, če imajo riž za hrano in stare čevlje na nogah G/b svatbah.
Pravijo, da je imel George Washington poslovilni govor. Ako bi ga on danes pisal, bi zadostovali dve besedi — Lahko noč!
Sedanja vlada sploh «ie mara prosperitete. Farmarjem plačuje, da orjejo pod bombažem in žitom, kar ne more prinesti blagostanja. Če imajo denar, zakaj ne obrnejo kolesa v tovarnah, nadprodukcijo pa naj vržejo v smeti. John in Dick si bosta opomogla tako ko sedaj, ko iščeta jestvine v odpadkih.
Dillingerja so ubili, ker je o-ropal par bank za par tisoč dolarjev in morda bodo sedaj ubili tudi bankirje in tovarnarje, ki kradejo noč in dan.
Ce verjamete ali ne, toda ene stavke kapitalisti le ne morejo zdrobiti. To je stavka 'kupo-valcev, ki je bila napovedana radi praznih žepov.
Hitler, Mussolini, Aleksander in drugi diktatorji vidijo v delavcih sovražnike. Jaz trdim, da je naš sovražnik kapitalizem popolnoma znorel in na poti k vragu. Vidimo matere z velikim številom otrok, ki so lačni, ker je kruha preveč; raztrgani, ker je preveč obleke, in bosi, ker je preveč obuval.
Mussolini v Italiji, njegov hlapec v Avstriji, Hitler v Nemčiji in F. D. R. v Ameriki vabijo socialiste k skupnemu delu. Morda so prišli do spoznanja, da ni drugega izhoda kakor v socializmu. Zdi se ml, da so socialisti daleč pred njimi v akciji za izboljšanje položaja delavcev po vsem svetu.
John Matekovlch.
Nova organizacija v Akronu
Akron, O. — Fred Yooe je tukaj ustanovil novo organizacijo pod imenom "Summit County Organized l4rt>or Veterans Association, katero so podprle vse krajevne unije. Yoos se nadeja, da se bo organizacija razširila po vsej državi.
Kakšnega pomena je ta organizacija za delavce, ni znano, Vseeno pa kaže, da se lahko na vsaki farmi ustanovi organizacija kar čez noč. Takih imamo že pet ali šest In niso vredne groša, ker vpisujejo člane kar na cesti. Par besed, da bo kdo dobil več relifa ali kaj sličnega. zadostuje. Člane SNPJ opozarjam, naj bodo previdni pred-no se vpišejo.
Tukajšnjega š«rifa imajo ca. in
r	dvesto veo n
Pri American Hard g
J« »tavka še dv
™ Robinson Clav r? stavkajo že tri
Penija je tovarno zaprla n bilo treba ostati pri , «lede priznanja unije K
i! !h ** Uhko Overil
ljubam, ne pa delavci.
Marti« Klari*,
Vtisi z zbora JSZ Nanticoke, Pa.-Prec* ležencev desetega redneg, Jö^ je že podalo svoje v to bom storil tudi jaz. I avgusta sem »e v družbi Draslerja, mladega in « nega sodruga iz Forest odpeljal z busom proti a du, kamor sem dospel i Prva pot je bila v urad » ba, ki se nahaja v poslop na St. Clair ave. Tam si čal I. Babnika, tajnika ki druge, s katerimi sem se seznanil. Potem smo si < prostore in lahko rečem Slovenci lahko ponosni i lep dom. Priznanje zaskii velandski zavedni delavc tako požrtvovalni na kul polju. To so Ivan Bsbi seph Jauch, John Krebel Zorko, Leo Poljšak in i soproga ter več drugih, in njegova žena sta zelo i tudi pri pevskem zboru Pohvaliti moram tudi ¿1 gleškega odseka kluba ¿i delo, ki ga vrše. Med i mladino se človek prav d< čuti.
Mladi sodrugi iz CI« Chicaga, Detroita in F vanije so imeli diskuzijo, je bilo vredno slišati. Ck se 36 let potika po svetu hom, se kar poživi pri t kuziji. Se nikdar se niše dobro počutil ko tisti vet venske matere so lahko p ker ao vzgojile take ota lim, da bi se še ponovi» z njimi, kajti tisti dan hranil v trajnem spomin
Sestal sem se tudi i Ba ki sem ga parkrat po kri' sodil. Mislil sem namreč, liko govori, pa malo dela se motil, kar naj mi opri in člani njegove družin« postrežljivi in uljudni. i mestu jim izrekam zah uslugo in prijaznost. Fr« bič ml. me je celo vodil i v glavnem delu mesta, <x krasen razgled po vsem Njegov brat mi je bil razpolago ter mi pokaluu Euplid Beach ob jezeru 1
Zbor JSZ, na katerega šli delegatje iz raznih kr mefike, je bil otvorjen tembra. Delegatje so | precej volje za delo na | nem polj<u in reči moram ke energije in sloge ni* čakoval. Vse je bilo neko peto, kakšno bo poroči Franka Česna, toda poki je, da je on mož na svoj stu, zmožen in razsoder list. Prej je bilo nekol sporazuma v Proletarci vprašanja, če nam je J trebna ali ne. Sodba je je JSZ še potrebna in 1 je zadeva mirno rešila, zboru se je pohvalno iiri nik socialistične stranke ki je apeliral na »odruj delajo v slogi tudi v bod
V soboto zvečer ao m včnske kuhsrice pripr» kusno večerjo. Bsnket se čal v najlepši harmoniji, bil uspeh, je zasluga tud ka Barbiča. ki je P"® Nastopilo j« več govor* tudi šaljivcev m manjJ* Molek se je dotaknil *»»■ Cankarjevo soho m J' prav dobrih povedsl
Na koncertu v nedeljo prav prijetno. WiJJf zbori Zsrjs. J-drsn. lavec. Svojo natego "J „o izvršili in ^ bravanje. Godbene t-kr vajali hčerke m < Marinček prav dobm ta seje odeto** di in progrsm je vod.N
kf razume uke, vanj
so spet «Tovornik..^ Frank ZslU, ^ f(
mi
v Nevad i. eden največjih jezov v Ameriki.
kompanije precej na piki. ker mladini. P« Jim noče v nobenem štrajkuj vft ples ot J"«'1 ^ , pomagati. 'Kompanije ne ve-, orkestrs.	^ t»
do, ns kakšen način bi mu sto- za vsakega. t<
pile na tilnik. Najbolj ao hude.
CPatt*

P R O S X E T A
ter oba
iN OKO-aJuikinje Tere-
c v HudW Pri
rf S i njegova služki-C Terezija Kostanja-■1 Te 14. t. m. nahajala
tL>. Navzoča sta bila JJ£ta, 28 letni Anton utai Franc Kostanjevec. ^ polnoči odšla Kosta-LT domov V Kasperjevo i jo spremila oba brata, d ure po tem pa so za-
iz vile strašne kričanje na pomoč. Obe-Stali tri strele iz vile. (lt4 prihitela oba Koeta-!tif kričala sosedom: ' Bo-1 na pomoči" 1» «ta Lds so vdrli v vik» roso jima sestro ustrelili. e so pohiteli v vik» ter p v mlaki krvi mlado Te-flosunjevčevo. Strel ji je ,rsi, bila je še živa, a je „to izdihnila. tfti so naglo prihiteli < uCeli zasliševati Ti dva sta dajala zme-jijgovore, ogled vile pa je b ni bilo nobenih ropar-rto. Zato so orožniki oba iirali, dokler se zadeva Kmalu pa h.' je našla i ti je izpovedala, da ji je biitov ponujal denarni-^ biLa last pokoj niče, češ, tdoese denarnico materi Ker so tudi ugotovili, da |u V vili manjka Kaaper* ,olver, so osumili umora ,dba brata, ki sta pod tt-iv klonila v toliko, da Js krivdo umora sestre, ie je zgodilo le po ne-naključju. Pravita, da držal v rokah revolver, j ni znal ravnati, pa ae ¿1 in je krogla zadela se-.udaj v hrbet ter ji rttž-ipljuto. Obdukcija je poka-1 n gre za nesrečen strel, j« bila sestra zadeta od ki je bila dobro namerje-"iperju se je govorilo, da in morda sta oba brata od sestre še kaj več o p« sta hotela sestro in jpati—tako domnevajo, bo govorilo zdaj sodišče.
svojo zeno, mater 7 otrok
i _
pij» v brezposelnikovi dru-tlni
W»Wjana, 17. septembra. vh, ljubljanskem pred-1 k je pripetila danes nenavadna tragedija.
E* 41 letni mehanik Imrzlikar je z dvema l umoril svojo 50 letno
B M rojeno Skerlj, vdova Morilec se je takoj po toam javil orožnikom. w Po šesti uri se j« pri-!* kolesu pred višjo po-P «trainico Zmrzlikar ter P*uibujočemu stražniku: P»«n ustrelil z revolver-"fite i mano, kar hoče-
Ptoate revolver?" ** ^Pu," in izročil je p velik revolver na se-
t*0!«. dvu sta bila te iz-Strainik je Zmrzll-tiral ter dal zastražiti, J{f takoj odhitel v hišo * v apalnici prijazne h4-P» »"1* last Zmrziikarje-t i» Wala čez posteljo r1"1 ^nu in kri ji je IIE"	traven
Dorica in 11 let-P1- sta jokala. L W«liiana policijska ¿*y*wil., da j, 4(.na
F* * bila oba stre-fc ^i «trel je za-E? orjevo v *ence ter
k ^ v Havi, drugi k » ¡M,« desno stran "¿p™ Pljuča. Vsak k ^ 1 P menil smrt, bi zalegla, sta bila In ( u 1 '-mrzlikarjem.
, K °tr'* ix Pl tu., lZ]ru>: Ti °trocl (mi
p j» . v,'!l doms.
^ * tu W tr»K"di-' r»*nicf izpraše-
Is iwgmkirtia.)
vali Zmrzlikarja, je U odgovarjal čisto hladno, nič ni bil razburjen, govoril je, kakor da je fte dalj časa pripravljal U napad na ¿eno, ki jo je dolžil vse krivde za njegovo zgubljeno šiv-1 jen je. Ošenil se je z njo pred 12 leti, ona je bila devet let stanjša. Bila je vdova s petimi o-troki in čedno hišico. Mrzlikar je bil mehanik, imel je celo nekaj časa svojo delavnico, potem pa js bil zaposlen v neki poprav-Ijalnici koles. Tudi potem, ko je izgubil delo, si je znal pomagati: izposojal je kolesa, kupoval stara, jih popravljal in prodajal. Ko je še delal in je iskal stanovanja, je prišel tudi v hišo te vdove. Ko ji je potem nekaj popravil in ji ni hotel nič računati, ga je povabila, češ, da mora ti enkrat k nji, da ima zelo med. Mrzlikar je res šel, a vdova ga je pridržala čez noč. Potem mu je čez par dni rekla, da je zanosila in sta se po tistem poročila. Sprva je šlo v#e v redu, kasneje pa so pričela nesoglasja in prepiri so bili na dnevnem redu. On je bil še mlad, žena, mati sedmih otrok, se je postarala, on je gledal za mlajšimi ženskami, ona ljubosumna — in tako je prišel v hišo pekel. Ko je potem izgubil delo, se je počasi udal pi jači in pred tremi letf je sploh odšel od doma in ga ni bilo več domov. Klatil se je po dobrov-skih hribih in tamkaj je pred kratkim tudi sklenil, da ubije svojo ženo, češ, da je ona kriva vse njegove nesreče. Včeraj zvečer se je vrnil na Vič ter stopil v hišo svoje žene. Zene ni bilo doma, odšla je malo prej v cerkev. Le otroka njegova sta bila doma in sta ga prosila, naj ostane doma. On je obljubil ter odšel k nekemu znancu prenočit. Davi pa je ob šestih stopil spet v ženino hišo ter našel ženo v spalnici, kjer je ravno postiljala otroško posteljo. Brez besede je potegnil revolver — okrog žene se je motala 9 letna Dorica — ter nameril na ženo. Ta je zakričala, dvignila desnico pred obraz ter rekla: "Ne ubij me, saj imam vendar otroke!" Tedaj pa je že počil prvi strel in ji prebil desnico in glavo, sledil je drugi strel v prsi. Zena se je zgrudila, otrok je kričal. Mrzlikar pa je sedel na kolo ter se odpeljal na stražnico.
POBEGLI JETNIK ANŽUR UBIT
klicali na pomoč še orožnike ii dveh sosednih vasi in tako jt zvečer 10 orožnikov z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti počasi obkoljtvalo Anžurjevo domačfjo. Počasi so se približali hiši ter ugledali skozi okno v razsvetljeni sobi, kako sede za mizo domači in med njimi tudi oba begunca, Centa in Aniur. O-rožniki so svetili po dvorišču, zalajal je pes, prihiteli so iz hiše in begunca sta spoznala, da sta obkoljena. Centa je pobegnil in srečno ušel, prav tako pa se jc pognal v beg tudi Anžur. Skočil je čez plot v vrt, odtam pri če-beljnjaku spet čez plot, pa jc zagledal pred seboj orožnika. Z vso silo se je pognal, hoteč naj-brže orožnika podreti ter si tako zasigurati beg. Toda v silnem zaletu se je pognal naravnost proti bajonetu ter se nanj nabodel s tako silo, da je obležal nezavesten. Bajonet ga je predrl skozi leve prsi. Poškodba je bila absolutno smrtna. V nekaj mi-1 nutah je bil Anžur mrtev.
Anžur Tone je bil star 39 let in je preživel v raznih zaporih že 11 let in pol! Bil je zelo drzen, vlamljal je ter v obrambi celo napadal ljudi in še pri sodni razpravi lani mu je dejal dr
Otroci avstrijskih "Sehutzbunderjev" sprejeti v Moskvi
■L r*i«r«U«i t*i«lur«a.
mk^i i n* t i» i. « ,u	' ------- v	1 največjimi demonstracijami. V
skupini je 116 otrok, katerih očetje ao padli v boju z Dollfussovlml fašisti in hajmverovci aH še ginejo v avstrijskih ječah.
----1............i
S KONGRESA PROTI VOJNI 1 IN FAŠIZMU
(Nadaljevanj* s 1. strani.) £avni pravdnik, da ne bo končal 707? — burno aplavdirala pri
Ko je hotel pobegniti iz orožni-ške zasede, se je nabodel na bajonet.
Ljubljana, 17. sept. 1934. Dne 11. sept. ponoči sta pobegnila iz ljubljanskih zaporov vlomilca Anžur Anton in Jože Centa. Kmalu so zvedeli orožniki, da se oba begunca skrivata v okolici Zadobrove. Anžur ima namreč v Zadobrovi sorodnike, ki so ju tudi obveščali, kod ju iščejo in kaj pišejo listi o njunem begu. Orožniki so čakali, da se jim nudi prilika ter postavijo obema beguncema tasedo.
V nedeljo 16. sept. so imeli v Zadobrovi žegnanje in oba begunca sta napovedala, da se bosta zvečer oglasila pri Anžurjc-vih sorodnikih, <pri bratu Anžur ju. Zvedeli so za to tudi orožniki v Vevčah, ki so zvečer po-
naturne smrti. Napoved se je zdaj uresničila.
Cente še niso prijeli.
Tri leta ječe za umor žene.—-
Pred mariborskih sodiščem je bil obsojen na 3 leta robi je 59 letni Ivan Cizarič, obtožen umora svoje žene. Marca meseca je namreč svojo ženo tako hudo pretepel, da ji je zlomil več reber in da je žena za temi poškodbami umrla. Cizarič je priznul dejanje ter povedal okolnosti, ki so ga dovidle do tega. Zena je bila po poroki nekaj časa zelo delavna, potem pa se je polenila in začela pijančevati. V jezi jo je pretepel. Sodišče je upoštevalo olajševalne okoinosti ter obsodilo Cizariča le na tri leta ječe.
Samomor pod vlakom. — Na
Teznem, v mariborskem predmestju, se je vrgel pod vlak 31-letni trgovski poslovodja Božidar Kumer, ki je bil zaposlen pri nekem ljubljanskem podjetju ter se je nahajal na dopustu pri svojem očetu v ¡Mariboru. V nedeljo 16. t. m. je šel s svojim bratom, nekim znancem in neko znanko na iziet, ko so se zvečer vračali, so »e ustavili na Teznem, pili v neki gostilni, potem so pa še odšli na znankin dom ter se zabavali dalje. Okrog pol 5. zjutraj pa je Kumer odšel iz stanovanja. Sel je na železniško progo, pričakal ljubljanskega vlaka ter se vrgel tik pred lokomotivo na tračnico. Lokomotiva ga je razmesarila. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Zakaj j« šel v smrt, še nlao ugotovili.
Smrtna nesreča na progi. —
Pri Devici Mariji v Polju (ljubljanska okolica) je vlak povozil 67 letnega delavca Ferdinanda Volka, ki je bil doma iz Gradišča pri Gorici in pristojen v Ren6e. Volk je ravno nameraval prekoračiti progo, ko se je bližal potniški vlak po progi. Volk je hotel zadnji hip še pohiteti čez progo, a ie ga je lokomotiva pahnila na nasip, kjer je Volk obležal takoj mrtev. JUzbllo mu je lobanjo. Kje je zadnje čase Volk stanoval in kje je bil zaposlen, niso mogli dognati. Najbr-že nikjer doma in brez dela. Na poti za delom ga je srečala smrt.
vsakem apelu za resnično enotno fronto in predvsem pa pri pozivih na socialiste, naj se pridružijo antivojnemu in antifa-Šističnemu kongresu.
Socialisti sicer niso bili popolnoma odsotni. Tega kongresa se je udeležilo 49 članov stranke, ki so zastopali večinoma druge organizacije — unije in organizirane brezposelne,
11 jih je pa zastopalo klube. I-meli so svoje zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo delovali za pridruženjc stranke k temu gibanju.
Od 3332 delegatov je bilo 749 od mladinskih organizacij. Ta delegacija Mladinskega kongresa proti vojni in fašizmu je zborovala separatno. Tudi tukaj so imeli komunisti večino.
Delegacija se je po reprezen-taciji delila sledeče: linijskih zastopnikov je bilo 340, od teh 121 od Ameriške delavske federacije, 78 od neodvisnih unij in od 150 levičarskih (komunističnih); politično: komunisti 106, socialisti 11, židovska delavska stranka 4, komunistična opozicija 1 in drugi 4.
Vojni veterani so imeli 41 zastopnikov; profesionalci 44; tovarniški odbori (shop council) 22; kulturneMn prosvetne organizacije 215; cerkvene 25; brez poselni 154; podporna društva 434; ženski in družabni klubi 189; farmarji 55; pacifisti 193; antifaŠIsti 247; ženske organi zacije 121 in druge razne skupine 149. Iz Kanade so prišli trije delegati, s Kube eden in BrazMije eden.
V formi organizacije ni jm»-sebne spremembe. Dodane so le državne organizacije. Aseament za mednarodne organizacije je $5 na leto, za okrajne in krajevne pa dva dolarja. Za posameznike je minimalno en dolar. V eksekutivi so zastopane narodne organizacije in večje skupine. Delo kongresH vodi u-pravni odbor sedmih članov. Kongres je pismeno |>ozdrnvil tudi Maxim Gorki.
Ali ste naročeni na dnevnik "Proavato"? PodplrajU ivoj liât!
f d
Cikaška razstava: Prizor na razatsvišču dne 17. aejtembra, na ljudi pridrlo na razstavo.
tiUSOVtlZ NASELBIN
(Nadaljevanji» s t. strani.)1 drobno opisal, bi vzelo preveč prostora.
-	Zahvaliti se moram družini Franka Krančevlča za postrežbo in prenočišče! Prosim, da mi oprosti, ker se nisem oglasfl pri odhodu. Posetil isem namreP u-rad soc. stranke, kjer me je šod. Zorko predstavil osobju. . ''
Videl sem Načeta Zlentber-gerja, staro korenino, kakrtjilh je malo med nami. On je še vodno krepak, čeprav ima f.6 (14 let na svojem hrbtu. Nace Je izRinil 6. septembra, jaz pa1 naslednji dan in pot me je vtkiila proti Pittsburgh u. V bližini je naselbina Strabane, kjer IHva moj stari prijatelj Victor Vodl-šek. Pred dvajsetimi leti sva bila skupaj na stanovanju v Nemčiji. Victor poseduje krasen dom v omenjeni naselbini, k1 je lahko drugim vzgled. Ims zadružno prodajalno, hranilno In posojilno društvo, soc. klub ter dramsko in pevsko društvo. Gospodarsko in politično je dobro utrjena. Dne 8. septembra'»sem se udeležil piknika, ki so gu Ime-li delničarji zadružne prodajal-ne* na katerem nmo hc imenitno zabavali. Nh piknik so prišli tudi člani drugih narodnosti, kar Človeka veseli. John TerčelJ, član gi. odbora SNPJ, ml Je o-risal zgodovino iiMseibine, ki kaže, da so tamkajšnji rojaki zmožni in razsodni ljudje. Hvala družini V od I šok za prijaznost in gostoljubnost in tudi drugim.
MoJa pot me je pozneje do vedla v naselbino Seward, kjer Imam omoženo hčer. Njen mož je hrvatske narodnosti ln dela v premogovniku. Nekdaj je bilo v tej naselbini precej Slovencev. Zet ml je pravil, da se v teh sla bih razmerah še precej povolj-no za slu!!»!
—	Od tu sem šel v naselbino Ht. Michael, i/, kstcre sem bil dvs-krat izgnan, a mi je še vsdno priljubljena. Vseh prijateljev ni sem mogel obiskati, kar |>a mi ne smejo zameriti. Hvala vsem za gostoljubnost. Moja |>ot je potem držala v Nanticoke.'
Na delavski praznik je imela nova unija velike demonstracije in |M)hod v Wilkes Jiarru, katere, ga se Je udeli*žilo okrog 30,(HH) ljudi. Vse to seveda nima |w>-xebneya |x»niena, dokler ne bodo delavci tudi isilltično organizirani.
Sedaj nameravam iti na agitacijo za Proletarca in Prosveto. O us|* hib ali neuspehih bom poročal |>ozneje. Najprej bom obiskal Uiti« Falls, na kar sem se že dolgo časa pripravljal, Henrik Pečarič, 447.
Ihlavnki odbor rsvrgel odlok ni>je inštsnre
Washington. Narodni delavski odbor Je zavrgel odlok pokrajinskega delavskega oP*»»'» v Kansa« Olyju in je odredil, da mora Kmerjr Bird Thayer Drygood* kompanija sprejeti na delo štiri delavce.
Pokrajinski odlnir Je bil odredil, da prizadeti niso bili od. slov I jen i tsdt unijskih aktivno
Kanadske petorke "apridene*
Callander, Ont. — Dr. A. R. Dafoe, ki ima na skrbi idrivje znamenitih Dlonnovih petorčlc, je zadnje dni odred«, da mora
biti konec neprestanega božanja in drugega "carkljanja" deklic čim malo zajokajo. Petorke ao se navadile, da bržko zajočejo v «boru, takoj priteče strežnica. To jih jelsprldilo, da ae preveč krcnižijo in zdravnik je ukazal, da mora priti reforma as petero sestric. iPetorčice so zdaj stare štiri mesece in vse dosedanje bolezni so srečno prebolele. Vse kaže, da morda odrasejo. To jo svetovni rekord. Kolikor ve ggo-dovlna, je bilo doslej rojenih le 30 slučajev petorčkov in v vseh slučajih so bili nekateri rojeni mrtvi in ostali so umrli kmalu po rojstvu. To je prvi slučaj, da vseh pet živi Ae štiri mesece. Zahvaliti se morajo modernemu zdravilstvu!
Devetdolaraki "ekaekuUvct"
Washington, ~ Verižna trgo. vinska družba Klkins, ki prodaja robo |k> 6, 10 ln 26 centov v texašklh mestih, Je prišla pred
NRA s prošnjo, naj bodo njene trgovine v manjših mestih iz-viete i/, pravilnika, ki določa devet dolarjev tedenske plače za klerke. Te hi rada povišala za "eksokutlvce," ki bi po stari pls-či lahko delali neomejen čas. Prošnja jI nI bila uslišana.
Ilauplmanna imajo psihiatri v rokah
New York. — llruno Richard Hauptmann, ki je obtožen lzs|. IJenja $50,000 iz letalca Und-bergha kot odkupnino za ukradeno letalčevo dete, je bil v pondeljek izročen psihiatrom, da ga preiščejo, iiauptniaunov zagovornik Je bil prvi, ki je sprožil vprsšanje, če je obtoženec pri zdravi pameti.
('ene živežu Ae vedno nsrsšžsjo
WashIngton. — V prvi polovici septembrs so bile cttne živežu 29.2' i nad cenami mesec s a-pi ila 1931. V prvih par tednih v septembru, 1934, so se dvignil« za 1.3'/ , Cene so 9.2'/ višje ko so bile pred'let oni in Iti Jivišje ko pred dvema letoma.
NKVAKNA BOJJCZICN HK Al Ml
Neki znani dunajski Internist je u« dni ugotovil, da si* angina (lectoris čedalje bolj širi. Kot vzrok te bolezni navajajo poap-njenje srčnega tkiva, tega pa je po nekam naziraiiju, ki ga mnogi raziskovulel zavračajo, krivo prekomerno kajenje. Gotovo je vsekako to, ds napada ta iiuda bolezni posebno poklic«, ki povzročaj» mnogo sprememb v krvnern pritisku, in k tem poklicem ne spadajo samo delavci s težkim telesnim delom, temveč tudi duševni delavci, ki ni-msjo nikoli dovolj miru.
Ker verno, da je angina pe?> toris nazadnje posledica pomanjkanja kisika v srčni mišici zaradi "krvne praznote". J« urnljivo, da Jo aprožijo tudi ata-nja, zlasti razburjenja, ki po-
lti in je (»odprl družbo. Narod- vzročsjo to praznoto. K sreči
dsn uatsvt/* ko je čer IMi.fHHi
ni delsvski odbor je prišel i drugačnega zaključka. « myveč rsdi konfliktnih izjsv rsvnaUAJs pred»«dfiika droAbe, "ki sta
m
pri križnem ds njima ni
pa ni vae angina |*«ctoria, ksr se nam kot ta predatavljs. Zdravnlška v«'da Je danes že tako dal«*č, da lahko ugotovi, sli je bil kakš<-n napad posledica te težke bolezni ali ne.
FROSYETÀ
Emile Zola:
GERMINAL
PO0LOVBNIL ALFONZ 08PAN
IHilllHPf
Železniška proga jim je zastavila pot, oni pa »o podrli ograjo in prekoračili tir. Bližali »o zdaj Montaouju, rahlo valovita tla so se
se
spuščala navzdol in ae ilrHa kakor morje same repe daleč tja do črnih marchienneskih hiš. *To pot je bila dolga dobrih pet kilometrov. Takšno navdušenje jih je nosilo, da niso niti čutili ne grozne utrujenosti ne pobitih in ožu-Ijenih nog. Sprevod Je bil zmerom daljši, množili so ga tovariši, ki so jih pobirali spotoma po kolonijah. Ko so prekoračili prekop pri Magacheskem mostu in se pojavili pred Vic-toire-om, jih je bilo dva tisoč. A ura je Že odbila tri, delavci so ie prišli iz jame, da ni bilo več žive duše spodaj. Razočaranju so dali duška s praznimi grožnjami in s kosi opeke so <Ajmetavali le delavce vzdrževalnih partij, ki so prihajali na delo. Vrvelo je vse vprek, zapuščena jama je padla v njihove roke. Vsi besni, ker niso dobili v pest niti enega izdajalca, so navalili na naprave. Gnojen tur zlobe se je razločil v njih, strupen tur, ki je dolgo zorel. Vsa dolga, lačna 4eta\Jih je trpinčil grozovit gon, da bi klali in rušili.
Za neko lopo je Štefan opazil nakladače, ki so polnili dvokolnico s premogom.
—	Ali se ne boste pobrali! je zakričal. Niti koščka mi ne bo nihče odpeljal!
Na njegov ukaz je priteklo kakih sto stav-kujočih; nakladači so imeli komaj še čas, da so se odstranili. Dva moška sta izpregla splaše-na konja in ju zbadala v bedra, da sta šla ž njima; drugi pa so zvrnili voz in zlomili ojnice.
Levaque se je s silovitimi zamahi s sekiro lotil stoj k, da bi podrl kobile. Niso se vdale, domislil se je, da bi potrgal tračnice in uničil progo od enega konca ploščadi do drugega. Kmalu se je vsa truma spravila na to delo. Maheu je s svojim železnim drogom, ki ga je uporabljal za vzvod, izmikal železne podloike izpod tračnic. Medtem je Ožganka povlekla ženske za sabo in udrla v shrambo za svetilke, gorjače so švigale po zraku, dokler niso bila tla pokrita s črepinjami svetilk. Maheujka je vsa iz sebe udrihala, kolikor je mogla, prav tako tudi Levaque-ovka. Vse so bile polite z oljem; Mouquetka si je brisala roke v spodnje krilo in se smejala, ker je bila tako umazana. Iz same objestnosti si je Jeanlin izlil olje iz svetilke za vrat.
A to maščevanje jih ni nasitilo. Želodci so kričali zmerom glasneje. In spet je zadonela velika tožba:
—	Kruha! Kruha! Kruha!
Prav v Victoire-u je imel bivši paznik kantino. Brez dvoma se je ustrašil, njegova koliba je bila zapuščena. Ko so se ženske vrnile in ko so moški razdejali progo, scf jeli oblegati kantino in okni«; so se kmalu vdale. Toda kruha niso nič našli, pač pa le dva kosa preka-jenega mesa in vrečo krompirja. Medtem ko so ropali, so odkrili kakih sedemdeset steklenic brinovca, ki je izginil kakor kaplja v pesku.
Štefan, ki je bil izpraznil svojo čutaro, jo je zdaj apet napolnil. Polagoma jim je močna pijanost, pijanost sestradancev, okrvavljala oči, kakor volkovom ho jim režali zobje izza pobledelih ustnic. Zdajci je Štefan nenadoma opazil, da je Chaval v gneči izginil. Klel je in ljudje so se zagnali za !>eguncem, ga zgrabili, ko se je skril s Katarino za skladovnico lesa.
—	O, ti pesjan prekleti! Bojiš se, da bi ti naša družba škodovala! je rjovel Štefan. Prav ti si v gozdu zahteval, naj tudi strojniki stavkajo in naj se sesalke ustavijo, zdaj nam jo hočeš zagosti! ... Je že prav! Strela hudičeva! Nazaj v Gaston-Marie pojdemo, ker hočem, da ti sam razbiješ črpalko. Da, pri moji duši, ti sam jo boš razbil!
Bil je pijan, ščuval je ljudi na to črpalko, ki jo je bil nekaj ur poprej sam rešil.
—	V Gaston-Marie! V Gaston-Marie!
Vsi so vzklikali, mu pritrjevali in se zapodili ; Chavala pa so zgrabili za rame, ga vlekli in silovito pehali, on pa je venomer prosil, naj ga puste, da se bo umil.
—	Tak poberi se že; je kričal Maheu na Katarino, ki je tudi jela teči.
To pot pa se ni več niti umaknila, pač pa je ošinila očeta z divjimi očmi in tekla dalje.
Truma je spet prekrižala ravnino. Vračala se je po dolgih ravnih cestah, med zmerom širšimi polji, odkoder je bila priAla. Ura je bila štiri, solnce, ki se je nižalo na obzorju, je risalo po ledenih tleh dolge sence te tolpe, ki je divje mahala po zraku.
Montaouju so se izognili, nekoliko više gori so prišli na joiselletdco cesto, in da bi si prihranili ovinek čez Fourche-aux-Boeufs, so šli mimo piolainskega zidu. Gregoirejevi so vprav odšli zdoma, da bi obiskali notarjeve, preden pojdejo večerjat k Hennetoeaujevim, kamor naj bi prišla tudi Cecilija. Posestvo se je zdelo, kakor da spif lipov drevored je bi* zapuščen, vrt in sadovnjak pa sta bila spričo zime docela gola. Nič se ni ganilo v hiši, a okna so bila orošena od tople soparice v notranjščini; in iz te globoke tišine je vela neka dobrodušnost, blaginja, čutilo se je starinsko udobje dobrih postelj in dcfore kuhinje, trezno blagostanje, v katerem je potekalo življenje lastnikov.
Ne da bi se truma ustavila, je mrico pogledovala skozi ograjo in preko zidu, ki je oklepal posestvo in bil načičkan s črepinjami steklenic. Spet se je začelo kričanje:
—	Kruha! Kruha! Kruha!
Samo psa sta odgovorila z jeznim laježem, par velikih dog s sivo dlako, ki sta se vzpenjali z odprtima gobcema. Za zaprtimi okni-cami pa sta bili le obe služkinji, kuharica Me-lanija in hišna Honorina, ki ju je bil privabil krik. Od strahu sta se potHi in močno sta pre-bledeli, ko sta videli, kako gredo mimo ti divjaki. Zgrudili sta se na kolena in mislili, da jima bije »zadnja ura, ko sta slišali, da je en sam edini kamen razbil šipo na bližjem oknu. To je bila Jeanlinova šala: iz konca vrvce je napravil pračo in mimogrede voščil Gregoire-jevim dobro jutrece. Ali takoj je jel spet pihati v svoj rog, truma se je izgubljala v da-Ijali in vpitje je zamiralo.
—	Kruha! Kruha! Kruha!
Prispeli so v Gaston-Marie še v večjem številu, bilo je več ko dva tisoč obsedencev, ki so zmerom huje vse lomili, vse podirali kakor deroč hudournik. Eno uro je bilo tega, tyr so šli tod mimo orožniki ter potem krenili proti Saint-Thomasu, zmedeni po kmetih, ne da bi bili tolikanj previdni v njihovi naglici, da bi pustili nekaj mož za stražo, ki naj bi varovala jamo. Manj ko četrt ure je minilo, pa. so bili že vsi ognji pogašeni, vsi parni kotli izpraznjeni, poslopja zavzeta in opustošena. A najbolj so se skopali na sesaMco. Ni bilo dovolj, da se je ustavila, ko je izpustila poslednjo paro, pač pa so navalili nanjo kakor na živo bitje, ki ga hočejo ugonobiti.
—	Ti boš prvi udaril! je ponovil Štefan in potisnil Chavalu v roke kladivo. Daj! zaklel si se kakor drugi!
Chaval je drhtel in se izmikal; med prerivanjem je udarilo kladivo, tovariši pa, ne da bi čakali, so mrcvarili sesalsko z železnimi drogovi, h kosi opeke, z vsem, kar jim je prišlo v roke. Nekateri so na njej zlomili celo svoje palice. Vijaki so odletavali, jekleni in medeni deli so odstopali kakor iztrgani udje. Nekdo je močno zamahnil z motiko in razbil železni cilinder, da se je voda razlila in iztekla s čudnim grgranjem, podobnim hropenju umirajočega.	(Dslja prihodnjič.»
NAJSTARSA MIROVNA GODBA
pa
Čikaška razstava: V ospredju stara lokomotiva "Minnetonka" I letati«?-vejši velikan med lokomotivami, ki je 110 čevljev dolga, tehta 855,600 funtov L iT!?'
položila v svetišče bq *uja. Vse to ni prepn že nekoliko let poznej do nove, še bolj krv Vladar Ume je takra ne napovedi planil na sto upepelil in opusfc Ljudje niso bili tedj boljši . . .
razbojnik Dillinger je pa ponujal nekemu newyorškemu založništvu svoje spomine in misli o ameriškem pravosodju za 100,-000 dolarjev.
Ta vsota je bila založniku celo za tako "slavnega" razbojnika previsoka, izvil se je pa iz zagate z odgovorom, da pošten Američan pač ne more mešetariti z "Javnim sovražnikom številka 1." .
Časih je bilo drugače . . .
Zanimivo je, da se njega dni niti najboljšim pisateljem največjih narodov ni dobro godilo. Znani francoski pesnik Charles Baudelaire, ki je napisal nesmrtno zbirko "Cvetlice zla," je zaslužil vse življenje z vsemi svojimi pesmimi, eseji in prevodi komaj 100,000 frankoy.
Tudi Dostojevskemu se ni bolje godilo. Tik pred smrtjo je dobil še sto rabljev od nekega založnika, in takrat je dejal, da mu je prav še teh sto rabljev manjkalo do skupega zaslužka 10,000 rabljev.
Slavni dramski pisatelj Henrik Jbsen, ki s0 mu še pred smrtjo postavili spomenik, je večkrat tožil, da ne zasluži s svojim delom niti toliko kakor kakšen trgovec z ribami ali pa prodajalec kožuhovine.
Edino ena tolažba ostane pisateljem, ki niso milijonarji: da se leposlovje, zlasti pa njihova slava vendar ne da meriti z denarjem. Nekateri se celo zado-volje s tolažbo, da jim je Apo-n bolj naklonjen kakor Mer-ur, bog trgovine . . .
Pisatelji in njihov zaslužek
V Londonu, septembra.
Gotovo ste že kdaj premišljevali, koliko »služijo pisatelji.
Nobena tajnost menda ni, da v splošnem pisci romanov, lesniki in pisatelji dram prav malo zaslužijo, celo premalo, da bi sami dostojno živeli, ur pa da bi še redili večglavo družino. Med narodi, ki imajo mnogo čitajo-čega občinstva, pisatelji ¿e kako žive od svojega peresa, žalostna je pa usoda pisateljev pri malih narodih, saj si morajo zvečine služiti kruh še v zasebnih ali državnih služluth.
Največji gmotni uspeh je imel Kemarque s svojo knjigo "Na zapadli nič novega"; naj je v treh letih zaslužil 10 milijonov dinsrjev. Sreča Je opoteka' Njegov drugi roman "Vrnitev" mu je vrgel komaj skromen milijon.
Ker je Kemaniue odšel iz Nemčije, še preden ie zavladal Adolf Hitler, se je zameril nemškim nacionalistom, ki zaradi te. itn bojkotirajo njegova dela Remarque živi odslej samo od prevodov in |M»novmh izdaj svojega prvega dela v tujih Jezikih.
"Na zapadu nič novega" je kakor glavni dobitek v loteriji. Toliko naenkrat ni še nikoli zaslužil noben pisatelj.
Na svetu je pa vse polno pisateljev, ki prebdo pri svojih delih ceh« noči, delajo maiMjivo kakor mravlja in vendar zaslužijo komaj toliko, da se skromno prelive.
V poslednjih letih Ima največje dohodke angleški pisatelj Noel Howard, ki mu*ni niti |>et-intrideset let, pa vendar zasluži za svoja dela. knjige, skladbe in kuplete na leto 10 do 18 milijonov Din.
Približno toliko zasluži tudi George Bernard Shaw I ti 1 je celo tako "nobel," da se je odrekel Nobelovi nagradi. Zdaj je izinvil, da od HO. lita dalje nt* l»o sprejemal za svoja dela niti belita honorarja ve\ ker ne
ali dramaturga, ki bi zaslužil na leto več kakor tri do štiri milijone dinarjev. Edina izjema je Marcel Pagnolles, ki so mu knjige "Topaze," "Marius" in "Fanny" v dveh letih vrgle lß milijonov dinarjev. Ta mož ima prav gotovo rekord na Francoskem.
Na Angleškem in v Združenih državah je več takih, ki toliko zaslužijo. Pisatelj Sherry je zaslužil s svojim delom "Na koncu poti" okrog 18 milijonov dinarjev.
Vendar se ne more noben sodobni pisatelj ponašati s tem, da hi bil toliko zaslužil kakor znani pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wallace. Pred letom dni je njegova žena priznala, da je zaslužil na leto 30, da, celo 50 milijonov. Doslej se še nobenemu pisatelju ni posrečilo
mara ve* plačevati visokih dav- doseči tako visok letni zaslužek.
e prepirati z založniki, »leer itnajo pa na Anyl« *kem
kov. nt
še druge literarne magnate. Rudyard Kipling zaslu/i deset milijonov na leto. prav toliko H. C. Wells, d oči m *e moia Philip Oppenheim zadovohiti )*». tnni milijoni.
Svetovni in anrl"»*«ki rekord
llonorarii francoskih pisateljev so znatno manj*!.. Težko bi našli v vsej Franciji pisatelja
Pred nekaj meseci je neka ve lika ameriška knjižna založba naprosila Gandhija. naj spile v petih knjigah svoje spomine za 10 milijonov dinarjev nagrade. Ravnatelj te založbe je sam odpotoval v Indijo, pa ga je Gan-dhi prav na kratko odprav il, češ da denarja itak ne potrebuje, "po naročilu" pa sploh ne piše.
(•andhi je torej odbil založni-| kovo prošnjo, notorični ameriški
t kt
POZNAVALEC 2ENSK
Napisal Dolly Frank
"Poznam ženske," je dejal Albert. "Mene nobena ne more prevarati!"
"Tako moški zmeraj rečejo, kadar jih je malo prej kakšna ženska prevarala," je odgovorila Monika.
"Priznam, da sem bil doslej prezaupljiv. Toda pod ta del svojega življenja sem napravil črto! Zdaj vem, da je vse, kar ženska reče, laž."
"Ce ste odločeni, da mi nočete verjeti — ali ima potem kaj smisla, da vobče govorim T
"Seveda! Vaše besede mi bodo pomagale dognati vaše misli."
"Ce bi vam rekla, da vas vroče in iskreno ljubim, mi torej ne bi verjeli?"
"Ne, zakaj prava ljubezen je plaha in redkobesedna."
"In če bi rekla, da vas sovražim?"
"Tudi tega vam ne verjamem. Ce bi me sovražili, bi se ogibali moje družbe."
"Ce bi vam priznala, da sem lahkomiselna in zapravljiva?"
"Iz tega bi sklepal, da se hočete delati zanimivo."
"A če bi rekla, da nimam ni-kakih zahtev, da mi je sprehod v dveh ljubši od vseh plehkih velemestnih zabav, in če bi vas prosila, da ne zapravljate denarja zame, da me ne vodite v gledališče ne v kino in ne na ples?"
"To ste zelo pametno rekli," je odgovoril Albert. "To prošnjo vam izpolnim."
Arheološka ekspedicija, ki jo financira ameriško vseučilišče Yale, je odkrila v Mezopotamiji doslej najstaršo znano mirovno pogodbo nekako iz 1. 2000 pred našim štetjem. V tej pogodbi so mirovna določila po dolgi in krvavi vojni, ki sta jo takrat vodili sumerski mesti Lagaš in U-ma.
Uvod v to pogodbo je kaj svečan in pravi: "Državi Lagaš in Uma s tem svečano proglašata, naj bratomorna vojna med njima odslej za vse večne čase počiva. Za pričo te njiju vroče želje in resne volje naj bo božanstvo Ningirzu. Odslej bosta Lu-gaš in Uma živela v mira, prijateljstvu in slogi, kot dobra soseda, ki hočeta vse pozabiti, kar ju je razdvajalo v preteklosti. Gorje kršilcu miru! Ningirzuje-va jeza ga bo uničujoče zadela do zadnjega pokolenja."
To besedilo sta hoteda nasprotnika poudariti še bolj s tem, da sta ga zapisala v lončeno posodo v obliki ogromnega jajca in ga
In^iS A. M. to |,|| V* SarriMa « Consistently Uw p
3 2 n'* STATi
8LOVEN8KA nar0dn
na jednot
izdala svoje publikacije no liat Prosveta sa k« trebno agitacijo svojih članstva in za propsfsi dej. Nikakor pa a« m drugih podpornih orftsl ka organizacija ima si glasilo. Torej aiitateri naznanila drugih podpor eij hi njih društev nsj m listu Prosveta.
TISKARNA S.N.F
SPREJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnie knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem,! slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziki
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA C S.N.P.J., DA TISKOVINE NABOCi V SVOJI TISKARNI
i
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene zmerne, unijsko delo prve vrste
Pišite po informacije na naslov:
s.n.p.j. printe
2657-59 SO. LAWNDALE AVENU1 Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL.
Tam aa doba na željo tadi vsa ostmens psjsi
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI
Po sklepa 10. redne konvencije ae lahko nsrofl n« I«» «teje eden. dva, tri, »tiri ali pet članov is enr dnilinr k eni ssr Prosveta stane za va« enako, za člane ali nečlsne M « ees nino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmentu $1.20 ts tedaifc. ■ iteje k naročnini. Torej Mdaj ni vzroka, reči. d« Je IW 8. N. P. J. List Proeveta Je vaša laatnina in f olovo Je v rsasa » ki bi rad «Ital liat vsak dsn. Cena listu Presvets Je: Za Zdrui. države in Kanado M.00 Za Cirero in <"hka*s
1	tednik In................ 4.S0
2	tednika in............... S.S0
S tednike in............... 2.40
4	tednike in............... 120
5	tednikov in............. nič
Za Evropo Je....
Izpolnite apodnji kupon, priloiite potrebn« *«»<« Order v pismu In ai naročite Proaveto. list. hi Je
Pojasni lo:—Vselej kakor hitro kateri t* h članov P*»'* ' ali če se preseli proč od dmiine in bo lakteval «a» • moral tisti član is dotične druiine, ki je tako shupn« ^ Prosveto, U takoj naznaniti upravniitvu lina. «n ow vsoto listu Prosveta. A ko tega na store, tedaj datum za to vsoto naročniku.
1	tednik is
2	tedniks la.. S tednike in.«
4	Irdnike in..
5	tednikov in .....$9.M
Prenos po radiu
"Drevi ho prenos radijske revije. Pravijo, da nastopi kar sto plesalk! Ali boste poslušali, gospod Mrna?"
"Niti na um mi ne pride!"
"Zakaj ne?" /
"Ker se mi takšno poslušanje tako zdi. kakor če bi me' kdo hotel - nasititi s pri po vedo-' vanjem o kosilu, namestu da bi ■ mi ga prinesel na mizo."
PROSVETA, 8NPJ, 2*5? So. Lawndsle	Ch»m**
Priloieao paéilja» naročnino za Hat Pfa»»**	$
fl	drsi««s *
1) Ime.........................................
Naslov .........................k.........
Ustavite tednik ia ga prtpitite h aiaji na; drui.inc:

2) . 3) . O .
i)
n	dr
fl	draio«
fi	4reéO»
fl	drsf»« *
s f
a a
Meato ................................I**"* "
Nav naročaih .................. .....