bOenbyjem Daugherty, ■za tem Mellon itd. Nevihta v senatu ae j« sedaj obrnila proti finančnemu tajniku Mellonu, ko je Coolidge odslovil prarotod-nega Ujnikn Daughartyja. Za tem pride najbrž rojni tajnik VVeeka da Trato. Tudi trgovakega tajnika Hooverja utegne zadeti atrela preiakovalnega odseka. "Vse je laž", je rekel Daughertjr in zapustil stojo službo z veliko neroljo na obrazu in v arcu. Washington, D. 0. — Pod pezo ¿nega pritiska od strani splošne javnosti, pod težkimi udsrci od itrani preiskovalnega odseka in oh splosni zahtevi večine med republikanskimi voditelji v kongre-,u ¡n izven njega je bil predsed-tik Coolidge prisiljen odsloviti «rojegs političnega prijatelja pravosodnega tajnika Daugherty-ja iz službe. Nevihta, ki ae je porodila v Teapot Domu, opravlja fvoje posle temeljito in neizprosno. Bliska se, grmi in treska, in strele švigajo na vse strani, in o-genj bcsnecih sil se js sedaj obrti] na finančnega tajnika Mello-la in vojnega ministra Weekaa. Senator McKellar je uvedel re-Solucijo, v kateri zahteva preiskavo Mellonovih zvez s celo vrsto trgovskih podjetij, zvez, ki jih asatra senator za krčitev tiste poetave, katera je prisilila veletr-fovca A. T. Stewarts zapustiti anto finančnega tajnika v Gran-tovi administraciji. Tajnik Mellon je žo pod ogljem pred aenatnim odsekom, ki preiskuje administracijo dohod-linske dsvčne postave, fllas se' je gamieč raznesel, da je bil urad posebno naklonjen tiatim korpo-mijam, v kstere je zainteresiran f»WČtu tftji)j& JDruitjohdnUbe n nanašajo na nepoetavno izda-jnj« žganjerskih dovoljenj pod Mellonovo upravo finančnega de-partmrnta. Vojni tajnik Weeks bo pozvan fr«l Daughertyjev preiskovalni odsek, da razloži, zakaj ni vojni department pritiskal na povrnitev milijonov in milijonov dolarjev, dolžnih vladi na podlagi voj-aih pogodb, posebno pa tiZtih, ki *> bile sklenjene a Standgrdovo irikoplovno kompanijo. Demokratjc si veselja manejo »ke oh razkriti korupciji v Ilar-omgovi administraciji. Vsi so iz »- vembra pa se lahko zgodi, da odslovi ameriški narod tudi pred sednika Coolidga iz predsedniške službe ter si izbere moža, ki bo varno in pametno vodil krmilo zvezne vlade. - 4 ■ ■ , ...- Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. 01. odbor A. P. of L. je pritisnil uradni pečat na kandidaturo O. L. Berryja na tlketu kapitalistične strsnke. Senatorji zshtevsjo, da gre za Dsughertyjem še Mellon in drugi. Senator WaUh je izjavil, da druge priče potrde Jenningsovo izpoved bo. Nova razstrelba v rudniku in 2U rudarjev je mrtvih. Žganje jc redno prihajalo na letalu s Kube v Chiesgo. 40,000 rudarjev na jugozapadu se je uprlo znižanju mezde; mords pride stavks. Nevihte po Združenih državah so zahtevsle mnogo žrtev. Inozemstvo Velika stavka v Londonu Je končana. Poinoare je zamašil usta svojim oponentom z ministrskimi port-felji. ' " MscPonald je vznemirjen radi možnosti zmsge monsrhistov v Nemčiji. ' ._ 26 preaogarjev Mrtvih v W. Virginiji. Bluefield, W. Ta. - fteetlndvaj-set premogerjev je izgubilo svoje življenje ob eksploziji, ki ee je pripetile v rovu Itev. f. Prerno-" notranjosti teh raz- „okop je laet premogovne tvrd siromake zapirajo, gospoda pijancu je. Osiveli streftaj je pred senatnim odsekom povedal, kako je Daugherty s svojimi prijatelji kvar-tal in popival. POINCARE JE f VZEL OPONENTE V VLADO. r? Pnhsja neprijeten duh po F*njivam olju in niskotai de '«komnosU. ke Yukon-Poeahontes Cosí Com panv, kskor je to povedal veutl-™0.| I. " u _ i iagljski inženir J. A. Demeboek, ^ "»'»-hertyjevim nasledni ,ki je prevkar doapel eemkej s po-^>im«>novau v par dneh, I torišča te velike aeereče. Oaem U tr»» JT"*™ v P*' ®ne®» I zorišča te velike aeereče. Osem a irktdsti is pravoaodnega drugih premogerjev, ki so bili v ZTnmt"«a gnoj. ki se je neko- nesrečnem rovu ob cksplosiji, se riBîi ^•ihi "•^poRobnega načelna v oaodnega tajnika m r' Ta ni imel nobene Z ,v » "mialn „pravo. Ve-ra «ploh ni hilo v We F*»- In koder ni maške do H Pl^šeja. Nastala je v da-r^'i »vapioi^ korupcija, r vSadnem oddelku, ki je ■•^»šntjfch v zvezai admi je rešilo. Kolikor nem je zoeaege, ni v tej premoga rak i naselbiei naših mM**« ■U-UJ - i -1 Turam vojm Carigrad. B». marea. — Turška akupščina je včeraj odobrila vej ai budget v vsoti 27 aeiljonov turških aterí in gabih tonov. ■ HIŠICA NA 018TI H BHAJALlâÛB WA8HINQT0N-8KB OLJNI IN DBUOB OOBPODB. Washington, D. O. — Senatni odsek, ki mu jo naložena naloga preiskati razna koruptna in ne čcflna početja pravoaodnega de-partmenta, ne bo sedaj, ko je podel Daugherty svojo ostavko, prenehal s svojim delom, kakor je rekel senstor Wheeler. Odsek bo gledsl ns to, da pridejo vei krivci na zatožno klop pred sodiščem, je dejstl Odprls se bodo pota novim razkritjem, in mnoge priče, ki ao ae doslej bale jese in osvete pravo sodnega tajnika, bodo sedaj poklicane pred odaek, da pomagajo izkidati gnoj iz Avgijevega hleva. Ta metla bo najbrft zasegla tu di več okrožnih državnih pravd ništev, o katerih so ukrepali msli zeleni hišici na ceatl K, ali pa v McLeanovem domu na cesti B. Ravno tedaj, ko se je razneala govorica o Daughertyjevi ostavk po mestu, je osiveli bivši streša; bivšega pravosodnega tajnika Daughcrtyja in Jessa Smitha Walter De Marquis Miller v mali hiši ns cesti H pripovedoval senatne mu odacku mnogo sanimhrik po drobnosti o življenju, ki sta ga tt vela pravosodni tajnik in njegov Diktator je »mašil usta nasprot nlm buršoagnim strankam a tem, da je dal njihovim vodi Uljem portefslje. Pariz, 29. meree. — Poincsre je ffteraj sestavil novi kabiuet, katerem so tudi uekateri njegovi ansprotniki, ki so ga prejšnji dsn 4apadali, ker ni drftal besede, ka je dal ob svojem porazu > rniei v sredo, da namreč ne bo na čelu vlade. Zviti diktator je zamešal uzta s tem, da jim ^g ponudil minietreke stolčke, ki ga jih sprejeli. Ker eo v'manjšini, mu ne bodo mogli doati škoditi, na drugi strsni bodo pa morali delit f njim odgovornoet. ' Med novimi miniatrl je Louis laoucheur, najbogatejši Človek franciji, ki je dobil portfelj trgo vine; nedelj« j« Francois Msrssl ki prevzame finance, in Bokanow gki, minister mornarice. Nekaj se govori, da bo Poinoare enil program avoje zunanje ike in aprejel MaoDonaldov na podlagi katerega naj narodov jamči za varnost ftrancije. V tem alučaju bo Nem fljl dovoljen vstop v ligo in ligs dobi "zobe", to se pravi, da bodo Iriave v ligi podprle s orožjem garancije varnosti proti bodočim Agresijam. Delavski vodltal|i—kapi-talistični kandidat je! Glavni odborniki Ameriške delavske federacije ao ae Javno potegnili za kandidaturo G. JL Berryja, vodi« telja tiskarske unije, ki kandidira za nominacijo podpredsednika na Uketu demokratske stranka. . Veliki stavka v Londonu končana. prijatelj, nadalje o njunih obi* fcavkarft niao dobili vsega, kar go kovaleih, o kvartopirakih parti* . imppg» zona t Jgfc^penočevanjifc in pijHnAova- ^Jl pregovorU.'ga niih, ki so se dogsjsla v omenja- delo. S hišioi na cesti H. Mnogi visoki uradniki, številni finančniki in 'ugledni' družabniki so često prestopili prag male hišice na cesti H ter šli mimo bolečega streŽarja Millerja. On je ha-znanjcval njihna imena, slišal, kakšne službe si žele, opasil, da sta bila Ogden Armour in sodnik Pam iz Chicago zelo pogosts obiskovalca, in da jc poslsla pozneje velemessrsks tvrdka Armour & Co. zastonj velike gnjati, slanino in druge take dobrote, ne da bi zahtevala kaj denarja za vse to. Nadalje povedal strežaj o tem, kako ko 'gospodje' igrali poker. Tega kvartsnjs so se vdeležili Albert B. Fall, Harry Sinclair, bivši pravoaodni tajnik Daugherty, Smith in Sinclairjev advokat polkovnik J. W. Zevely. Med pogostimi obiskovslci in gosti ns Dsughertyjevem in Smi-thovem domu so bili detektiv Burns. Will Iisys, Tbomss B. Felder, Orr, ki je enkrst prinesel s sabo poln kovček šganja, nadalje Howard Mannington, polkovnik Zevely, Sinclslr, polkovnik Jsmes Dgrden, Msl Dsugherty, brigad ni general Charles H. Sawyer, B. McLean in bivši odvetniški ao drušnik pravosodnega tsjniks John Todd. Velika blagajna v steni, kjer je imel pokojni John R. McLesn ns vsdno svoje vrednostne papirje. Je bila polna raznega žganja, ki gs je bilo vedno v izobilju pri las-ši, je izpovedsl stari strežaj. UhlmiH toda MacDtnald jih vrnili na Žga nie dsvnžens ss letalih. London, 29. marca. — Stavka tramvajskih in omnibuških name-ščehtoev v Londonu, ki je trajalu teden dni, je bila danes končsna in okrog 40,000 stsvksrjev se jc vrnilo na delo. Delavci, ki so zshtevali osem šilingov tedenskega povišks, so dobili Šest Šilingov, Ost sla dva šilinga pa ostsnets v rezervi za slučaj, da poskočijo cene Življenskib potrebščin. Stgvka je bila končana z direktnim posredova.uj«m MacDonalda, ki jc pritiskal na obe strsnki za porsvnsnje spora. Oinnlbusi so isstnina privatne družbo, dočim jc tramvaj občinska Isst. Stavks jc imela ts dober rezultst, ds bodo zdsj brez dvoms tudi omnibusi po-občinjeiti, teko da ne bodo delali konkurence tramvajem. K poravnanjem konflikta js. od vrnjen simpstiški štrsjk nameščencev podzemeljske železnice in elektrl-čsrjev, ki so zspretili, da vržejo (x>ndon v temo, če ne bodo priznane zahtev« tramvajskih in omnibuških delavcev. Washington, D. 0. — (Peder. Press.) — Chester M. Wright, direktor informaoijskegs in pifcbli-eiNtlčnega biroja Ameriške delavske federacije Je objavil poročilo o kandidaturi Georga L. Berryja, predsednika unije tiskarskih delavcev. Berry bi bil rad nomlnlran za podpredsedniškega kandidata demokratake stranke in v ta namen agitira za glaaovo v strokovnih unijah po vsej deleli. Wright ni črhnil niti besedice o programu demokratake atranke, niti o zahtevah, ki jih ima Berry za delavstvo. Poročilo tudi molči o tem, ko bi bil po mnenju Berry-js nsjboljl predsedniški kandidat demokratake atranke. Wright le poroča« da ao vai člani izvrševal-nega odbora Ameriške delavske federaoije odobrili Berryjevo kan didaturo kakor tudi "brez malega" vsi voditelji mednarodnih unij v federaciji. Kdo je Berry T Po poklicu js časnikar In le več let odbornik unije tlakarjevi v privatnem liv-Ijenju je bogat posestnik, bančni ravnatelj in delničar mnogih trgovskih in lesnih podjetij. Po mišljenju je nsssdnjak prve vrste. Lansko poletje js raabil štrajk tisksrskih delaveev v New Yorku pod pretvezo, da js bil Štrajk "nepostayen". Da tak človek kandidira za podpredsednika Združenih dršav na tiketu kspitslistične stranke, nijM Čudnega-»» čudna jejmtq, da je tsk Človek vodje delavske organi?.nnije in pričakuje, da ga bodo dolavci izvolili. Silon vikar proko vsok Zdruitnik držav. Poplave, kurja in hliaard so za htevale 96 Človeških šivljenj. Jenningaova Izpovadka ka potrjena. Chicago, Dl. — Zračni poleti P. Davida Pinkiaaona, o katerem prerijo prokibični agent je, da je ___ dovašal izbreno šganje e Kube na jfDDIOfll Ia Mtker sem ae pi- Waghington, D. 0. — "Tri ali štiri priče bodo potrdile, ker je i/povedel Al Jennings", je rekel •enator Walsh, ki je glavni izpraševalec v oljnem škandaln. Senatorja Stanfielda jo hudo rsijezilo, zaksj je o da sts Anglijs in Francija solidarni in to bi dalo miroljubnim elementom v Nemčiji moralno oporo v volilnem boju. Angleško-frsneoski konflikt nsaprotno pod pre nemške nseionslists ia jim IŠ goto vi večjo zmsgo. zrakoplovu, so privedli probibič ne oblasti k skladišču "Delaaey Brothers" na 5900 H. Štete Mt Tamkaj so aašli v triaadstrop nem poslopja, ki je isgledelo ns zunsj kskor skladišče ae pohi štvo. zvezni agentje dva popolns munšejnerska Isborstorija ia ea-insedeaedeset se boje v importlrs nega škoUkega žgaaja. Kakor je zatrjeno, je vse (o šga nje prišle aa zrakoplovih, ki se m :wr**$U na tla zaaej aaeete reenil z načelnikom o tem. da bodo poklicane še tri ali fttiri priče, ki bode potrdile, kar je izpovedel Al Jenniags." la roLurrrs moufti O. 0- — Zdrav, «tveno stenje senatorja Im Fol-Mta, kl je pr»d per daevi obolel s« pljučaiao, ee obreča na bolje, kakor so nssnsnili ajegovf adra v* niki koaeem ladajega ledne. • ' t. '.' '■-"■ * tj ' Stavka radarjev aa Jagezapada? Operatorji v Ksnsasn ia sosednjih drševeh M radi gaiiali i leda 40,000 rudarjev je Ottg, Ha. — Baroni premoge v Keaeasu, Mieeouriju, Ar-kansasu in Oklahomi, ki so orgsai-«rani v Southwest Interstate Operstor's Asociaeiji, eo sklenili, de se neora sedanje mei4e ruder jev zu i žeti. Mesdns konfereaee z zeetopaiki rudarske uaije v onec ajeaib državah je bila ot vor jena tukaj 2* maree. Delegst ja rudarjev Izjevljejo, de ne aa« biti go-vere, eko operatorji ne odnehajo. Meden ja mead na pogodbe poteče 91. merea, ta je Zadnjo soboto ao nelnmerne un-ravne sile nenadoma zabeanele po skoro vaeh driavah Unije. Z vzhoda ao javljali o velikih nslivih ln poplsvsh, s juga od mnogih krajev ni bilo mogočo prejeti poročil, ker ao orkani pretrgali vse zveze in po nevernem aapadu js divjal neobičsjni blizsrd. Chiesgo, ki jo bilo neksko v središču vsega tega dlvjsnjs, pa je obiskal le malo močnejši veter, ki js ohladil o-aračje„da je aneg pobelil strehe v nedeljo ijutrej. Poročila iskazujejo do sedaj 26 žrtev, ki so izgubila Življenja v povodnjih ali rasdrtih hišah. Ne-mana k i orkani ao po Marylandu in Pennnylvanijl nebrzdano podirali poelopja, da znaša škoda na miljone. Veliko Škode imajo le-legnioe, brzojavne in telefonake družbe. V Pittaburghu no morale mnoge družine izpranniti stsnova-nja radi poplavs. Reke Allegheny, Monongshela in Ohio so sila na-rastle. V fittsburghu sta utonili dvs osebi, v Johnstownu, Pa., ena in v Conaellavillu so utonili trijs otroci v potoku Indian, ki js na-rgatel v pravi hudournik- Dolina Potomac, y Marylandu Js poplav» IJena tri čevlje visoko, pol mssta Oimberlsnda je oaem čevljev pod vodo. Is St. Louisa poročajo o pet mrtvih in nad sto ranjenih po Missouriju in južnem lllinolnu, kar je povzročil vihar, ki je podiral hiše in stanovsnja v soboto r.večer. Po oljnem polju julnegs Arksnsasa js veter in električni vihar prlisdjal mnogo Škode napravam. V Arkanssn Cityju js dvsjset stanovalcev neke hiše več sli manj rsnjenih, ko jih je veter s hišo vrsd premaknil ln podrl ntreho nsd njimi, Po juinem aspsdu je divjsl vi-hsr že v pet*k. Poročilo is Ksn saa Cilyja, Mo., poroča, da je 14 ubitih in na stotine ranjenih. Ako de je na stotisoče. Po Minnesoti je obstsl msloa« ves promet ensjnt ur rsdi strsšns-ga blisarda. Po Miunesoti, Severni Dskoti, Montsni iu delu Wig-cousins to sezono še ne pomnijo tskega blizards. Ohio ims šest mrtvih, Škode pa na stotisoče dolsrjev. Člkaške veeti. — Predavanje br. Jožeta Za vsrtnlks zadnji petek v dvorani S. N. P. J. pod svspieljsmi kluba št. 1 J. S. Z. je pokazalo, da ae slovenaka publika v Chieegu vsdno bolj zsuims za prireditve te vrste. Kljub slsbemu vremenu je bila dvorana polna poslušslsev. Razveseljiv pojav je bil Ifpo število šens in deklet. Br. Zevertnik je prede vsi o sstronomiji. Dobro j» obdal s I svoj predmet, kolikor js posegel v to ogromno vedo v teko kretkem čssii, ki mu je bil odmerjen xs predavanje.H tem veAerum je bila zaključrns ximsks sezona predgvsnj klubs št. 1. Odpre ee so pet v jeseni. lir Joško Oven je včeraj od* potoval v Kveleih, Mina., kjer |»o. skusi srečo s svojo krojaške obrtjo, Ovon, ki je cnen po mnogih naeelMneh kot dober govornik in nevdušen delavec ze socialistično stvar, je bil v Chiesgu tri leta. T« ee je tudi olrnll. ftelimo mn obilo uspeha Chicago la okolies. — V torek seo la hladaoi rmerni vetrml g Tempers t um ra I njih H er.aa)vUj.:>i aejnilja» izide ob B M, aaideobi U. «SMpt Bub4»7» ».»d Holiday»- PRO VETA OLAfiILO SLOVENSKE WAWff^^^ »^«^TUrr I■!■ !P IU I L jrO^YEAR XVIL laggžr STt&ttgTaTr '¿rr&^ J^n-lfc Chicago, Hl., pondeljek, 31. marca (March 31), 1024. STEV,—NUMBER 77. ornas sf MST «a. L Telapheasi Lawagai« PROSVETA PONDEUEK, »1. MARCA PROSVETA fh^hlo glqvbihm miom fodtomt jgpmote "' ¿ArbiWA iUviyB haI^His roofotni jipwodt "" oglasov tnTdoicovoru lUkopi»! m »S T Z^lnjwedrlsvejlsvea ¿ilea*») 15.00 m leu. $7 M se N**lov u TM, bar Hm «tik ■ lUtoai j« H»It m w—t lwr t— «tih ■ "PR03VETA*( SOfT-OO *•. At——. CM«ay MTHE ENLIGHTENMENT" Orgmm ml Hm^ lIlMfh IItU—I 1—#it ttf. owm4 hr tke N»tWi B~*4k UciMj. ™ A.Jvrrtumf talca on jCMMit^^H fcfecriptUn: linlted llutM (e*cept &ic«fo) mni EMO »rjo, and^orslsi^cooBtrtse M-OO per r. ' "HtMEtE of Tke rtPMUTIDPl Dala* * »kUpeJ« m. pr. (Marca JI-24) pol«« dm «Mi i« • U* 4mvm p—«hla unlabu. t dm m vaai m aiUri U«l. Paaarha i« prave* SLIKE IZ NASELBIN. ¿asu vsied krize, ki jo preživlja nuia industrij«, obrt in trgovina, nuaUla silna brezposelnost. IU-¿ima se v v*ej državi brc« sezon-Mclntjrre, Pa. — Ker že tri le-jakih delavcev nad 200 tisoč bresta ni bilo dopiaa iz naše naselbi-1 post Jnih. Stagnacija je nastopila po vseh stroksb. Orozi nsm po-Coal selno delna razposlitev (krčenje kaže, bo kri tkem kaz. zakonu sc ksznnjejo z ustreljen jem le zločini proti dr-Livi, vladarju itd., ne pa drugi zločini. PONORELI WALL STREET. V Wall Sreetu so zbrani vitezi dobro rejene denarne mošnje. Ti vitezi imajo svoj liat "Wall Street Journal" se imenme in zagovarja privilegije denarnih mogotcev. Ti gospodje so že od zdavnej poznani, da radi pripovedujejo ljudstvu, da je prva dolžnost vsakega državljana, da plačuje davke, ker brez davkov ne more izhajati nobena občina, nobena država. Gospodje sicer žele, da državljani plačujejo davke, sami pa vživajo gotove privilegije pri plačevanju davkov. Najljubši so tem gospodom nedirektni davki. To so davki na konzum, kot na pr. na kavo, moko, kruh, tobak, obleko itd., sploh na vse, kar potrebujejo ljudje za življenje. Razlog za ta pojav je prav enostaven. Siromakov želodec ne prenese več kruha ali kave kot miljonarjev. Ako je uveden nedirekten davek na živijenske potrebščine, plačujajo največji reveži ravno toliko davka od vsake reči, ki jo konzumirajo, ako je nanjo naložen davek, kot miljonarji. Najbolj črtijo bogati ljudje z velikimi dohodki progresiven dohodninski davek, ki je najbolj pravičen davek. Ta davek je zaradi tega pravičen, ker plača največ davka tisti, ki ima največje dohodke. Določi se gotova vfeota kot eksistenčni Yninimum, ki je prosta davka. Kdor ima pa dohodke prek eksistenčnega minimuma, pa mora plačati davek. Čim višji so dohodki prek eksistenčnega minimu-1 ma, toliko višji so davki. Kdor ima na pr. ne leto samo dva tisoč dolarjev dohodkov in če dva tisoč dolarjev na pr. tvori eksistenčni minimum, ta je prost davka. Kdor ima na leto sto tisoč dolarjev dohodka, mora plačati davek od vsote, ki presega dva tisoč dolarjev. Popolnoma nepotrebno je, da človek pohaja v višje šole, da razume, da na pr. tisti ložje plača na leto petdeset tisoč dolarjev davka, ki ima sto tisoč dolarjev letnih dohodkov, kot oni deset dolarjev, ki ima na leto samo dva tisoč dolarjev dohodkov. Zakaj? Prvemu ostane še petdeset tisoč dolarjev za življenje, medtem ko drugemu ostane le tisoč , devet sto devetdeset dolarjev. Ampak takega davka ne marajo bogatini. Kaj bogatini zahtevajo, povejo v "Wall Street Journalu." Federalizirani tisk je sporočil, da je "Wall Street Journal" izrazil nejevoljo bogatinov proti plačevanju direktnega davka s temi besedami: "Ako nam takoj ne dajo ekonomične redukcije davkov, je čas, da se vifilanti napotijo v Washington. Vsekakor je kje v Ameriki Mua-aolini, ki bo vodi! ameriško črnosrajčnike v Waehington." Kaj pa se tako strašnega godi v Washingtonu, da "Wall Street'Journal" grozi s silo? Kaj je vznemirilo bo-gatine, da njih glasilo "Wall Street Journal" kriči, da je treba odpraviti volitve, pravilno in po ustavi izvoljeno vlado in jo nadomestiti z diktaturo? . Mellon, zakladniški tajnik, je izdelal davčno predlogo, ki znižuje direktne davke izredno bogatim ljudem. Proti tej predlogi se je oglasila močna opozicija v kongresni zbornici in v senatu. Bogatinom ta opozicija ni všeč in njih glasilo "Wall Street Journal" se zdaj poslužuje jezika, kakeršnega je navadno govorila anarhistka Emma Goldmanova, dokler je bivala v Združenih državah. Ako bi kateri delavski list se poslužil takega jezika, kadar »e teptajo delavske pravice, tedaj bi vsi listi, ki zagovarjajo veliko denarno mošnjo, zakričali hkratu, naj-glasneji med njimi bi bil pa "Wall Street Journal", da je treba urednike postaviti pred sodišče zaradi veleizdaje, ker priporočajo nasilni preobrat. • , Te besede "Wall Street Journala" pokazujejo jasno kot beli dan, kaj se upajo kapitalisti in uredniki kapita lističnih listov. Ustava in postave so jim samo toliko časa sveta stvar, dokler jih lahko izkoristijo sebi v korist. Ka kor hitro opazijo, da misli kongree izvršiti nekaj koristnega za ljudstvo, pa groze z diktaturo. Ta izbruh "Wall Street Journala" pokazuje tudi, kje je treba iskati tiste elemente, ki ni nimajo spoštovanja do ustave in poetav. Kapitalisti v Wall Slreetu ne morejo več pritiskati e tako silo na Washington, da bi se oziral na njihove želje. To spoznanje jih je pa tako ujezilo, da so izgubili spoštovanje do ustave in postav. Kadar bo zopet pričela gonja proti tujezemakim delavcem kot nevarnim elementom, takrat bo treba javnost opozoriti, da se ti nevarni elementi nahajajo v nebotičnikih v Wall Streetu, kjer napenjajo svoje možgane, na kakšen nsčin bi iztisnili več proflta is ameriškega ljudstva. Ameriško ljudstvo pozna te nevarne elemente pod imenom dolarski patrijotje. In za to jih Je prav lahko n^jti. ne, si jaz usojam*malo poročati v imaftjfrvi Mftotrrp H oorai dni v tednu, nekaj jih pa popolnoma počiva. Delavske rszmere so torej tukej zelo slabe. V Indiaiii, Ps., se nshaja v bol niiniei član društva "Solkan", 8. N. P. J., brat Mile Rorčevič, ki si je pri padcu slomil nogo. Kakor se sliii, mu gre nekoliko ns bolj-ie. Dne 4. marca se je ponearecil rojak Karol Žgajnar. Opekel se je z mlekom. Dne 9. marca zmo ga poslsli v bolnišnico v Indiano, Pa., in 13. marce je prišlo iz bolnišnice poročilo, da je Karol Žgajnar umrl zvečer ob devetih. Ker tn ni bil pokojnik pri nobenem društvu, smo se zbrali njegovi prijatelji, da ukrenemo vse potrebno in ga pripeljemo domov iz India-ne in mu preskrbimo hišo, kjer bo ležal, ker pokojni je bil samec. Pokopali smo ga 18. marca na Indiana pokopališču, in sicer ci* vilno, kakor je pokojni sem želel. Pokojni je bil zelo priljubljen pri Slovencih in drugih narodih, kar j^ pokazal njegov pogreb. Društvo "Solkan", št. 361 se je udeležilo v polnem številu in lokal št. 3990 U. M. W. v Coal Runu, Pa., ga je spremil z dvems zs-, stavama iz hiše žalosti na postajo, in od tam ne pokopališče skozi mesto Indiana. Pri odprtem grobu je imel tajnik društva "Solkan" kratek govor. Pokojnik je bil doma iz Trebnega na Dolenjskem, star je bil okrog 38 let in zapušča v starem kraju polbrata in štiri zeetre, v Ameriki pa bratranca v Tallsbruchu in neb roj prijateljev. V Ameriki je bival 14 let, sedem let v 8heboyganu, Wie. Tam je spadal k samostojnemu društvu "Ilirija". Lepo se zahvalim Mattu Pišlc-rju, Louia Boštarju in Franku Stopiniku,- ki so vse potrebno preakrbeli za pogreb. Hvala družini duštfcršiČ, ki je mrtvega vzela v hišo in enako tudi Johnu Warčiču za sveže cvetlice kakor lokala št. 3990 in vsem drugim, ki so gs čuvali dva večera pri odru. — Ti pa dragi prijatelj, spi mirno v hladni zemlji. Če kdo šeli informacij, so ma ▼ tem oziru ne razpolago. — An. ton Modio, Mclntyre, Pa., Bo* 113. Piroillt iz Jugoslaviji. Pilo naš stalni poročevalec. S. maroa 1994. — Skupščina, o-poskijslri blok. — Velika brszpo-selnost. — Ali bo kulok sistiran? — porota. —Te dni v skupščini ni bilo po sebnegs rasun tegs, da se je na daljtvala proračunska debata, pri kateri je bil proračun ministrstva pravde sprejet. Zemljoradnik Vu-jičič je tudi vloiil na predsedni ka vlade interpelacijo radi do. brevoljcev in vprašanje, ki se teh tiče. Ugotavljal je, da do danes ie sploh ne vemo, kdo je dobrovo-Ijec in kdo ne in sploh so priftlL zraven razni elementi, ki nimajo nobenega prava. Odgovarjal je vojni minister general PešiČ, ki je isjavil, da je storil vse potrebno, ksr jo v njegovi močj, Vsi do« brovoljei, ki so vstopili 1. 1918 v jugoslov. vojsko so dobili pove-rilniee, na podlagi keterih morejo zahtevati vse pravice, ki jim po zakona pripadajo. Vseh je pri bliino do 30 tisoč. Dobro volje! borci imajo dobiti po 5 ha zem Ije, neborei pa po 3 ha. Vlada osntiiy noiHue formule o' ckouomS načinu, kako naj t* opljik 1 1 luaika in blirsnjs kot ¿iv,j ,7 rivo se bodočo rsbo. l»a ¿, J lic to dobro ne znsjo, dasi predsvnine, ie preduo je ¿J pojavil ns zemlji, ukv^jJ obrtjo izdelovanja kurbohidi (organičnih sestavin ogljiJrJ dike in kisiks). Zeleno stotkov energije, ki aolnee. Od enegs samega ka izvirne solnčne energij* u visno vse življenje sveta iu gonilna sile strojev človeštvi, vzemii ono malo energije, ki pridobivsmo iz slspov iu q,|J ne veter. V najnovejšem čim čenjamo vporabljati vo4ne ali silo vetrov vporsbljamo « kot amo nekdsj, ko je gonili ladije in mnogo mlinov. V n^,. krajih imamo več vetra, kot g^ treba, in vendar večinoma zipn ljomo ta vir «nergije, ne da bi ■ trenotek mislili na njeno ohr tev. Najboljša definicija te d? umne beaede: ohranitev ali ka servscija—je Aehesonova: "Ko servscija obstoja v rabi neiui Ijivegs za ohranitev izčrpljiv ga." Premog, petrolej in pli® izčrpljivi. Voda, veter in soli svit se neizčrpljiv. . Pismo iz Nemčije. (Piic Louia P. Lochner, dopis Peder. Pressu.) Berlin, 8. marca. Vsa zrni uja kažejo, da prihodnja vladi Nemčiji bo reakcionarna. Ne nacionalisti ae odprto bahajo, 4 bo volilna zmaga njihova in j delajo priprave, kakor da so ie sedlu. Njihov edini problem j kako izide iz boja ljudska (Stins sova) strsnks, ki je v nekit ozirih ie bolj nszs^iijaška kot i nacionalisti; če Stinnea dobi vei; itevilo mandatov, bo mogoče uh teval vlado zaae. V sploinem se pričakuje pon zmernih strank. Centrum, ki i svoje stslne katoliška pristale, trpel najmanj, toda socialdei kratom in demokratom ae obe« velik poraz. Socisldcmokntita stranka je brezupno razdeljeni nosi na sebi n^sdež militarističn diktature, katero je pon^ili u taktično naprtiti ljudstvu v u& nJem novembru. Socialdemokrati vodijo zdaj najhujši boj zoper ko muniste, nc zoper kapitiliiti Demokratje pa nieo ptič ne mi». Državni zbor je razpuičen. reenici je živel zadnje Čase le rit« da so se poslsnci lshko vozili bi plaČno na državnih železnicsl semintja po deželi in vlekli plsčs Drugič je parlament Čskil ssnkcionirsnjc emisijske binkc ki bo izdajala zlat densr; ko je dovolil, je umrl brez bolečin. Medtem se ni položsj v Nemčiji čisto nič izboljšsl. Beda je neizmerna. Samo včeraj je bilo T Berlinu nadaljnjih devet Mmo-morov iz običajnih vzrokov: strs-denje, obup, bolezen. Dan za dnevom prihajajo možje, žete i» otroci v capah po atopnieah gor * mojo stsnovsnje in pronijo mil»-ičine. To je povaod. Na centih, slasti pred ksvsrnami. »o cel« vrste beračev. Berlinska občinska upravi bi prihodnje tedne odslovils 4000 n»-meičencev, da zniža izdatke. Tod» proces odstavljsnja. ki žalitev» posebne komisije, steiiogrsft» protokole, je drsg in priliznjenega ni koncem konca nič. revei« »• pa brez službe in pomnože srm»r ji: bil Leve že sedemkrst ksz- r-i sva sedela in si imela dosti po no« en zeredi tatvine in je bila to vedeti. rta grda tatvina, je bil obso>n M f0dl v naši lepi sloven- stsr tat na 1 leto tefke ječa z do tkj PMribioi. Pavi« je odšel iz stavkom, da pride pri prvi tstv! Kožne doline nrkem ne vzhod, Povsst starega radarja. (Mfe Aston EMhtr.) n'.- _____ * (Dalje.) Takoj pri prvi Češi vina jc bila izrečena zdraviee, Izpili smo ne zdravje sveže vino in vesel smeh se je raslegel. Smeh ss je meisl med iivehno govorieo, kajti pomagale so nsm tudi žene, katere ao prišle z nami. Vaak je vedel povedati kaj zanimivege, a govor nam ja najrajše uhajal v milo alovenako grudo. Notranje! so pripovedovali o čudeaih Postojnske jsme, a Štajerci amo jim razkladali o. mičnostl zelenih naših holmov in livad, kjer ae pase govedo in drobnica ter uka pasti-rica in k brhkim hribovkam hodijo v vas dolinski ponočevelei. Kako lepo je pripovedovati doživljaje pazmm slušalcem v veseli družbi, a koliko lepše ie po-slušsti. Pripovedovali amo ai sgodbe, a ko smo se naveličali, nsm je Jsnes zapel ono o trti in o vineu. Predlagal je nekdo, da mora zapeti vsek svojo, da bomo potem sodili, kdo sapoje lepše. Mstevž s Štajerskega je s^pcls Hiš'oo imam na solnčni strani, tam, kjer sneg skopni najraji. 'Okoli je travnik lep zelen z drobnim rožcam raze vet leu. V nedeljo zjutraj ae zbudim pogledat v vrtec grem, kjer rožee pisane cveto, vijolice majejo s glavo. Za Matevžem jo zapel drugI, o-pevajoč vinski griček In rodno trto. Dolenjec je sspel o čaši in 0 sladkem vincu. Vsak po svoje. Ps žene so tudi hotele zapeti svo je. Micika jc pela naprej o slovenski deklici, druge so jo sprem ljsle. Zspels je drugo: Lepa zelena tratica, rožce po njej aem nabirala; najlepši bil je roini cvet cvet dekleta mladih let. Vsak je sapel svojo, la Krašov cu so nieo odprla usta drugače kakor tedaj, ko je nagnil čašo k ustom. Pa na prigovarjanje je za pel tudi on, robato sicer, vendar po svejet - Slovanski fantje tud' smo ml skoraj ao snedle nss u . . , ^ Tam pri Vipavi ) 1 na kraški planjavi smo se borili, vojno zgubili .... Slovenska Narodna U«t»«.»ljM* ». mpriU 1004. Podporia Jedntti UUra- 1». »*" « 4rU* UIU»U. ...<•».<<. tuj nesrečo. Poslavljati smo ss pričeli od prijatelja Pavlets, prej ps smo še eno zapeli o vinski trti, ki dobro to nam rodi, katera preganja vsa skrbi. Napilt smo še na zdravja goetitelju in voščili lehko noč, ki pa nas je s svojo, ženo pustil le pod pogojem, de sc drugo nedeljo vidimo zopet. Po noti domov sem premišljal o veselem večeru, ki je teko hitro jala, kaj reče ženica, ker jo ni b^ lo srsven. "Jaz se pa moje nič ne bojim", je pogumno izjavljal Krašavec. Ponižno aem se sprevil v hišo, vse je bilo po moji volji — v pokoju. Zlezel sem tiho v posteljo, žene pa me drugo jutro še videti ni hotela, tako sem se tiho obnašal tudi jaz. Ko sem prijel za boket, ps sem Že vedel, pri čem sem, bil j< lahek kot bi bilo v njem kurje perje. Hvaležen, de ni bilo hujše ga, sem prestal celi den. e tudi ko »cm prišel domov, me žena ni po gledala. Vse je kazslo, da se sbire plohe, in ko um se lotil zvečer juhe in pripomnil, ds ja vroča, U-dsj se je usulo. Pa na vse to sem jo čisto ponižno obgovoril, da bo dosti za nocoj, In,ko drugič grem, da bo šla še one z menoj. To je po msgslo, de mi je vse odpustile in v znek pozebljenje me j« Že obje le okrog vretu. Med tistim časom se je tudi jubs pohlsdiU. Zado- GLAVNI STAN, 2CS7-S0 SO. LAWNDALE AV«.. CHICAOO. ILLINOIS. IiVTŠevalni odbori UPPRAVNI ODSEK.i Vl.ml C* i »kar, Aorfr«« VUticfc. A. P. D T, B«i «I, p«„ uiiik Matt!»« Turk. Ujalk fcelaUktaa •4«Ulk« BU. N.vtk. fl. Mtatjull J.k. Vogrlck, «r«*»lk «Util» UU Ik. •eratltalj «UaiU Filip G*4U«. POROTNI ODSEK.i J*ka Ua4»rwM4, ________ ttlmlWr, B»i ITS, Barlwrua._______________.____ J*k« T*r4«IJ, B«> SS. H*»4er««BvilU. Pa* Jok« G*rlah, 414 W. Nay It« SprUcfUlA IU. BOLNIŠKI ODSEK i OSRKONJE OKROŽJE« BU« N*v.k.^r«4..«l*tk, SSST-SS S«. Law«4aU Av* t»rW**4atk, 407 W May St.. SyrUs'laM. »»•• S*rk*rt.., Okl«, Fr«4 A. Vider. B«i STS, Ely. MU», VZHODNO OKROUEi ZAPADNO OKROUEi Pvaak EaiU, Umtmk, SSIT Prêter CUvttlaad, OkU. CkU««*, ... Jae«k Awkr«li4, Boa SSS, Mm, »•«, Pa. J*ka Cr»i«lj, 14881 Papoet Aea., ClavaUad. O. AiIn talar. Baa 104, Grose, Ka M., aa ia«aaapa4. Maa Marc. U... 1SS, BaM, MlaaH aa •averaeepaA. Mika taVal, S4SS S. Wlaakatlar St., Marrar. U«ak Nadsorní odbor t pvedlsadalh, SSSS W. SSlk »I., CklaSea, IU. Fraak >r Av«h ClavalaaS, O.. Willto» Sitiar, 8404 Si. Clair tU Zdruiitvani odbori i Fraak AM, SI 84 Sa. Crawfeed Avo« CUaafa, III. Jaika Ovaa. SSSS W. SSlk Si« Cklaafa, lil. Jm. Skak. 8404 Orla« Cl.. ClevaleaA Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara. SSSS Si. Clalv A v., CW*alaa4, a POZOR I—Keraapae4aaaa a gl. a«lkaralkt, ki dalaja v |Un»t« «rada, — rrii lakalai < VSA PISMA, M se aaaeiaia m pesla al areMelha se aaslevei Pra4aa4a|4laa S. N. P. J« 8887-88 Sa. Lawad3a Aaa.. Cklaafa, III. VfB SADBVB BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE« BalaUka la|* aUtaa S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uwa4ala Ava« Cklaafl«, IU. DENARNK POSIUATVE IN STVAR L ki se tUeJe ft. laevšeaalaeae •4kara la |a4aala vaMa m aaslevai TejaUlva S. N. P. J« SSST-SS Se. Un-dala Ave« Cktaayat III. VSB ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI se peilljaja. aa >ei BUfaJalitva S. N. P. J., SSST-SS Se. Uwadala Ave., ChUaf^ IU. Vse prttaika aleda aadavaaja v gL levrievalaeas adkara m eej pellljeje Fraak Zalla«. preSwdalkw aadaerae«a adkara. ligar aaslar Je egaraj. Val prie! vi m «I. pa ratal edaeh se aaj peliljeje ae aaslevi Jaka Uader-waa4. 40T W. Hay Su Spria((Uld, III. Vsi depUl la dragi «plsl, aeaaaaUa, agUtl. aaralalaa la splek rja kar le v aveal a glasllaai Ja4aala, aaj se paillja aa aeilevt Tratvela", SSST-SS Sa. LewadaU Are« Ckleapa, IU. "Ds, to je vaakega rudarja prva dolžnost v njegov prid," sem odgovoril, a predstojnik je menda preslišal In rekel Isnova t "Kar tako delate bres posebne skrbi, samo da veliko sasluifte. Ko pa kdo toliko dobi po buči, da posneja pogine ali pa takoj, sem pa vsega jaz kriv, radi vaše brezbrižnosti." Popadla me je je8S, ko sem vi-del, da nima vsroka kaj takega ml očitati, ker slutil sem, da me samo radi tega nadleduje, ker ga nisem nikoli klical v hišo na kozarec vina, kot so ti možjs navajeni. Stapil sem bliže njega ln ge zavrnil: "Bobi že 55 let delam po rovih, pa šo mo nI noben bos pokopaval, jaz sem pa že dva in ni izključeno, da bom še tretjega". Bilo mu je menda prsvsč, ker se je postavil čisto pred mene in me nahrulih "Ti stari berač. Že dol-go stojiš pred peklenskimi vrsti, pa se ti šc vedno ne odprejo, Ti se drzneš ksj takega siniti, da boš pomagal pokopati tretjega bosa I Čutim tvoje žal jen jo in ne bom ga pozabil!" Odšel je in nikdar več ae nisva videla šiva. Kopal sem dalje in si mislil, ds ae mož vendsr msln preveč ponaša s svojo mlsdostjo . Koliko rnlsj-šib in Še močnejših mož je podU- potekel, in mala skrb so jo pors^, TUl| tUn „m a^lisl brvi ka ja odsev duše slovenskih naselnl-kov, njih misli in dajanj. Hamota-rlea pečlarioe, ki je odkritosrčno napisala, da ja grešnlca tudi ons, kakor smo vsi, 'ki nekateri držimo vreče, drugI pa tlačijo vanje\ me je spomulla na že davuo pozabljeni dogodek. Naj sa le nikar ne boji radi grehov, in nič naj ne hodi k spovedi, ker tisti, ki bi jo imel s po vedeti, sam tiči do vrstu v grehih. Ko sem še hodil v ljudsko šolo ln ml je bilo dsvst lat, ja nekoč gospod katehst po krščanskem nauku ukasal, aaj naroČimo svo. jim staršem, da mu pošljejo par glav česns, fižola in solatnega semena, ker ima zemlje dosti, s msnjka mu semens. Rekel je, da bo zato prosil bogs sa sveti bls-goslov, Očetu ln materi sem do-* ma povedsl, kaj Župnik nsročsjo. (Dalje prihodnjič.) Easolil mu Js, Kraneek in Pepe sls se sprla na ulici. In zabrusil je Prenoek Pepetu i "Kaj boš ti, ko še očeta nimaš!" "Kuš, morda Jih imam vaČ, kakor ti," ju jo zasoll! razdraženi f*epe — kega posebnega dogodka, a drugi dan sem delsl fte dolgo In še ni bilo bosa k meni. Premišljeval aem ravno, ksj je vzrok, ko je Is temine zabrlda lučka podpredstoj-niks, našegs rojsks Johsns Beti-če. Vse je bilo v redu in že je hotel oditi, ko ga vprašam, kje je pa Bob, da on prihaja ob tem času k meni. "Z Bobom je slaba", mi je od-govoril podpredstojllik. "HlopiČ, ki ga je io dalj časa nadlegoval, se mu je nocoj vnel, ds se je mož eelo noč zvijsl v bolečinah. Najbolj gotovo ga bodo peljali v bolnišnico ns (Jrcrntburg k opersei-Ji." Tako je predstojnik Šel od ns«, drugi dsn pa j« prišel neznenil j ft »tavb. Prva hiša ima 10 prosto-podpredstojnik. da ne bomo dela- rov. Prvi prostor Je trgovina s II, ker Je prvi predstojnik rova mešanim blagom, drugi ročn» skladišče, trat ji spalne soba Iu č. trti kuhinja. V kuhinji je vodo-v ud. Hkozl kuhinjo «hramb* In dva hodnika. To )• pritljišje. V prvem nadstropju j« ft sob, hodnik ZAHVALA. Podpisana se zshvaljujem tvrd-ki Kr. Nekser, M2 Cortlan.lt Kt,, New York, N. Y„ katera ml je pre skrbela densr Iz starege krajs, ko sem prodsla tam mojo hišo. Vsled tega jo priporočam rojakom, da se poslužijo omenjene tvrdkr, kjer bo vaak dobro po«tsež«n ln zadovoljen. Pozdrav vsem prijste. I jem iu znsneem. Krsnčišha Pre stopnik-Kastelie, Box NI, Merilu, Ps. (Adv.) POSESTVO NA PEODAJ V STARI DOMOVINI. Proda ae bivša Popovičrva hiša v Orknid na glavnem trgu, po zelo ugodni ernl. Vsrgs skupaj J<> Mil O udovoljBS f "dali veš moš zopet ostal hladen. ka ge je oenoti presenetil vlomilec T" 'Hieden Î '- t» -m. m -... - ni pred poroto. Dete v dimniku. - Is VeL Beč kereka porečejo, de je policije e-retirala neko IS letno dekle, ki je oeumljene, de je skrivoma rodila dete, ga potem sedošile in obesi la v dimnik, kjrr se ge š*k čez več tednov našli. Vsled nesrečne 1 Jabesni skočil pad vlak. _ V Djekovu ac je vrgel pod vlak Egon Jeeteek«. 29 let eter. Hotel ei je akončeti živ-Ijeaje, e mo je vlak odtrgal aeo» leve roke. 4*oprešen sekej je ho tel v smrt, je Ujavil da v«4ed tja rova. Predstojnik bežni do neke geepe, ki je poro dereen ei je ogfrdol prestar in re. in ima otroka, a ni hotela, keh "Toi»r, glej, de ta ne a-bi z a jim živele. bije." kjer je poeeetnik lepe kmetije, tam nekje na aolnčni strani, kjer'j«, Bob Anderaon umrl. Molče pospravili delavno orodje na varno, ker smo videli, da n* bo oso da lali, dokler bo ležal naš prrdstoj-nik na odru. Ksko Čudna je uso da. Mrnr j' Videl alati blizu vrat ¡j« atramšče. Druge mala hiša ob večnosti, sebe pa ne, akoravno Ja Moj| |x ,r„|, h0|,. Tretja etavba J« bil bližji kot jaz Ni ae torej člo j vel ban hlev xa 10 glav živine In veku dobro ponašati a svojo mle -vodovod, Kavno v isti stavbi Je doetjo kakor n« s atarostjo, ker »kladiSS« ra « želasaiAkih vozov rt ae izbira, ampak kosi odkra-j hlzga, §r*vrn Je stavbe z dvem* obdeluje svojo semljo, čeaer Slovence tako zelo veeetl. želimo mu, da bi bit srečen ln živel še mnogo let , Blovenei v naši neeelbini amo tlolai, pri čemur aee najbolj vele «poštoveaje do evejega roda. Bretje amo vei pri društvih in ta-di vemo, da sosed eoeedu najprej priakoči ae pomoč, ko je eila. • a a ht predsedaje lete s^m delel v ►vu. Predstojnik reva »ob Aa- Naš rov ja miroval, dokUr ni bil i»okojnik pololea k počitku aobsms, v eni tehfniea za Žive fti-viao tehtati, Nspr#J«fe^#llk ek«. deal, sraven Je kreeen vrl s gre- kakor ae peč vrši vedno pri nas, < demi. K hiši «pada trgovska opra da obrat zastoji, če umrje rudar va, elelale, pudrlni Kd. Njiv je zi ali predstojnik ter delodajelee |2 mernikov aetve, v<>#ga skiH*J Pokopaval s« m tudi tretjega pred-«tojnike. e a lliižsm se h konea svojega pri povedanje. MekeJ čaaa p šrm. ne. kej česa čilem več vrat časopise* nemških ia slovenskih, med kete. rimj mi je pe nejljabše Proeveta, ki je neš liet in po|K»laome avoho domiselno ptš. kar K potrrbu« - ja ena pereele. O«ldaljeoo le « minut ad hiše. Zraven spadati Ive I« pešae praviee, Vse hile ao aezldene In krite z opako t«r a4 v dobrem atenjtt. (Jgodae pri like se dotičnHia, kl trna namen prit) v aferi kraj Hkitptm ee*a |« le lltti, KtfAOfl Prodajalni hiše je Ivan 7*»ur mizar la trgovce v (>rkr»l*| št. 6J, pri življenju V njenih d«piaih slavijs PROSVETA Marija Rmetovt Zamah. Posamič in v majhnih akapinah hodijo ljudj« po peronu in «o tihi, mrki in sklonjeni. Bledo jutro jim je stopilo na obrsse, da so medli in prepsdeni. Oči so zesps-ne, poteze utrujene in ie noge ne vedo, ksm bi in ksko bi. V ozrsč ju je sluzssts megla, ki ss apsja s ssjsatim. motnim dimosa v črni-kasto tenčieo. lokomotive šopi-ha jo, puhajo, prekali in gromeče vlečejo težke vozove. Potem br-lizg, ¿um, ropot — in apet sopihanji Mati pričakuje cins. ki se ds-nes vrne. Vsa bleda in prepsdens je, nemir je v njenih očeh in kret-njsb. Nestrpna ne ozlrs proti smeri, odkoder bo prišel vlek in pogleduje na uro in izprsiuje po zemudah. Pa nenadoma, ko miali najmanj na to, priporoče vlek in se uatavi a ailnim šumenjem in avričsnjem. Mati pogleda pozor-. neje, opazuje prišelee; tem! In le priatopi, iztegne roke in vzklikne: "Tonel" "Meti!" In objsmets se in poljubite, s Tonetu se zsostro oči. Ozre se in vprsšs; "Kje je Milensf" "Truden si. ksj! dsj, dsj meni vse to — oddsm poatrežčku — no, dsj! Oh ti revef, revei moj, ' ksko te je vzelo I" hiti meti in pokliče poatreičke. "Pa Milena, mati, kje jet" "Milensf" Msti se prisiljeno nssmehne in hitro izgovarjs besede j "Mllens, Tone t Ah, vel, po-sdrsvljs te, ps — " "PsT" "No — je nsročils, ds js ne-ksm slsbotns, ni mogla tako igo-dsj ns kolodvor, in — In se opro-IČs, in — aeveds te posdrsvljs — in, če dsnea ie ne bi priiel k njej — jutri bo ps — no, in sploh Tone, ne skrbi zaradi tega, saj vel, ženske amo bolj alabotne, ni* kari nič zato — ss j bo le vss dobro. — Ps kaj govoričim, taks vesela sem te, dve leti se nisve videla. — Br, bri pojdivs, da bo va skorsj doms!" In besede se, zeletsvsjo drugs od drugo in pre-hitevsjo druge drugo. Tonetu je ( čudno: ssboli gs, ds ni njegove zeročenke, ds ji ni toliko zsnj, da bi gs priils pozdravit, zdaj, ko se je srečno vrnil po dveh letih. In ironično se smehljs, ko prsvi: "Čudno je vse to, msti, ksj govorite. Vendar, seveda, narsvno je, ksj ps. Egoist sem, ps mišjim, ds mi mors bri vse v moje naročje, ko pridem domov. Pe ni niče-ssr budegs, nevarnega 1" "Ksjf" "No, to — z Mileno." "Ah — nič, nič, mslenkost." "Ps zsrsdi mslenkosti je ni in ne smem k njejf O, čsksj, čakaj, Milena! Kar zdajle koj pojdem tja---" "Ne — Tone —- za božjo voljo — ne!" hlsstno govori msti in gs prime zs roko. A ko vidi, ksko se zdrzne Tone v silnem zsču- j denju, brž zevzdibne, se nasmehne in prsvi: "Ksj ne, poglej, vendsr, ksko si me preplsiil! Ko je ps nsroči-ls, ds ne in ne! Ps veš, ne skrbi." • Tone zmsjs z glsvo in težko mu je. "8sj je vendsr pisala ie zadnjič ---" "Seveds, seveds — ko ti ps rečem, Tone! no, ne bodi tsk!" "No, ssj res, msmics, kakicn sem, ksj net Vss nič ne vprs-ism, zs vss se nič ne zsnimsm; kakšen sin je to, ksjf" In ko sts doma, jims tečejo besede vse uglsjene in dobrs, če-prsv se hipno pretrgs ve» materinih besed; Seprsv se v trenotku stemni Tonetovo čelo. In ko odide Tone v svojo sobo in leže k počitku po tolikem trudu in nsporu, se sesede mati h s zofo, strmi prej se In iepeče: "Ksko bi zdsj to, ksko bi zdaj ( to t Ps ko sem gs tsko željno pri- čakovsla, vse dni hrepenela po njess, tako iejno požirala dneve, meseee, ti obe leti I Tn zdaj — in denee — jojt Kako bi to napra vila, ksko bi to uredile t" In sna je z glsvo in jo podpre z rokami "Vprašal bo, nestrpen bo, aiel mi bo. In če kdo ds je doma in bo priiel in mu bo povedal! Moj Bog, niksri, niksri tegs? Ksko, ksj bi zdsjf Če izve. Če 4zve, ds je Milene---Ah, ne, _. f» ne —- In solze ji pridejo v oči, zdrknejo preko prstov in lijejo, lije-jo, kskor so lile vseh teh itiri-nsjst dni. "Ksj hočem, ^sj hočem! Pa jez ne vem, jss ne morem. Ko mu ps nisem mogls sporočiti tegs, ko sem se ps tsko bsls zsnj t Ksj ne, ti moj ljubi Bog, kaj ne, saj bo ie vse dobro f" Potolsii se ockttiko, skrbno si obriie oči in tiho odide v Tonetovo sobo. Po prstih se plszi do postelje in se zszre v mirni, pokojni obrez Tonetov in zepre oči in toliko, de se ne sesede tik postelje, ko se spomni ns vse ono grozno, grozno , . . Ps odide spet iz sobe, gre po oprsvkih, skrbno nsrdčs služkinji, ds ns sme motiti gospods in če jo pokliče, naj pove to njej, bo že ons skrbela zsnj. In spet prislaikuje pri Tone-tovissobi. Večer je že, ko se prebudi Tone, in msti brž odhiti k njemu Ves dsn je ostsls doms, ves dan je pszils, Če bi klical Tone. In zdsj je vss v ognju, prinais mu zshtevsne stvsri in jih odnsia in mu streie kskor otroku. "Ps mati, kako me bosta rez-vsdili l" "Ah, beli no, to je, sinko, dve leti, dve leti te ni bilo!" In objeme ga in se vroče rssjo-ks ns njegovi rsmi. "Kaj je, pasti, ne joksjte vender!" jo tolsži Tone in čudno se mu zdi vse to. "Ti revež, revež moji" "Ah — zsksj! Vidiš, ko si bil 4000. Po vzorih dr. Hlčmsha, napisal dr. Hsvisskdo. (Daljt.) "Torej tsko C* pričels je Mets s mogočno zvenečim glasom, "tsko se iivi v moji hiii! Tukaj ss pijs in lije, prsv kskor bi sodci ne imeli dne! Lepa js tal Ali sem jaz zadnjs v hiii, sli sem menj, nego ts-le pater major, ki si js s tvojim vinom okoval nos, ds s* mu sveti kskor bs-kren lonec f Seveda, sste mors vse biti; sko nsj ss nspsss tvoja oeeta, potem ae ti ne amili nič! Hej ne sme govoriti! Hej mors molčsti! Tako ss tolsftii! Ako s» ps stsrs Mets poželi novegs predpssniks, sil »esnetne svilnate rutiee, tačas js vss predrago, tskrst je prszns moinjs, in zsd-njs lirs js Izginila Is predeles! Taks grdobs si tli In ks^sr mi je tsveten jesik, ds ne amem (spregovoriti psmetne besedice, sli si priiel le kdsj in izpregovoril: Metike, izpij kupo vli>s, ssj gs je obilo v kleti in potrebne si gs tudif Ni« kdsr nisi priielt" "Pod smrtnim grehom ti je vender prepove-dsno, piti vino, ker si fenskst" zsstoče prelet-polkovnik v ailni stiski. "Pod smrtnim grehom!" sssmeje se Mets porogljivo. "Kij se nam pripoveduje z leče o »spovedi svetegs Janeze XCIXf Ali ne govori dskret: 'Ker se rsbi vino pri svetih maish božjih,' govori duh blsfenega Antons od Kale, 'odslej naj ga pljo samo maftniki boijit' Ni li zakon jaaenf Odgovori sedaj, bilka pieiasta!" "Upo te prosim, molči. Metika!" "Kaj bi molčala! Ali nisem v svoji hiiif Ali te nisem čakale in potrpela, kolikor le more trpeti ieuaksf Pod smrtnim grehom! Poaluiaj-le, ljudje krfičsnaki! Ti si pa takien, da ae bojii amrtncRS greha! Hcvcde!" "Milo te prosim, molči, Metika! 8aj nisvs ssms!" "Meni nič do tegs! Presvetlemu nsdikofu potoiim. sli ps nsdviksriju Gregoriju, ds zve ves svet, koliko pregrehe tiči v tvoji uanjati koii! Sedaj hodimo spst, to je nsvada v moji hiii! Ravnajte se po tem obet In ti. bakreni noe, glej, da isgtoei! fce obrez!*' itginei! *e me srhe vm prsti, da bi ti pomlatila že je dvignila pest, sli tedsj je bil pster kskor «ep* pri svoji ssblji. Niti opsusl je ni v sobi, tsko ročno je isginll pri vrstih. Pster polkovnik pa je vil roke in vskliknil: "Oj. ti netrečna dis-p*n/a ! TI prtklieans dfcpeuza!" Meto je e tem vrillkom raidraiil ie huje. "Tebi bi bilo po volji, ds bi morala vedno mol-isti kskor mil v luknji pod zidom! Tods nič ne bode ! Ali »cm mords edmo ssto na avetu, ds ti savijam ude v flanelof Ksj let Povem ti, potrprl-ljlvost mojs j« prikipela do vrha. in nič več a« bodeš pometal t mano! Teh poieruhov nečem v kilo. de velv ravnaj se po trm t To je zedtge moja besrds! Ako ne, sspojem ti drugo »h sem, ti auha dlake tli Sedaj se poben apel! Tods le urno!" grem, Metiks! £e grem!" hiti prelit polkovnik. Rdajei uglede nje raaljačeno oko mene, ki aent doelej ponliao etsl v »o m raku pri vrstih. V novem življenju mojem je bile 4o prvs iensks, s katero sem imel oprsvils. Tods kruto me je tfprgjele. "Ksj." kričala je. "tukaj tiči ie drag poje-duh! la opH je ie do grlftf No, tebi pa odprem vrata drugače 1" tako dolgo z doma, ko si toliko prestal I" "Ps je zdsj vse drugsče in spet bo lepo. Le pustite vse tisto, ksr je bilo. Zdsj svs skupsjl" Msti si obriie solze in poglede Tonete. Ps se ji spet skrivijo ust-niee in komsj pridrži ihtegje. "No, tsk pojdivs zdsj, pojdivu — Lačen si ksj uef Revei — le razno. zvestoba v — zlati valuti. Na Čeikem nekje se je dogodila tale pre v čedna zgodbi-ga. Kskor pač msrsikje v sedenjih časih, se je tudi v dotičnem mestecu širila in razcvitala — zakonska nezveetoba. In to na ženaki kakor tudi na molki etrani. Zgo- Žc je iztezsls pesti proti meni, in oči so mi bile v nevarnosti, da mi jih izpraska. Tedaj mi je reiitelj Azrsel razširil dušno obzorje, da se mi je ie bolj rszjasnilo hišno razmerje pstrg polkovnika. s. "Sestra Meta," šepnem ji na uho, "pomiri se. Strežnik Peter je ravnokar priiel iz eobc, ali rmeno svojo paličico, znak službe svoje, pozsbil je v nji." Omalin lu ji jc pest, in aiknile so Meti beaede izmed sob: "Ds bi vzelo peklo tegs tepca!" Komaj čuti prclst polkovnik, ds se polegs nevihta v arci zveste gospodinje, že sc mu vzbudi vojaiki pogum. "Res» Kdo je to?" Rekli »koči k meni, "Ksj delal tukaj? Kdo le js poklical f" ' "Tujec sera!" odgovorim. "Tiho! Dokler govorim jaz, mors vsskdo molčsti v hiii moji!" , Stsrs Mets ne je v tenf izmuznila iz sobe, in ravno zategadelj je kričal pater polkovnik tako hrabro name. "Govori torej, čc te vprašam!" zadere se iz nova. "Meniš li, da mc bodeš amešil v moji hiši? Kdo aif" "Tujec, ki hoče v mesto!" "Tujec! V mesto hočeš! Spominjam ae. Na ime Porodnice bolje! Sedaj ae pa ne spominjam, ali sem poslal kurirja na sveto komiaijo! Jezus! acm morda pozabil I Več ava pila s tem bslsre-nim vragom, nego morem prebiti!" ' V sobo «topi strežnik Peter. Zopet ime rmeno psličico v rokah in z mirnim glasom naznani gospodu svojemu: "Sveta komisija jc prišla!" » "Tedaj nisem pozabil,", razveseli se polkovnik, "torej sem vendarle poslal kurirja! Mojs glsvs psč misli ns vse? Kjč jc zbrsns sveta komisija f" "V modri aobi!" "Vsdl tujcu vanjo. 8veti komisiji pe naznani, dg sem bolan in da se zato toe morem udeležiti seje. Ako se sklene, tujec tudi lahko prenoči pri meni! Sob imam obilo! Tudi to poroči sveti komiaiji!" Nato sc pater polkovnik obrne k meni: "Koliko ai le plačsl zame, tujec?" "ftestdesrt lir!" «d "Plsčsj jih le iestdeeet, ker si nsstsvljsl ule-ss po mojih aohsnsh in po kotih, ksmor si se vrinil nepoznan!" Vzamem is psss šestdeset lir, de jih odit* jem petru polkovniku. Mislil je le, ds je njegov ta denar, kar sc zopet odpro prikrita vratea, i« stara goepodinje se nem is novs priksls is sva-je spalnice. "To je pe moje," izpregovori jsko odločno. "Ssj nI treba, ds bi vse pogsnjsl po grlu, ssj. lshko tudi ksj d si zs bilo! Lirs so moje!" Pogrsbila je densr In porotljlvo pristavi-le: "T» spst! TI, Peterček. pa vedi tegs tujes da svete komisije: Odrialmo!" Tako se je tudi sgodilo. Ko stoplvs s Petrom v modro aobo. bila js ondu le zbrena takoimeno» vena "mala komlaljs ss preiskovsnje tujcev " Načelo vsi ji je atsrl kanonik od svetega Nikolaja, sivolas ia dobrovoljen ros pod. JU p»nikar je bil Mlvikarij Gregorij, mled ia preeej lepa rejen gospod, kateremu se je tskoj videlo, ds ma jsko teknejo pečene ptice, kstere obira pri mizi ikofovi. Htreinik Peter pove najprej, kar ma ja naročil pster polkovnik. grests je in pripoveduje vmes o svojih doživljsjih. Mati kima, ae čudi, izprstaje; a hip za hipom oatane pogled nekje v dalji, izostane beeeds in se pretrgs. Tone ne opszi ničesar, ves razvnet pripoveduje in je vesel, ds je končno spet doms in pri materi. — Tods, ko nasfenc vrzel v pripovedovanju, ae zazre Tone v mizo, a potem odločno vstane in prsvi: "Zdsj grem; moram." Mati ae prestraii; tudi ona vstane in gs pogleds. "Ksm?" "K Mileni." "Tone — niksri — moj Bog!" In prime gs za ramo in se gs oklene. "Morem. In ne vem, ksj je vse to? Nekaj mi skrivsto! Msti! Če je Milens — ---Ah, ne — nezveste mi ni postala — v pismih ni Isgsls. Ps zsksj me ne pustite k njejf Kaj vam jef Trenete se, spet sol?e, msti!" Msti se sesede ns stol in govori v presledkih: "Še noeoj, le ie nocoj jwtrpi. Rekls je, da ne hodi dsnes — no, ps če bi iel — pa radi mene ni-kari. Vsaj danes bodi le z menoj, Tonel" Pa pridem koj, vrnem se in privedem ie Mileno! No, mati, ne jokajte, lep večer bomo imeli vsi trije." "Tonel" "Čez pol ure se vrnem." Mati plane za njim in vzklikne: "Tone, za božjo voljo, počakaj, slušaj!" A Tone se ji iztrga iz rok in odhiti. Mati pade na zofo. " Jo j, Tone, moj Tone 1" In kakor v ognju ji je glava, telo drgeče. Pa nenadoma se burno odpro vrata in Tone zavpije s hripsvim glasom: Mati — je res?" In prime jo za rame in jo strese. "Tone — usmili se! Nisem ti povedala, ktr sem se bala, da zboli!, da umrjei, da se ne vrnei nikdar več---" "Bil sem tsm; dekla js skorsj omedlele, ko sem jo vprsial po Mileni ... In je povedala, če ie ne vem, da — da je Milena .... Mati, je res? Mati ae ga oklene z vso močjo, a Tone jo odrine in reče trdo: "Govorite, mati! Ali jc res Milens , ♦. " "---um ris; res." Kskor dih se msteri isvijcts besedi — in potem objame. Toneta in ga božs in poljublja kskor otroks. Tone je ves bled in sc stress hip za hipom. In nenadoma poskoči, da omahne mati, in zavpije : "Ni res — ni res! Lažete, vsi laiete!" In oddrevi kakor besen is sobe in is bile proti Mllenine-mu domu, — sv trenotku ae n-stsvi kskor vkopsn. Silns groza mu polni glavo; nenadoma začuti, da je sam, čisto um na vsej zemlji; ds stoji src. di votle krogle. — In tis se mi^ izpodmiksjo, srce mu zaataja In sgrudi se ns zemljo kskor mrtev. nezvestnežs šla tožit Župniku svojo — sovražnico in nasicdnico v moževi ljubezni. Dobri gospod, Ves potrt vsled rastočega pohujšanja v njegovi dolini, ai sprva ni vedel in znal pomagati. Pri nedeljski pridigi ps se je ojunsčiL In z ialostnim obrazom je med pridigo poevaril svojo ovčice in poslu šalke, Čei, da ena izmed njih svo-|vo odkriti ruski državlj 3emu možu krsde čsst in naj sc imeli niti pojms o svetov PONDEUEK, 81. MARCA, riji, kjer je proučeval] zu obale Obe je našel mor ie ni etopila noga JSvropejea. Goro d kov rastlinsko bogastvo ttL kjer je našel raatline, kij botanikom aamo iz Alssi verne Kanade. Najbolj! učenjak čudil, ko je našel! poznan narod, ki ž vi v krajih na severni obali t! ceana, ob pritoku reke V*] narod je sličen Samojedi se razlikuje od njihpol Gorodkov je dalj času prd običaje in način tega nep< ga naroda. Ti nepoznani iivijo v majhnih vaseh \n\ zelo primitivni kulturni živijo popolnoma patrijarli ozkem rodbinskem krogu. {•imprej otrese peklenskega gre ha. Za pokoro pa naj dotična greznica lepo na tihem vrže en cekin v cerkveno puiico. Reččno storjeno. — j4o, pride popoldne. Ia zopet so ^ipolnile ie dobre duše božji hram. Ko pa je po opravljenih litanijoh duhovni oče dsl prinesti jn odprla oerkveno puifco, vsulo se mu jO tfa mizo — 36 bekiOdv.r Sovjetska Rusija ia nova države. Lit vino v je dsl sledečo izjavo : Do zadnjega čass je prevledo-vala iluzija, da prinaia priznanje ruskih sovjetskih republik koristi samo Rusiji. To iluzijo so sedsj odstranile Anglija, Italija in Nor« veika, ki so brez obotavljanja Mussolisi in primorski Kakor znano ni Mussolini r faiisfapvsko listo na Primi aobenegs Slovenca, ker je| da nsstopijo Slovani kot ni manjiina. Na to se je po ¡J Acerba oziralo tudi pri ra države in volilna okrožja.] so državni predstavniki v ski Krsjini in sam Mussolinil tovili narodnim manjši: polno volilno svobodo. To ovies nekaterih prenapete^ priTnale~govjetško"vlado."od"d^ ^ozijo slovenskim obrtnike pojms o svetoval in o veliki ruski revolueijU IZ PRIMORjj do dne se krepi mednsrodni položaj sovjetskih republik in s političnega staliičs ne more biti vseeno za male države, ako se o-botsvljsjo priznati sovjetsko Rusijo. — V Evropi imsmo nove države, ki so nastale pasneje kot sovjetske republike, s nas ie niso priznslOi Mi smo priprsvljeni, ds jih prižgemo. Isto zahtevamo tu-j di od njih. — Dobra lekcija za če-iko, jugoslovsnsko in rumunako buržuazijo. socialistična konfs- renca. — Ns inicistivo II. inter-' nacionsle se sklicuje v Bukarešti balkanska aoeialietična konferenca, da pridejo, t osirom na kritič-' ni položaj med Bolgarijo ia Jugoslavijo, balkanske socialistične strsnkc v olje medsebojne stike. | Nsmcrsvs se ustanoviti bslksnski socialistični komite, ki bo imel nalogo, delovati' zs mirno reiitev vseh eporov med balkanskimi drŽavami Druga internseionsla hoče krepko podpreti to skeijo. Narod, ki nI vedel m svetovno vojilo. — Te dn^ss jo vrnil v Ps-trograd snani ruski bottnik Gorodkov, ki je bil ns znsnstvenem potovsnju v daljni severni Slbl- Vipavski dol ni, da jim hod vzete koncesije, ako ne bodi li sa večinsko faiistovsko To je najhujše moralno ki je v oetrera nasprotju z volilno svobodo. • 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZU. ZDRAVJl V DRUŽINAH JuumD ■ A|tT»«pfCi)» ^míIi Priporočljivo 2d odposp pri sdrviVljerijü srbečic ¡H rvszqi^i Koin'h i>okzi)l CENA 30t Vpr»m* pet I W F SEVERA CD CEDAR WAPIDS. IG* ZA KUHANJE PIVA DOMA Imsmo v saloft sled, hmelj, sledkot tn r*e druce potreMčint. Poskumit* In ee prepričajte, de je doma pH nas kuhani vedno le ne/boljii neJU. ------ nphtu steklenic in . In aajee le tudi sblrke sodov n rasnih loneev, Itd. Mi vam dostavimo naročilo pe pe Iti. točno » kraje. G roce ri jam. sUdélésrjsm in v dm jal ne «elesnine damo primeren popu«« pH večjih naročilih. Ptiite pe (aformnrlje na: FRANK OGLAR, , S40I Isftrhr AWWM, Ornish. O. EMIL KISS, MRKIH, IM—tod A «o.. No« Yo* Ci* UstooovljoM loto IIM. DtUTM DOLAR—DINAR . SA VELIKO NOČ • kltfi is PUHi veliki izlet v jugoslavij sslavno® "aquitama «,mt Tm Od phi j« Iz New York« t MAJA (Svibnja) (^rtW CktfWuffi ) Porah tu S utemih toi M morja aH maaj kot # «lai «4 N« York« JacoalaTli«. — Ulotaik« bo4« oaobno rodil C. St. M. VuVovlí. wratoifc Caá Linija » Na« Vor*«, katarl ja MI »r«i« «ia4oik jM«oala»a»»»lw«» Cr»»r»l* KonaalaU v NaO Varfc«. — O. Vakovll bo potoval s ialataiki do Zorrt«. ko patil m vm potnika lo akrkal M najboljla — toaatL CUNARO UNIJA |a alar»* aaaaa pa <*m a* ■•lu««. ksSar tuai m larratno IwSlaJa — Na aana« U la vratna prilik«, to ki na »II v tornavía« a trm toa». Sa natoUto paJaaaUa okrnit« aa to Caoartovaca aconta v vatoaa aaaatii all na: CUNARD UNE «40 No. DoorWns Stroa», CHICAGO, ILL. ' »nt« njsn* nrotdoiaMl m mm AKO STE TUDI VI ssed onimi rojaki, ki ee namenjanl v stari kraj no pomlsd. je » V«Jo korist, de piiete naii tvrdki sa pojosnil« in jI poverite poole To bo ee Vaa pomenilo najboljšo poatreibo, saradi kstere j« neie tvrdka spletno snana Ia priporodaaal Imejte to na um«! RAVNO TARO JR V VAiO KORIST, ako nam Pfverttt poalt. ki so v svesi s dobave Vaših sorodnikov In prijatelj«» rehi kraja. Neie tvrdka Vesi bo IsdHeU aetrebae itfsve tsfnjj vite), poelele karto, nediU porno« ob prihodu v h J- kakor je to storila ie sa Številno dru^a rojake, od kaunl» sc •• mnofi Javne zahvalili aa tsba poatreibo I POŠILJANJE DENARJA. Neie banka Ima svoje lastno evese s poŠto In ""' ^¡fj bankami v starem krajo Ia naSe poMljatve se dostavljena prt)«""^" aa dom ali sedajo poito bros viakoga odbitka Nate cm»« so rrooa mod asJntijtmL Vse poiiljstve se nekeiejo po ceaah enega dne, ko mi Popra lija» ra|aka le Imala, (sffMavka). o