URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO VI 30. MAREC 1961 ST. 15 V S E OBCINSKI LJUDSK1 ODBOR ZALEC 117. Druzbcni plan gospodarskcga razvoju obdinc Zalec v raz-dobju od 1961. do lOb1?. lota. 118. Druzbcni plan obdi ne Zalec za leto 1961. I N A 119. Odlok o prorafunu obdi ne Zalec za leto 1961. 120. Odlok o ustanovihi druzbenega sklada za Solsivo obdinc Zalec. 121. Odlok o tem, v kakSnih primerili «me zasebno kmetijsko gospodarstvo sprejeti v delovno razmerjc kmetijskega delavca na obmodju obdinc Zalec. 117 Obcinsiki Ijudiski oidibor Zailec je po 4. clemi ealkioma o pristoj-naati obiinsikih in okirajnih Ijudiskih adiborov in njihovih orgainov (Uraidiii Jdsst FLRJ, st. 52-644/57 in 27-492/59) in 50. 61enu zakona o dbtinskih Ijudskih od-borih (Uiradni Ii st LRS, 6t. 19-88/52) na seji olbdinskaga zbara in na seji zbora proizvajalcev -dne 23. marca 1961 sprejeil DRU2BENI plan gospodarskcga razvoja obtine Zalec v razdobju od 1961. do 1965. Icta PERSPEKTIVNI RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBDOBJU OD 1961. DO 1965. LETA V pavojmem obdabju se je gospodarstvo, tako ikot v celotni dtiavi, hitro razvijalo tudi v obdini Zalec ter so bili dosezeni pomomlbni uispehi na vseh podrodjih gospodarskciga in druzbenega zivtljenja. Na podlagi raiavoja proizvaijalnih sil je priSlo dio veliikih sprememb v «truitoturi gospodarstva in v so-oialno ekonomski strulkturi prebivalstva. Pri item so se modno olkirapile proizvajalne sile druzbenega soktorja ih socialistidni druztoeni odinosi. Celoten raavoj je bil se posebno 'uspesen v razdobju zadnjlh 4 let, t. j. v taku izvajanja preteklega perspek-tivnega plana. Za ito obdobje ni karakteristifean samo velilk iporast oelclkuipne proizvodnje temvei tpredvsem skladnejSi razvoj in ito tako na padrocju pasamemih panog proiizvodnje kot tudi na podroCju ceiotne po-troSnje. Da se ibo gospodarstvo na obmodju dbdine Zalec razvijalo sMadno s siploSnim gaspodarakim razvoj em, je treba v prihodnjem obdobju upostevati zlasti ma-slednje: 1. V prvi vrsti bo treba zadrzati visoko stopnjo porasta ceiotne proi/.vodnje, ki je biia doseiena v pre-ttiklem obdobju iter pri tem ipospesevati razvoj zlasti tistih dejavnosti, ki imajo v obi in i posebno uigadne po-goje in omogoiajo skladon razvoj gospodarstva v teh in naslednj.ih obdobjih. V ,ta namen bo treba Se nadalje razvijati ceilotno industrijSko proizvodnjo tako z boljsim izkoriscanjem, z rekonstrukcijami in modemizacijo obstojeiih kapa-citet ter tudi z uvajanjem nove iproizvodnje, ki bi po potrebi postopoma spreminjala obstojeio strutoturo in-duistrijske proizivodnje. Indusitrija naj v bodoie po-sveti vei pozomosti kooperaeiji, boljsi izrabi surovin in adpadkov 'ter specializaciji in Ikvalitetni izdedavi. Za boiljSe izkioriSianje surovin je zaceti z novo graidnjo le taksniih objektov, ki ibodo .zagotovili -cim smotrnejSi .izkaristelk in bodo locirani v stoladu s sploS-nimi etoonomskimi pogoji. 2. Tudi kmetijska iproizvodnja bi se morala Se na-prej pcispeSeno razvijati ter usmerjati predvsem v dejavnosti, ki najboij nstrezajo naravnim pogojem, ipo-trebam notiranjega trga in moznostim izvaza. Bodoii razvoj kmetijstva 'bo itemeljil na velikih socialistiinih proizvodnih enotah, Iki bodo sposobne s isoddbno teh-niko in znanstvenimi dognanji organiziraiti drudbeni proces dei a na 'intenizivnejSam raevijanju proizvodnega sddelovamja. 3. Na podroiju gozdarstva je treba za izbdljsanje preskrbe z lesom .in tuidi za smotmetjSe izkorisianje les-ne gmote pireiti na soddbne naiine. gojenja in eksplo-ataoije gozdov. Preiti bo treba na krienje relativnih gozdnih zemljisc in prehajati na intmzivno plantazno gojitev hiibro rastoiiih drevesnih 'vrst in itemu prilatgo-diitd obseg in naiin seinje gozdov. 4. V gradbenistvu je treba doseci odloiilmo teihniino rekonstrufccijo s ihitrim -uvajanjem mehaniizacije ter za-gotoviti inidustrijski iriaiin izvajanj-a gradibenih idel ter z ujporabo sodobnejSih grad/benih materialov. 5. Promet ibi moral zagoitoviti predvsem ihibrejSi in uCinkovitejSi prevoz blaga v skladu z nadaljnjim razvo-jem ceiotne proizvodnje in potroSnje ter omogoiiti boljSe pogoje za prevoz potnikov in razvoj turizma. 6. V itngovini, gostinistvu .in ebrii je treba povedati in modemizirati kapacitete ter iiZboljSevati kapacitete ualuig skladno z inairaSiajooimi ipotrebami prebivalstva in gospodairstva. V trgovini je treba pospeSevati specializaeijo in sistem samopositreztbe oziroma samoiztoire. V gostinstvu bo treba poakrbeti za kulturnejiso po-strezbo, za veCjo moanost za razvedrilo gostov, oben-em pa iposvetiti hotelsikim in turistienim kapacitetam vedjo pozornost. V dbrti ibo treba pospeSevati zlasti usiuznostno -obrt in stremeti za oimveijo In sodabno mohanizacijo dela. Povsod fcjer je ito ek-onomisiko upravideno, naj se usta-navljajo obrtni centri. Obrtna in trgovinska podjetija naj posvedajo vso pozornost razsiritvi in ustanovi-tvi 'servlsnih dedavnic. 7. Predvideni gos-podarski razvoj bo terjal v bodo-eem obdobju nadaljnje poveCamje invesitieijskih vla-ganj. Nji/hovo strukturo bo treba usmerjati tako, da bo ustrezala polit iki skladnosti vlaganja v gospodarske investicije in investierje druzlbenega standarda. Da bi ustvariili ipogoje za hitro poveCanje produfctivnosti idela, bo potreibno usmerjati nal'dzbe zlasti v ipaspeSono me-haniziranje in avtomatiziranje proizvodnih iprocesov. Posebno sitorb bo treba posvefiati povecamju ucinkovi-tosti investicij ter skrajSanju rokov izgradnje. Pri iz- biri imvesticijtikih objekbov v akviru iste ipainoge je dati prednost 'objektom, ki ob mainjsih nalozibah zagotav-Ijajo hitrejdi in veCji ucmdk. 8. Osnova za hitrejSi razvoj iproizvajailniih sil mora biti v bodoce prodvsem v narascanju iproduktivnasti dela, ki ije obenom tudi ipogaj za poveCanje -osobne ipo-trosnje in druzbonega stanidanda ter za stalbilnoist oseb-nih dohodkov. Povecanj e iprodiutotivmosJti 'dela lbo temeljilo na iz-popoinjenem sistemu delitve dohodika med podjetjem iri druzbo, na nadaljnjem uvajamjiu in razvijanju delitve osebnih dcnhodikav po delu, na uvajanju modemih :tah-noloskih postopkov Ln saddbne organizacije dela ter na boljsem izkorlscanju obstojefiih zmogljdvosti. Predvidena stopnja porasta proizvodnjc in nadalj-nji razvoj druzfoenlih sluzb Ibosta zahtevala nadaljnje povefcanje stevila zaposlenlh tako, da se bo socdalno-ekonomska struktura prebivalLstva se napirej spreminja-la v sroeri 2manjsevanja Stevila kmeCkega prebivalsitva. Pomerabna materialna osnova za dvig zivljenske ravni bo razvijanje in iZboljiSanje trgovine, gbsUnstva, dmzbene prehrane, Obrti in drugih dejarvinasti, ki so v neposredni povezavi z osabno potroSnjo prebivalstva. Vzporedno iz razvojem osebne potrosnje se Ibo raz-vijall tudi diruzibeni Standard. Pretezni ddl razpoloz-Ijivih sredstev bo treba vlagati za razvoj fcomunallne in stanovanjske dejavnosti, salstva in zdravstva. 9. Bododi gospodarski razvoj bo zagotavljal na-daljnjio krapltev socialistirinih dmzlbenih in proiavodnih odlnosov in socialisti&nih 'c/blik gospddarjenja. Spodbud-nejisi in svobodnejsi 'odnosi v razdtilitvi dohadka v go-spodansikiih onganizaeijah, ki so pnedvideni v zveznem perspeilttLvnem pilanu, bodo se nadalje povebevali ma-teriaUno zainteresiranost proizvajalcev in komiune za hitrejSi razvoj gospodarstva na njihovem obmodju. Pri tem bo trelba diosledno odpravljati administra-tivno poseganje v gospodarski razvoj kolikor to ni v skladu s predpisi. Razsirjati in krepiti bo treba delav-sko samouipravlj an je in drazbeno upravOjanje ta!ko, da bodo organi delavtskega in druzbenega mpravJijanja ilah-'ko 6im popolneje in nepoisredneje odlodali o ustvarjanju sredstev in o njihovi uporabi za osebno pofcrosnjo ter za investiti je v proizvajalna sredstva oziroma za druz-beni Standard. S tem se bosta povefiala neposredni interes pa tuidi odgovomost delovnih Ijudi, da bo proiz-vodnja stalno napredovala in da se bodo izboljdevale zivljenske razmere. Nadaljnja decenitralizacija z ustvarjenimi sredstvi bo omogocala gospodarskim organizacijam, zavodom in komuni veiji vpliv na proces razSinjenja reprodukcije. DRU2BBNI BRUTO PROIZVOD IN iNARODNI DOHODEK 1. Na padlaigi dosezenih uspehov v zadnjih stirih le-tih in dosezenih materialnih pogojev ter prifiakovanem porasbu proizvodnje in v skladu iz razvajem 'se predvi-deva nasdednje povedaraje drui/benega bruto proizvoda in marodnega dohodika: — v cenah iz 1. 1959 >§ 1960 1965 Indeks £" Druzbeni bruto proizvoti 12,302.943 21,826.250 1771,4 12,25 Narodni dohodek 5,791.278 10,258.684 177,1 12,0 Predvideno povecanje proizvodnje, ra dum ano v druzbenem proizvodu in narodnem dohodtou, bo moe-no doseci z rationailnim izkoriddanjem vseh iproizvodnih zmogljivosti, veijo storiinostjo dela, vkljutitvijo pove- canih oziroma noviih kapatitet, s spodbudnejsim na-grajevanjem in splosnim dvigom Zivljenske ravni. 2. Racunamo z naslednjim gibanjem druzbenega proizvoda in narodnega dohodka po posameznih gospo-darskih panogah: Druzbeni bruto produkt celotnega gospodarstva o P a m o g a 1960 1965 Indeks 1965/60 Povpre6ni letno Industrija 7,439.872 13,109.054 176,2 12 Kmetijstvo 3,175.057 5,823.054 183,4 12,75 GradbeniStvo 214.500 339.554 158,3 9,75 Promet 15.000 22.605 150,7 8,75 Trgovina 282.852 485.091 171,5 11,50 Gostinstvo 173.925 317.935 182,8 13 Obrt 991.686 1,714.625 172,9 11,75 Komuna-la 10.051 14.332 142,6 7,50 SKUPAJ 12,302.943 21,826.250 177,4 12,25 Narodni dohodek celotnega gospodarstva P a n o g a 1960 , qfi= Indeks 1965/60 P Industrija 3,431.742 6,043.298 176,1 12 Kmetijstvo 1,619.595 2,952.522 182,3 12,75 GradibeniiStivo 104.168 164.690 158,1 9,50 Promet 7.190 10.814 150,4 8,50 Trgovina 182.722 312.820 171,2 11,25 Gostinstvo 41.746 76.145 182,4 12,7 Obrt 400.465 693.205 173,1 11,75 Komunala 3.650 5.190 142,3 7,25 SKUPAJ: 5,791.278 10,258.684 177,1 12,0 Druzbeni bruto proizvod druzbenega scktorja Panoga 1960 1965 Irod'elks 1965/60 Povprecno letno Industrija 7,439.872 13,109.054 176,2 12 Kmetijstvo 1,320.742 2,422.240 183,4 13,0 GradbeniStvo 214.500 339.553 158,3 9,75 Trgovina 282.852 485.091 171,5 11,50 Gostinstvo 88.925 162.554 182,8 13 Obrt 901.886 1,559.360 172,9 11,75 Komunala 10.051 14.333 142,6 12,25 SKUPAJ: 10,258.828 18,092.185 176,3 12,25 Narodni dohodek drazbencga sektorja P a n o g a 1960 i qok Indeks JDO 1965/60 PovpreCno letno Industrii a 3,431.742 6,043.297 176,1 12 Kmetijstvo 380.595 693.824 182,3 12,75 Gradbenistvo 104.168 164.689 158,1 9,50 Trgovina 182.722 212.820 171,2 11,25 G-ostinstvo 21.746 39.664 182,4 12,75 Obrt 377.465 653.391 173,1 11,75 Komiunala 3.650 5.193 142,3 7,5 SKUPAJ: 4,502088 7,812.878 173,5 11,75 3. Druzbeni bnuto proiavad na iixrebivalca ibo zna-5ail na koncu petletnega olbdotoja 683.973 dinarjev in bo torej za 74 % vecji toot v letu 1960. Narodni dohodek pa bo znaSail v letu 1965 na prebivaica 321.478 dinarjev, oziroma bo za 73,7 % vecj i kalkor v letu 1960. 4. Strulktura druzbenega bruto proizvoda in narod- nega dohodka naslednja: po posameznih gospodarskih vejah bo Druzbeni bruto Narodni proizvod dohodek 1960 1965 1960 1965 Gospodarstvo istoupaj 100 100 100 100 Industrija 60,5 60,0 59,2 68,9 Kmetijstvo 25,8 26,7 27,9 28,7 GradbeniStvo 1,7 1,6 1,8 1,6 Promet 0,1 0,1 0,2 0,1 Trgovina 2,3 2,2 3,2 3,1 Gostinstvo 1,4 1,4 0,7 0,7 Obrt 8,1 7,9 6,9 6,8 Komunala 0,1 0,1 0,1 0,1 INVESTICIJE 1. Osnovna naCela za vlagamje investicijisfcih sred-stev. IzboljSani siistem deliitve dohiodka gospodarskih organizacij in vse vecji vpliv organov delavskega sa-rrroupravljanja ter gospodarski razvoj sta ugodno vpli-vala na obseg in strakturo investicij, kar se je med drugim pokazalo v bistvenem izboljsanju udinkovitosti nalozb. Dosezeni rezultati in ipogoji, ki so ijih omogodali ter ipredvideni razvoj proizvodnje in druzbenega Standard a nakazujejo za bodo6e obdobje naslednje znaiil-nosti investicijslke dejavnosti: — Predvideni razvoj gospodarstva in druSbenega standarda v obdobju 1961—1965 narekuje uistrezno ipo-vecanje inveistieij, ki pa je utemeljeno sanmo do tiste mere, ki bo zaigotavljala nemoten razvoj osebne po-trosnje. Glede na neposredno povezanost ter odvisnost go-spodarskega razvoj a od razvoj a druzbenega standarda je potrebno investicije uismerjati tako, da bodo po svoji strukturi ustrezale politiki skladnega razvoj a proizvodnje jn druzbenega standarda. Zato je treba ohraniti od-nose, ki so bili dosezeni med gospodarskimi investici-jami in investicijami za druzbeni Standard v preteklem Stiriletnem obdobju. Z investiranjem v gospodarske pamoge bo treba za-gotoviti se vecjo sklaidnost igcxspadairiskega razvoja talko, da zaostajanje posameznih dejavnosti ne bo negativno vplivalo na razvoj zivttjenjske ravni dellOTnega cloveka. — Rastoca proizvodnja in razvoj gospodarsikega sistama bosta omogodiia nadaljnje ipovecanje sredsterv goispodarskih onganiiza'cij -in komune, kar bo 5e boltj po-vecalo njitoov vpliv na proces razsirjene reproidukcije. Se nadalje bo treba krapiti samostojnost delovnih koi-lektivov pri odlocanju o uiporafoi sfeladov gospodarskih organizacij in tako zagotoviti 6im ucinkoviitejse nala-ganje sredstev. Treba je razvijati ustrezne otolike zdru-zevanja sredstev pretoo bancnega in krddiitnega isistema. Z izdruzevanjem sredstev naj bi se amogdSila tudi iiz-vrSitev veSjih nafag, ki pa mora jio temeiljiti samo na neposrednem ekonomskem interesu gospodarskih organizacij z zagofovifam, da delovni kolektivi popoilnoma samostojno odloCajo. — V bodoCem obdobju bo treba bolj kot doslej stre-meti za pove6anjem ueinkovitosti investicij. V ta na-men bo v prvi vrsti treba sknbeti za pripravo dotoro prouCenih ter elkonomsfco in tehuicno ddkumenitiranih programov, ki bodo omogoCili ismotrnejSo uporabo raz-polioSljivlh inivesticijskih sredbtev. Prav tako pa bo treba stremeti ea skrajSanjem rokov gralditve, hitrejSLm aktiviranjem vtozenih sredstev ter za iizbiro taikih objek-tov, ki najboij ustrezajo raevoju posameznega podrocja in ki se vklju6ujejo v sploSen razvoj nanodnega igospo-darstva. — Pri izibiri imvestioijskih objektov je treba dajati prednost tistim, ki zagotavljajo ob manjsih nalozlbah hitrejsi im vecji ucinek. V ita namen bo treba dati prednost rekons trakc ij am in razisiritvam obstojecih pddjetij. — V foodoCe -bo tudi treba bolj kot doslej ulstvarjati take pog-oje, ki naj bi omogodili hitro narascanje pro-dilfctivnosti dela. Zato bo 'treba mehanizirati in avto-matiziirati proizvodne procese ter uvajdti 'najsodobnejse dosezke znanosti in tehnike. Zla-sti pri takih investicij ah pa bo potrebno razvijati proizvodne kapacitete tako, da se bo razSirjala koopera-cija in speciailizacida proizvodnje. — Uspesno nalaganje druzbenih investicijskih sredstev bo mozno, ce bodo pri odlocitvah o posameznih naloebah meroda-jni ipravil-oma le ekonomski cinitelji in Ce se bo odpravilo vsako n-epotrebn-o adminiistrativno poseganje v iizvajanje dmvesticijisike politike. Zato je trdba pri odlocanju in odobritvi dnvesticijskih sredistev dosledno upostevati naCela svotaodnega k-on-kurimnja: 2. Obseg in stmfctura investicij Za nameravani obseg gospodarskih investicij in investicij druzbenega standarda bi potrebovali priblizno naslednj a sredstva: — cene iz leta 1959 — v milijionih din PovpreCno Skupno 1961-1965 letno 1961-1965 Indeks 1965/1960 Gospodarstvo 7,006.636 1,401,327 213,0 Druzbeni Standard 894.794 178.958 133,6 Skupne investicije 7,901.430 1,580.286 199,6 8SF ' Struktura investicij na podla-gi gornjih podatkov bo torej naslednja: 1957-1960 1961-1965 Skupne investicije % 100 100 — gospodarstvo 83,1 88,6 — druzbeni Standard 16,9 11,4 Po posameanih panogah so predvidane nasLednjc investicije: — cene iz leta 1959 Poviprecno letno 1957-1960 1961-1965 Indeks Industrija 245.471 293.739 119,6 Kmetijstvo 261.585. 919.017 351,3 GradbeniStvo 2.200 2.600 118,2 Trgovina 26.225 27.922 106,5 Gostinstvo 20.411 20.659 101,2 Turizem 41.540 50.500 121,6 Obrt 16.056 17.516 109,1 Kiomunada 44.396 96.372 156,2 Skupaij gospodarstvo 657.884 1,401.325 213,0 DruSbeni Standard 133.958 178.958 133,6 Vsega skupaj: 791.842 1,580.283 199,6 Petletne investicije 1957-1960 1961-1965 Indeks Industrija 1,227.355 1,468.697 119,6 Kmetijstvo 1,307.926 4,595.089 351,3 GradbeniStvo 11.000 13.000 118,2 Trgovina 131.125 139.612 106,5 Gostinstvo 102.058 103.295 101,2 Turizem 207.700 252.500 121.6 Obrt 80.283 87.583 109,1 Komunala 221.980 346.860 156,2 Skupaj 3,289.427 7,006.636 213,0 Druzfoeni Standard 669.794 894.794 133,6 Vse investicije 3,959.221 7,901.430 199,6 Struiktura investicij je maisledinja: 1957-1960 1961-1965 Industrija 31,0 18,6 Kmetijstvo 33,0 58,1 GradbeniStvo 0,3 0,2 Trgovina 3,3 1,8 Gostinstvo 2,6 1,3 Turizem 5,3 3,2 Obrt 2,0 1,1 Komunala 5,6 4,4 Skupaj gospodarstvo 83,1 88,7 Dmzbeni Standard 16,9 11,3 Vsega skupaj 100,0 100,0 — V iodusitrijii se bodo razpodoiljlva sredstva upo-rabila predvsem za dovrsitev ze zaCetih objektov ter za rekonstrukcijo, zlasti za modemizacijo obstojefiih pro-izvodnih zmogljlvosti. V tom obdobju je izpolniti pro-grams-ki elaborat v Kerami6ni inidustriji Liboje ter ure-diti skladidia za surovine, povedati prostare in strojni pai’k v proizvodnji gmote, nabaviti susilnice v strugarni in ilivarni ter parnii kotel s centralno kurjavo. Dalje je zgraditi skladisce gotovih izdielkov in tehnicnega materialia in diokondno osvpjiti Izdelovanje grafiitnih loncov in «vitreous parcelana«. —• Pri Savimjsltoi tovami opeke Zalec je urediti' no-tranji transport in zgraditi novo ped, ikajti stara je Ze dotrajana. — Pri Lcsnem padjetju Sempctcr je zgraditi novo susilnico, prestaviti lakinnioo ter lepilnioo. — Pri Tovarni pdhistva Polzela je zgraditi dive novi hali ter ju opremiti s potrdbno opremo. — Pri Teikstilni tovarni Fnebdld je doikoniati prvo fazo rekonistrukcije, oplemenilnice in kotlarne, razSiniti tkalniico in predilnico, povecati Stevilo avtomatslkih statev in nabaviiti nove istroje za priipraVlj alniod in pr-stantove strdje. Zgraditi je trafopnstajio in novi grad-beni objakt za kotlamo in strojnico. — Pri Tekstiini 'tovarni Sempeter je pdstaviti nov obralt tkailnioe in skladisce gotovih izdelkov ter iprevi-jalnieo votka. Prav tako je opremiti tkaOinico z novimi stroji. — Tovarna niogavic Polzela naj nabavi nadaljnjih 84 strojev in talko zamenja stare iztrosene stroje, spre-meni asortiman svojih proiizvodov ter opusti proizvod-njo gladkih nogavic. — DokonCati je rekonstrukcijo predilnice za ju-tino prejo v tovarni »Juteiks« v Zalcu. — Pri rodniltru rjavega premoga Zabukovica je pri-ceti z vrtalnimi in raKi-skovalnimi deli ter poveCati vla-ganja v rudarsko-geoloske razisikave. — V kmetijstvu so investicije ipredvidonie 'zlasti v tiste namene in objekte, ki naj bi zagotoviili surovine predielovalni industriji ali pa vplivali na poveEanje iz-voza. S terni nalozbami se bo v glavnem nadaljeval za-ceti proces modemizacije in hitrejsega poveEavainja kmetijske proiizvodnje zlasti v ziivinoreji. Da bi znatneje povedali SivinorejBiko proiizvodlnjo na druzbenih posest-vih, naj bi se najvec siredstev vlozilo za zivinorejiske gradbene objekte in za nabavo alvine. — V gazdanstvu se bodo v tem obdobju pove^ile nalozbe ea itorcitev relativno gozdnih povrSin. — V gradbeniStvu bi se zlasti ipovecale investioije za mehanizaciijo gradbenega podjetja. — V gostinstvu bo treba nadaljevati z modemizacijo dbstojede gostiniSke mreze. —• Z jnveisticijiskim vlaganjem v trgoviini ibo treba poskrbeti za modemizacijo obstojefe trgovske mreze In preiti na sistem samopostrezbe in samoizbire. — V 'obrtn-i dejavnosti z btiljto mehanizacijo je uveljaviti industrijiski naEin upravljanja storitev. PriEeti in dokonEati je novogradnjo Koviniskega podjetja Zalec. — Vzporedno z investicijami za razvoj gospOdar-stva se mora pospeSeno vlaigati sredstva 'tudi v gradnjo stanovanj, Sol in zdrarvtstvenih objektov, zgraditi nov zdravstveni dom v Zalcu, dokonEati zdravstveno postajo v Sempetru, dokonEati Solo v Liibojah in izvrSiti ad aptae ilje sol v Sempetru, PetrovEah, Galiciji, LetuSu in Gotovljah. Prav tako je adaptirati in urediti varstvono vzgojne zavode ma Polzeli, Zabulkovci, v Liibojah in v PetrovEah. Na podroEju telesne vzgoje je usposobiiti stadion v Zalcu ter izvrSiti adaptacije telesnovzgojnih objektov v Taboru, BraslovEah, Polzeli, Preboldu, na Gomiilskem in v Sempetru. Za ostro vine dejawnosti druzbenega standa rd.a eo predvidona naelednja vlaganja: — oene iz leta 1959 Skupno Povprecno letno 1961-1965 1957-1960 1961-1965 Indeks Stanovanjska komunalna dejavnost 722.160 98.243 143.156 145,7 Kultumo socialna dejavnost 172.634 35.711 44.802 125.4 Druzbeni Standard skupaj 894.794 133.958 187.958 140,3 3. Investioije po wirih sredstev Spremembe v gospodarskem sistemu narekujejo mofcnejse vlaganje lastnih imvesticijskih sredstev go-spodargkih organizacij in sredstev iz lotkaiLnih skladov. Glede na sprosieno amortizacijo bodo podjetja razpo-lagala z ivedjiimi in vestiti jiskimi snedstvi. Straktura in-vesticiijskih vlaganj bo predvMoma naslednja: 1957-1960 1961-1965 Slkuipaj investioije '100,0 100,0 Sredstva gospodarskih organizacij 40,8 48,5 Iinvesltioijiski skladi in ostala sredstva 59,2 51,5 4. Investicije v obratna sredstva Povefianje preizvodnjc bo terj alo ustrezen iporast obrabnih sredstev, ki naj ibi znaSal za vse gospodarske panoge skuipaj 3,320 milijonov din ali povecamje za 65 %. I I Zaradi potrebe po dknbnem gospodarjenju z obrat-nitni sredstvi bodo morale gospod arske orgamlzacije po-vedati koefitient obraCanja teh isredstev in skrbeti za boljSi in primemejSi asortiment izdelkov oziroma blaga. PoveCanje obratnih sredstev bo izhajalo iz sredstev gospodarskih organizacij priblizno 90 %, iz ostaiih sredstev pa 10 % od sltoupno potrebnih kreditov. OSEBNA POTROSNJA IN DRU2BENI STANDARD 1. V skladu s predvidenim razvojem druzbenega bruto produkta in narodnega dohodka ise bo osebna potroSnja povedala za 51 %, na prebivalca pa za 44 %. Povpredno letno se bo torej osebna potroSnja ipoveCaila za 8,5 %, na prebivalca pa za 7,6 %. 2. Realni osebni dohodki v gospodarstvu zaposlonih se morajo dvigalti v skladu s porastom produ/ktivnosti. Ratunamo, da bo osebni dohodek raised letno za 7,5 % v gospodanstvu, v javnih stuzfoah pa za 6 %. V posameznih organizaci j ah bo glede na dosezeno storiilnost to povprefrje tudi viSje. 3. Pridalkujemo, da se bo obi-utno spremenila tudi stmktura potroSnega fonda v korist industrijskiih izdelkov in kuHtumiih dotor in in da bo ddez prehrane v potroSnem skladu sorazmemo nizji. 4. Druzbeni Standard se bo razviijal v skladu s sploS-nim gospodarskim razvojem v obtini. Pri dviganju druzibenega standarda je posveiati najvefi pozornosti onim problemom, ki so zaradi zaoista-jamja v preteklih letih postali najbolj peredi. Le-ti so solstvo, zdravstvo ter stanovanjska in komunalma de-javnost. Investicije ,v druzbeni Standard naj foi se poveiale povprecno letno za 7,25 % v priimerjavi z letom 1960. 5. Pni Solstvu je zagotoviti nemoten pouk in po-stopno dvigati kvalitetno raven v Skladu z reformo salstva. V skladu z naravnim prlrastkom prebivalstva v ob-cini za 5 % je vskladiti potrebe po povedamju strokov-nih kadrov ter povedati prostominske kapaoitete Sol. Prednost pri gradnji oziroma adaptacijah naj imajo osnovne Sole. S primernim stipendiranjam bo traba postopno kiriti soraamemo zelo visdke potrebe 'PO strokovnem kadru 'posebno v zdravistvu, prosvetni in tehnidni stroki. Obcina naj v sodelovanju z gospodarskimi lorganiza-cijami skrbi za pravilno smer in natin Stiperadiranja. 6. Izboljsanje serianjega stanja tdlesne kulture zah-teva, da se v obfiini zagotovijo osnovni pogoji za njen hitnejSi in bogatejSi razvoj. V veij.i meri je Skrbeti za razvoj Soliske tellesne vzgoje v gospodarskih organiza-cijah. 7. V letih 1961—1965 bo v zdravstvu se nadalje po-trebnio posvecati pozomost preventivni zdravstveni za-sditi prebivalstva. Za zdravstveno-vstatistidno sluzbo, dispanzer in sol-ske ambulante je potrebno pridobiti zadostno stevilo zdravstvenih delavcev ter v preventivno zdravstveno delo cimbolj pritegniti mnozicne organizaeije. 8. Osnovne naloge socialnega 'zavarovanja bodo v letu 1961-1965 inaslednje: — razSiriti bo itreba torog sotiiailnih zavarovancev s splosnim zavarovanjem. Predvideva ise, da se bo Sklati-no z zveznimi predpisi ze v letu 1961 uvedlo zavaro-vanje oibrtn.ik-ov in njihovih druzinskih SLanov; — z iikboljtsanjem preventivne zdravstvene sluzbe in s poveCano preventivno dejavnostjo znizati odstotek bolnih. Glede stanovanjske izgradnje je skrbeti, da se ipred izvajanjem gradibenih dei izvrSiijo vsa nujna komunai-no-ureditvena dela. Prednost je dati stmjeni blokovni gradnji. Pri zasnovi zazidailnih projektov je posvebiti vso ipotrefono pozomost tudi izgradnji vseh gospodarskih in dnuzbenih objektov. PRODUKTIVNOST IN KADRI 1. Porast produktivnoSti dela mora v letih 1961— 1965 hitreje raisti kaikor pa stevilo zaposlenih. Pri tem racunamo na porast osdbne produkttvnosti, kakor tuldi na poveCanje storilnosti zaradi uvedlbe mehanizacije in rekQnstruikcij. V razdobju 1961-1965 je radunati na porast produktirvnosti za 24,8 % ali priblizno letnio za 4,5 %. Porastu produktivnosti bodo pripomogli novi stro-kovni kadri, dosfledno razdeijevanje osebnih dohodkov po utinkiu oziroma enbti proizvoda, izboljsanje proiz-vodnih procesov in boljSa organizacija dela. Razen itega bo priipomoglo k dvigu produktivnosti naslednje: — izboljSanje planiranja pri ddlu — uroditev delovnih mest — redna oskrba s surovinami in materiaiom — veCji ucinelc administrativmega osebja — nvedba ukrepov za zmanjSanje nesrefi pri delu — strokovno in splodno izobraievanje adrasiih. Glede na poveCanje produktivnosti se raduna, da bo porast druzbenega bruto proizvoda na enega prebivalca narastel v naslednjih potih letih za 74 % ali povpredno na eno leto za 11,75 %; narodnega dohodka pa za 73,7 % oziroma povpredno na eno leto za 11,5 %. RAZVOJ PO GOSPODARSK1H PANOGAH Industrija 1. Osnovne amerl in ciijl bodocega razvoja Zn-acilnost induatrije v obcinii je zastaneiost in iz-rafoljenoat naiprav, ki jih je 'treba nujno obnavljati. Vso pozomost je posvecati dejstvu, da bodo ob spremenjenih pioigojih morale gospodarslke panoge za izwgiitev vecine dei uporabiti lastna sredstva. Celotoo ipmiizvodnjo je usmerjati na visjo stopnjo predelave, demur se mora prilagoditi tudi proizvodnja surovin in polproizvodov, ter smotrno uporabo in p reti elavo odpadlkov. Pri investicijah je dati prednost dograditvl ze za-cetih objektov. Hiter in uspesen razvoj intiustrij e ibo v anatini meri odvisen oti nadaljnjega razvijanja delavsikega samo-upravljanja in izpopolnjevanja ukrepov gaspodarsikega sistema, zlasti pa od sistema delitve dohiotika goapodar-skih organizaoij. 2. Obseg in struktura proizvodnje FiztCni obseg inidustrijsike proizvodnje bi se pove-cal v razdiobju 1961-1965 sikuipno za 106,5 %, ali po-vpredno tetrao naj bi zmaSal 15,75 %• Po ekonomslko tehnolo&toih skupinah ibi se iniduiStrijsika proizvodnja raevij ala takole: Enota Rudnik rjavega premoga Zabukovca T Keramicna industrija Liboje gospodarska 'keramika T igrafitni lonci T Opekarna Zalec Enot zidafci votll 000 zitiaki polni 000 stropnjaki razni 000 stresniki 000 Tovarna pohistva Polzela iglavei — zagan tes •m3 spalnice garmtur nekompletno veil. stanov. ipohiStvo ikom. nekomipletno malo stan. pohiStvo koim. Lesno podjctje Sempeter zagan hrastov les m3 iiglavci — zagan les m3 zagan les ibulkov m3 drug zagan tes m3 spalnice Sar. pisano in soistoo pohiStvo kom. stavbeno igradbeno mizarstvo m3 niakompletrao stan. pohisitvo vedje kom. nekomptotno stan. poh. manjSe kom. Juteks Zalec rn2 bombazna tkanina 000 ikonopljena ttoaniina 000 juitina tkanina 900 tezka konfekcija rn2 000 jutina preja 99° Tckstilna tovama Sempeter m2 ibombaizne tkanine 900 Tekstilna tovama Prebold m2 bombazne tkanine 000 bombazna kardinirana preja Tovarna nogavic Polzela bombazne nogavice nogavice iz sintetienc preje SKUPAJ: Cena Koilicina 1960 Vrednost 1960 Koiidima 1965 Vrednost 1965 Ind0k9 4.632 130.000 602.160 125.000 579.000 96,1 240.000 1.680 403.200 2.300 552.000 136,9 240.000 ’ 20 4.800 210 50.400 1050,0 408.000 602.400 147,6 11.800 3.000 35.400 3.800 44.840 126,7 10.000 2.250 22.500 2.300 23.000 102,2 10.500 1.000 10.500 2.200 23.100 220,0 14.000 650. 9.100 700 9.800 107,7 77.500 100.740 130,0 19.550 1.950 38.123 4.000 78.200 205,1 57.842 3.200 185.094 10.000 578.420 312,5 16.300 2.200 35.860 — — — 11.174 300 3.352 — — — 262.429 656.620 250,2 33.000 200 6.600 469 15.477 234,5 27.100 700 18.900 1.159 31.873 168,6 23.000 100 2.300 232 5.336 232,0 23.400 100 2.340 487 11.396 487,0 59.551 124 7.384 350 20.813 281,9 29.458 3.580 105.460 9.930 292.518 277,4 100.000 300 30.000 930 93.000 310,0 15.000 700 10.850 730 11.315 104,3 9.100 4.000 36.400 4.100 37.310 102,5 220.234 519.038 235,7 850.000 650 552.500 200 170.000 30,8 815.000 400 326.000 — — — 864.000 200 172.800 3.069 2,651.616 1534,5 880.000 390 343.200 1.000 880.000 256,4 290.000 — — 1.440 417.600 — 1,394.500 4,119.216 295,4 258.500 1.680 434.280 10.153 2,024.550 604,3 362.000 8.000 2,896.000 10.600 3,837.200 132,5 795.000 160 127.200 820 651.900 512,5 3,023.200 4,489.100 148,5 1,937.000 115 222.755 40 77.480 34,8 21,462.000 64 1,373.568 130 2,790.060 203,1 1,596.323 2,867.540 179,6 8,018.626 16,558.204 206,5 3. Pri proiizvodnji premoga je treba v tem petlet-nem obdobju posvetiti pri mdiniku v Zabukovci posebno skrto intenzivnemu raziskiovanju ito je ugotavljanju ver-jetnih in domnevnih zalog, njihovim pospesonim odipi-ranjem in izlkoriscanjem. Produiktivnost dela bo v pre-mogovnifcu Se maidailje narasdala zairadi reorganizacije proizvodnega procesa. Zaradi kriticnosti pri presikrbi z jamskiim iesom ibi hilo potnebno naidomestiti les z je-klienim jamskim podiporjem. 4. Keramicna .industrija Liboje bo v naslednjih 5 le-tih poveiala proiizvodnjo keramike in proizvodnjo gra-fitnih 'topilnih loncev. Obnova zastarele in dotrajane stroljine apreme bo om'Ogo6ila postopen prehod na boljSo kvalitetno keramiiko. Proizvodnja vecvrednih keramic-nih izdelkov in veiji obseg dekorativnih iadelkov bo omogocila znatno povecanje vrednosti proizvodnje in ren tabi Inosti podjetja. Proizvodnja grafitnih topilnih loncev je v nasi dr-zavi nova in 6e docela neosvojena. Izkusnje, dosezene v diosddanji poizkuisni praizvadmiji ®o itolikSne, da bo podjetje z manjsim investicijskim vlaganjem lahko oswojiilo ito proizvodnjo ter jo povefalo do obsoga, da bodo knite potrebe v drzavi do priblizno 80 %. Na uvoz grafitniih topilnih loncev 'bo ositala navezana le Se tista predelovalna kovinska industrija, ki uporablja v svoji proizvoidnji speciaine obilike loncev. V sodelovanju s steklarnami bo KeramiSma dnidustrija Liboje osvojila proizvodnjo grafitnih modeiov za proizvodnjo votlega stekla, kar bo znatno vplivalo na kvaliteto steiklla in zni-za-nje stroSkov. Pri osvajanju proizvodnje grafitnih loncev naj ito-varna poglobi sodelovanje z znanstvenimi inStrtuti ter zagdtovi potreiben strokovni kader. Kijub prehodu na proizvodnjo »vitreous porcelana« je nadaljevati z iizdelki nizkoporoane kamenine za dcko-rativno fceramiko ter oblikovno, barvno in na sploSno razSiriti iizibiro. 5. Pri Opekarni Loznica je razvojni program te Qpekame uismerjen prodvsem na notranje izboljSave, ki bodo omogociie povpre&no 5 % letno povefianje proizvodnje. Investicije se nanasajo predvsem na izpopolni-tev in modemizacijo mtranjega transporta ter ureditev sani tari j. 6. Pri ‘lesnii inidustriji je pri izvajanju rekonistrukcij izloSiti obrate, ki nimajo pogojev za razvoj. Poskrbcti je za smotmost in ekomomsko razporeditev asortimenta proizvodnje. 7. Kakor za vse ostale inidustrijske sitroke v obdimi je tudi za tekstilno industrijo znadiino, da so osnovna sredstva izeio izrabljena in zastarela. Poleg omenjene zastarelosti osnovnih sredistev v tej stroki ovina nemoteno poslovanje podjetij iSe pomanj-kanje bombazne preje kakor tudi jutine pneje. Zato bo troba 2e zaCetno gradnjo predilnice v Preboidu nadaljevati in poveCati Stevilo vreten od 5.000 na 30.000. Zaradi Ikritja potreb po izdelkih iz jute in zaradi montiranja tlkalskih strojev v tovarni za tkanje jiutinih itkanin je treba tudi v »Juteksu« iimpreje priCeti z ob-ratovanjem lastne predilnice. Ker je v tekstilni indiustriji treba dati iposeben po-udarok vsestranskomu asortimanu, ki ga trziSie za-Meva, je le-temu prilagajati sproti tudi tehnoloSki po-stopek in v zvezi s 'tem tudi kapacitete. Glede na priliike bo potrebno: — unediti tehnoloSki ipostopek, ki je isedaj zastaroi zaradi neunejenih proizvodnih prostorov; —- v Simfcrajsem obdobju rekonstruirati ozinoma zamenjati dotrajan stnojni paik, ki je ekonomslko, predvsem pa komercialno zastarel. Dosodanji delovni pnoStori v vecjih podjetjih se morajo priilagoditi industrijskemu nadinu tehnoloSkega posbopka. Potrebno je dokoncao adaptirati in razSiriti obsto-jece gradbene objokle Tovarne nogavic v Poizeli, zamenjati istoiasno stnojno opremo, ki bo prilegojena rentabilnejSi proizvodnji in omogoCala Se veCjo in kva- litetnejSo dzhiro predvsem zenskih sinteticnih nogavic iz gladke preje. S tem bo omogocen veSjii izrvoz in moc-nejsi dotok deviznih sredstev. Tdkstilna tovarna Preboid naj v svoji prediilniioi proizvaja prejo ne samo za lastne 'potrebe, temvec tudi za ostale pnoizvajalce 'bombazniih tkanin v okraju. Svojo dosedanjo iproizvodmjo za domace in tuje itrziS6e naj usmeni Se na finejSe 'tlcanine z ustreznim plememtenjem in vzorSenjem. Teksitilna tovarna Sempeter naj v Bvojem razsirje-mem obsegu proizvodnje 'UpoSteva montaizo Sirofciih tkal-skih strojev za proizvodnjo deficltarnih tovrstnih tka-nin na trziSdu. Telcstilna tovarna Jutetos naj s preusmerditvijo na jutine izdelke razsiri asortiment in isikrbi za zadostno zalozeriost idomacega trziSCa. Kmetijstvo Predlog naslednjega petietnega perspektivnega plana kmetijiske proizvodnje 1961-1965 predvideva nadalj-nje Ukrepe za hitrejSe povefianje proizvodnje v vseh ob-likah socialistidne organizirane proizvodnje. Njegovo zasnovo nam omogocajo rezultati, ki smo jih dosegli v dmgih panogah goapodarstva, izlasti pa realizacija kme-tijskega perspektivnega plana 1957-1961, ki smo ga dosegli in celo presegli v nekaterih panogah kmetijstva ze v letu 1960, to je lato dni pred pastavljenim rokom. Predlog petietnega perspektivnega plana fcmetij-stva 1961-1965 je vsebovan v predvidevanju tehnicne in socialistiine preobrazbe, to je predvidevanju takih ob-lik proizvodnje, ki bodo dale najugodnejsi ekonomslld rezultat. Med itomi ablikami bodo odlocilni tile uknepi: 1. povedanje druzbenega sektorja, 2. sodelovanje zadruge z individualnimi proizva-jalci, 3. pridobivanje zemljisc za intenzivnejSo proizvodnjo, 4. povecanje ikmetijske proizvodnje z uporabo aigro-tehnidnih in zootehnicnih ukrepov, 5. smotrno inivestiranje. Povecanje druzbenega sektorja Druzbeni obrati, ki se bodo razvijaii v inldustrijske proizvodne obrate, fcjer ibo prLdelovanje povezano s prodelavo, prometom in trgovlno, bodo osnioivnl nosilci napredka v kmetijstvu. Njihov razvoj s ipovecevanjem obdelovalnih 'zemljisS bo 'od leta 1961 do 1965 takle: Obdelovalna zemlja: leta 1960 — 1961 — 1965 ha 990 — 1366 — 3430 Poveianje obdelovalne zemlje druzbenega sektorja bo iz naslednjih virov: s krcenjem gozdov 983 ha z zakupom zemlje 1000 ha z nakupom 457 ha Skupno povedanje 2440 ha Druzbeni sektor bo tako od 9 % v letu 1960 dbsegel v letu 1965 29 % vse obdelovalne zemlje. Tako jooveSani obseg obdelovalne zemlje v druzbenem sektorju bo od-loSilneje vplival na poveSanje vrednosti kmetijske proizvodnje v letu 1965. Sodelovanje zadruge z individualnimi proizvajalci Sodelovanje zadruge z individualnimi proizvajalci bo zagotoviilo veSjo in cenejSo proizvodnjo ter ve6j e trzne ipnesezkc. V prihodnjih petih letih bo kmetijska zadmga nastopala vedno boij kot veliki blagovni pro-izvajalec v raznih oblikah kooperacije z individualniimi proizvajalci; od oblike, znane v pnetoklem letu, do viSje oblike na podlaigi deUtve dohodka in kooperacije z de-lovnim odnosom med zadrugo in proizvajalcem. Tudi v kooperacijski proizvodnji bo pomebno specializiranje individualnih proizvajalcev, ki se vklju6ujejo v pogod-beno sodelovamje z viso obdelovalno zemljo. Gitoanje obdelovalnih povrSin v kooperaciji in izven koopera-oije bo inaslednje: leta 1960 leta 1961 leta 1965 • v kooperaciji 6,114 6.100 5.430 izven kooperacije 3.861 3.450 2.827 Obdelovalne ipovrsine v kooperaciji se bodo dio leta 1965 zmanjsevale zairadi prelivanja teh povrSin v druz-beni sektor; hkrati pa se bodo v 6e veijem obsegu zman j sevale obdelovalne ipovrsine v zasebnem sektor ju na radun povedanja obdelovalnih povrsin v kooperaciji in dmzbcnem scikborju. Izven kooperacije bodo ostala le obdelovalna zemljisca viSmskih kmetij, fcjer bi bilo vetje vlaganije zadruge nesmotrno iin neren tabi Ino. Pridobivanje povrsin za intenzivnejso proizvodnjo Rridobivanje novih povrsin za dntenzivnejSo proiz-vodn,jo je predvidono s Ikr6enjem gozdov, pa itudi z re-gulacijo B-olske in pritokov ter z melioracijami povrSin ob regulirani Loznici in Bolski. KrCenij e gozdov bo na najbolj reJativuih gozdnih tleh v ravninsikih fcrajiih obciine. Mcrfene povrsin e bodo kultivirane za credinske pasnike, travnike in sadne plantaze. KrCenje gozdov je v posameznem letu pred-videnio v naslednjem obsegu: leta 1961 — 98 ha leta 1962 — 300 ha leta 1963 — 200 ha leta 1964 -i- 200 ha leta 1965 — 185 ha Z regularijo Bolske in pritokov ibo omogofenio i>z-boljSanje 1400 ha obdelovalne zemlje, sedaj zaimotvir-jene in ogrozene od poplav. Z melioracijami povrSin ob regulirani Loznici in Bolski bo pnidobljemo oikrog 1200 ha obdelovalne zemlje za intenzivnejSo proizvodnjo. Z realizacijo tega na^rta bodo reguiacijiska dn melior aci jska dela na obmodju Savihjske doline v glavnem zaiMjiucena. Povccanjc kmetijske proizvodnje z uporabo agro-tehnicnih in zootehnicnih ukrepov Povefianje kmetijske proizvodnje bo v nasledn jem petdetnem obdobju dosezeno z veijo uporabo sodobnej-5ih agrotehnidnih in zootehnicnih ukrepov. Vrednost celotne kmetijske proizvodnje se bo v letu 1965 pove-6ala nasproti letu 1960 iza 35 %. Bri poljedelski proizvodnji bo osnovna tezmja ipove-Canje koliCime kakovostnega pridelka hmelja in pridie-. lovanje cimveCje kolirine krme. Do leta 1965 se bo etruMiura poljStin menjala v smeri poveCanja zemljisC pod indusitrijskimi in krmilnimi rastlinami. Zmanj Sala pa se bodo zemtjiSCa, posejana z rita, zlasti s koruzo. Pridelovanje hmelja je po sektorjih predvidono takole: 1960 1961 1965 pov. pov. pov. ba/pndelek mtc. ha/pridelek mtc. ha/,pridelck mtc. druzbenii kootpcracija 182* 1388 16 16,8 210 1300 16,5 16 900 1000 18.5 17.5 Skupaj: 1570 16,7 1510 16,1 1900 18 Skupni pridelek hmelja se bo v letu 1965 v primer-javi z letom 1960 povecal za 792 ton ali za 30 %. Za os tale pomembnejSe rastline so predvidene na-slednje povrsine: 1960 1961 1965 pSenica in jedmen 1123 1030 933 krompir 516 500 410 deteljine 626 650 800 . travniki 4872 4822 4700 silazna kamza ’ 193 274 610 Orne povrsine se bodo v obdobju nasledn jih petih let povecale za 624 ha.. Te povrSine 'bodo pridobljene s preoravanjem 500 ha travndkov in s kultiviranjem po-vrsin po iakrritvi goedov. Izgubo travniitoov s pneorava-njem pa homo nadomestili s kultiviranjem okrag 350 ha senozeti v travnike. Pni posameznih rastlimah se predviidevajo nasledn j i hektarslki pridelki v posameznem sekitorju: leta 1965/mte. lia leta 1960/mtc. ha leta 1%1/mtc. ha (Irazb, koop. skup. druzb. koop. skup. druib. koop. skup. psenica 38,6 38,2 34,6 42 40 37 45 42 40 krompir 280,7 170 150 250 200 180 280 250 200 deteljine 72,4 70 68 75 72 70 90 85 80 travniki 68 50 46,6 70 60 55 75 65 60 silaina koruza 553 450 390 600 500 550 700 600 650 Med pomembnimi faktorji za povefianj e proiizvodinje bodo poveCani agrotehniCni ukrepi. Uporaba umetnih gnojil se bo poveCala od 6.969 ton, kolikor jih je bilo porabljeno v letu 1960, ma 9.025 ton v letu 1965, ito je na 772 kg na hekitar oibdelovalne zemlje. V 'letu 1965 je predvidena setev samo oriSCenega in razkuzenega se-mena. Zamenjava semen a bo v prihodnjth petih letih organizirana tako, da se bo seme hiibridne koroze za-menjavalo vsako leto, seme pSenice in krompirja vsaka 4 leta, seme je&nenia in ovsa pa visatkih 5 let. V sadjarstvu je razvoj proizvodnje usmerjen v ob-novo, gsainaieijo in zalSCito. , Satdna drevesnica Mirosan bo nos ilee sodobnega sadjanstva iz drobnega v veliiko sadjarsko .proizvodnjo. Sadne plantaSe tega obrata se bodo v naslednjih petih letih povefiale za nadaljnjih 70 ha. V siodelovanju iza-druge z zasebnimd ptoizvajalci bodo leta 1965 zasejani plantazni 'sadni nas adii 'tudi v Galiriji na povrSin i 50 ha ter pri Andrazu ina povr&ini 50 ha. Z asanacijo obstojerih sadnih nasadov z ustreznimi agrotohniCnimii ukrepi: gnojemjem, riSCenjem in po-mlajevanjem bodo ob ugodni letini doseXeni trzni pre-sezki pridelka sadja, ki bodo znaSali dkrog 500 ton. Varstvo sadnega drevja bo obsegalo popolmo zaSrito lin-tenzivni-h sadovnijalkov, v ostalih sadovnjakih pa en-fcratno zimsfco in entoratoo polletno Skropljenje. Zivinorejiska proizvodnja je v peUetnem planu usmerjena v StevilCno ipove&nje goveje iivine, izlasti na druibenem sektorju. Tako bodo v druzbenem sekitorju glede na veliik dotok zemlje razli&ne kvalitete in inten-zivnosti na ha Obdeliovalne zemlje 1,5 zivalske enote, to je odrasle goveje zivine; v zasebnem sektor ju pa 1 iivalska enota na ha obdelovalne zemlje. Stanje ii vi ne se ibo od leta 1961 do leta 1965 poveCalo takole: ■ ' •' •'••• .«r-v-» j stanje leta 1965 stanije leta 1961 Indeks govedi 10.226 1.910 12.136 10.732 6.174 16.906 139 zivalskih enot (na ha obdelovalne zemlje) 0,78 1,45 0,85 1 1,5 1,15 135 praSiCi 10.811 — 10.811 11.783 — 11.783 108 Zgoraj navedeno stevilcno povecanje zivine taltoo v dmzbenem, kakor v zasebnem selcitorju je osnovano na povecanju zemljisc, ipridelkov in kakovosti kime. Zivinoreja bo usmerjena v specializamjio proiizvod-nje. S specializirano rejo ibo edioo mogoce dose6i ve6jo in ikivaiitetnejiso ipnoizvodlnjio. Poveianje zivalske prolzvodnje za trg bo naslednje: Reailiizaciija 1960 Piam 1965 mileko 47.256 hl 76.560 H 162 g-oveda — mesa 595 ton 1.045 iton 175 prasiii — -mesa 185 ton 285 'ton 154 Zaradi zmamjsenja v zasebnem sekforjiu bo Stevilo Cebelnih dimzim pove6al dmzbeni eektor s cebelarskim obratom na Mirosamu od sedanjiih 400 na 3000 druzi-n v letu 1965, kar je poLeg cebelartikih proizvodov ipomemb-no zilasdi za isadjaristvo in drugo rastlinsko proizvodnjo. S tako pioatavljeno smerjio v zivinoreji se posta.vlja zahteva po novi onganizaciji veterinarske sluzibe, ki se bo morala prSagoditii vedno vecji rasti druzbenih po-sestev z novo tehniologijio v inldustrijiskem naciniu pro-izvodnje. Zdravstvena zas&ta iivali bo limela v priihodnjem petlatnem planu poseben poudarek na preventivi. Za-tiranje goveje tubertouloze bo temeljiilo ina odkrivanju boleizni z razpoznavnim cepljenjem. S smotrnimi preventivnimi ukmpi je predvideno v tej petletki iztrebljenje kokosje in ipraSiCje ku-ge. Pri zatiranju metljavosti bo osnovni ukrep odprav-Ijamje primamih vzrdkov bolozni z ireguilacijami im me-lioracijtimi zamoivlinjeniih traviSc. Ustrezni ukrepi bodo zagotovljeni tudi za zatiranje dmgih zivalskih bolezni, kot so Bangova bolezen, rde-cica itd. Kuzino pnesuSiitev vimena ibo zatiirala lOibfciniska ve-terinarska isluziba v sodeiovanju z Zivinorejsko-veterina rskim zavoclom v Celju. Umetno osemenjevanje se bo od sedanjiih 82 % po-vedalo na 85 % vseh plemenic v Jebu 1965. Invesitiranje druzbenih sredstev bo usmerjeno v poapeSevanje proizvodnje za dosego najugodmejsega ekoniomskega rezultata. Piredlozena rQkonstrukcija kime, tijtitva zahteva sorazmemo povefcano vlaganje sredstev v ikmetijisitvo, ki -bo do leta 1965 v 000 raasQednje: G-ovejo zLvino bo nabavlja-1 za -poveianje in izbolj-sanje crede zlasti druzbeni sek-tor medtem ko bo plc-menske sviinje in merjasee nabavljal zadruzni sektor za kdoperacijisko proizvod-nijo mesnega t-ipa prasicev. Gradnje: din din din hlevi 600.000 40.000 640.000 suSilnice, slkladisia-.reikionsitmkcije 360J600 80.000 440.000 drugi -gosip. objekti 150.000 280.000 430.000 sil-osii 75.000 4.000 79.000 sitanovanjske zgradbe 360.000 120.000 480.000 Skupaj: 1,545.000 524.000 2,069.000 Zgoraj n-avedene gradnje so v sorazmerju s pla-nirano proizvodnj-o po pettetmem planu -perapektivnega razrvoja kmetijstva. Med -gospodarslkiimi objekiti iso vei-ja sredstva nam-enjena stanovanjski iz-gradmji, ka-r je pogoj za izbolljiSanje zlvljenjslkega standarda kme4ijslkih delavcev. Uegulacije in melioracije: , V. ‘druzibenii sektor zadruzni sektor - -skupaj reguiacija Rolske in pritokov reguiacija Lagvaja molioraciije 25.000 500.000 4.000 70.000 500.000 4.000 95.000 Skupaj: 25.000 574.000 599.000 Taka sredstva za regulacij-o in melioracijo s-o pred-videna kot osnovni pog-oj za povecanje kmetiij-ske pro-izvodnj e. Mehanizaeija: druzbeni zadmzn-i skuipaj druzbeni zadruzni skupaj Nasadi: ha din ha din ha din hmeljiSia 600 900.000 100 150.000 700 950.000 sadne planit. 170 85.000 — — 170 85.000 ribezovi nas. 20 4.000 — — 20 4.000 Skuipaj 989.000 150.000 1,039.000 Obnova hmeljiSi bo usmerjena v druzbeni sektor z veijimi nasadi; obn-ova sadjarstva pa v zasajevanj-u velilMih s-adnih planltai. Nabava zivine: glav din glav din glav di-n plemenske krave 500 85.000 50 9.000 550 94000 plemenske -svinije — — 150 12.000 150 12.000 pleimensfci merjasci 50 3.000 50 3.000 Skupaj: 85.000 24.000 109.000 kombajnov -za zito in sila&> 10 15.000 20 30.000 30 45.000 traktorjev — lahkih 40 60.000 80 120.000 120 180.000 — tezkih 10 25.000 30 75.000 40 100.000 prMjuikov 50.000 150.000 200.000 Skupaj: 150.000 375.000 525.000 Investicije za mehanlizacij-o so namenj-ene zlasti za nadomestitev iztrosenosti strojev in izpopodnitvi stroj-nega pamka. Ostalo: nakup zemlje 105.000 35.000 140.000 vodovodi 20.000 70.000 90.000 ceste 10.000 30.000 40.000 kadri 5.000 40.000 45.000 raiZino 25.000 80.000 105.000 Skupaj: 165.000 255.000 420.000 Naikup zemlje ima za namen arondiranje in jaSanje druzibenega sektorja komunalne 'dejavnosti in bo odraz in ipogoj ipoveoane ipmiizvbdinje. Gozdarstvo 1. Gozdai fond in sefinja lesa v osnovnih gozdovih. PowSina gozdov v obdini znasa: druzbeni igozdovi SLP I. 2.607 ha druzbeni gozdovi SLP II. 448 ha zasebni gozdovi 13.657 ha Skuipaj: 16.712 ha Lesna zaloga v teh gozdovih znasa 2,67 miilijoniov m3 Jesa, ali 160 m3 po ha in dosega 64% nonmalne lesne zaloge. V gozdovih sio zastopani iglalvei s 55 % in lisitavoi z 45 %. Lefinii prirasteik gozdov znasa 45.100 m3 ali 2,7 m3/ha. V dbdlobju 1961-1965 se bo gibala v gozdovih ob-Cine letna sefinja stojefiega drevja takole (v bruto m3): Iglavei Listavci Skuipaj SLP I gozdna gospodarstva 2.500 2.700 5.200 SLP II dmzbena posestva 750 350 1.100 Zasebni gozdovi 16.500 16.000 32.500 Skupaj: 19.750 19.050 38.800 Za bodo&ih pet let se predvideva v zasebnem sek-torju letna sefinja 32.500 m3, kar znasa 80 % pri iglavcih in 99 % pri lisitavcih, poyprecno 88 %. Dvanajst odstot-ikov prirastka je predvideno iza izboljsanje gozdnega fonda in povefianje njegovega proizvodnega ipotenciala. V pred videni sefinji v zasebnem sektorju ad 32.500 kubifinih metrov letno so zastopani iglavei z 51 %, listavci pa z 49 %. Razmerje med sefinjo in prirastikam (88 %) zago-tavlja torej nadaljnje izboljsave vseh gozdov zasebnega sektorja, posebno 5e iglavcev na rafiun listavcev . Letna proizvodnja glavnih gozdnih sortimentov bo naslednja: hlodovina iglavcev 6.000 m3 hlodovina listavcev 1.500 m3 skupaj 7.500 m3 jamslki in celulozni les iglavcev 4.000 m3 ostall sortimenti listavcev_______________6.000 m3 skupaj 17.500 m3 Preostanek napram planu sefinje je lastna uporaba indiivildualnih posestnitoov. Da bo realizacija 'kljufindih sortimentov 100 %, je nujno, da proizvajalci prifinejo z boljsim iiZkoriscanjem lesa in da se povefia tolagovna proizvodnja v skodo po-dezelske potnosnje. V koliikor se plan sefinje v zasebnih gozdovih ne bo reailiiziral 100 %, je potretono to dosefii s sefinjo iz gojiit-venih razlogov. Lesna masa iz sefinje v gozdovih SLP I gre v bla-govno proizvodnjo v celoti. S terni gozdovi gospodari Gozdno gospodamstvo Celje. Organ za gozdarstvo pri ObLO pa izvaja vso inspekcijslko sluzbo, da se z gozdovi gospodari skladno z obstojecimi predpisli v gozdarstvu. Lesna masa iz sefinje v gozdovih, ki so dani v izko-risfianje kmetijskim posestvom, gre predvidama v celoti za neblagovno proizvodnjo, to je za gradnje in vzdrze-vanje gospodarskih objeictov. 2. Na podlagi sklepa Okrajnega Ijudskega odibora Celje z dne 20. decembra 1960 se bo v obdobju 1961 do 1965 predvidama izkrfiilo na redativnih gozdnih tleh 983 ha gozdov. Od toga odpade na SLP I 51 ha, na SLP II 78 ha, na zasebni isefctor pa 854 ha. V Sirdkopotezni akciji, tei ise vrSi v LR Slovenijii za 'krfiitev in premeno gozdov na nelativnih gozdnih tleh v fiisto poljedelsike nasade ali topolove nasade s poljSfii-nami, lahko sodeluje ObLO Zalec- v okviru razpoloz-Ijivilh ustreznih zemljisfi. Osnovanje 'topoiovib plantaz ne pride v postev, ker ni primernih aemiljiisfi. Glede na lizpald gozdov na nelativnih tleh se predvideva pogozdovanje albsolutmh gozdnih tal v viSinskih predelih, ki ne ustrezajo kmetijislki proizvodnji, in melio-racija obstojecih grmiSfi. 3. Reprodukcija gozdov Repradulkoija gozdov v Obfiini ima za osnlovnio -nalogo povecati donos gozdov po ikolifiini in vrednosti, kar se predvideva z inasledinjiimi ukrepi: a) Pri odikazovanju je dvignlti njegovo Istrokovno raven in uvesti odkazovanje po nafielih pozitivne se-lekcije v vseh gozdovih. b) V obdobju maslednjih petih let bo potnebno me-liorirati lin prevesti v ekanomske gozdove okrog 150 ha, od tega 100 ha grmisfi, ki ne sluzijo sedaj niti poljedel-ski, niti gozdni proizvodnji, porasfiajio pa tla, ki so iz-redno plodna za proizvodnjo lesa iglavcev. Ostalih 50 ha pogozdovanja so pa razgilbamii viSiniskl predeli, iki ne ustrezajo poljedelski proizvodnji. S pogozdiitvijo nave-denega se bo znatno povefiala proizvodnja lesa iglavcev. Pred premeno grmisfi in novin v ekonomske goz-dove je potrebno .izvrdiiti zafietne kuHurne ispremembe v katastru. c) Zaradi intenizivnega razvoja lovnega gospodarstva v ofcraju bo ipotrebno povo osnovane in obstojefie ‘ gozdne nasade in ikulture zaSfiitiji proti idivjadi. ZaSfiita prati divjadi miora postati sestavni dei celokupne dejavnosti na vzdirzevanju in zasciti gozdov. c) Druzbeni gozdovi SLP I So urejeni v celoti, ostali SLP II in zasebni gozdovi se bodo uredili v obdobju 1961-1965 s pricetikom v letu 1961 v predelu Vransko— —Tabor. d) Pri vseh gozdnogoj itvenih delih, predvsem pa pri odkazovanju, je treba uvajati fiimbolj strdkovne in sodobne delovne prooese. Povefialti je strdkovnast teh diei in njihovo pocenitev. Pri gtozdlnogojitvenih delih je uvesti mehanizacijo teh .dei. Da bi dosegli fiimboljso kvaliteto in pocenitev gozdnogoj itvenih dei, je treba posvetiti najvefijo po-zomost strdkovnemu izObrazevaniju gozdnih delavccv in strdkovnemu izpopolmjevanju gozdarslkih kadinav. e) Da bi dosegli zgoraij navedene cilje, bo potrebno • v naslednjem obdobju gozdnogoj itvena dela izvrSiti v naslednjem fizifinem obsegu: Zasebni sektor: Vrsta dejavnosti Letno v ha ^ petpi letih v ha Osnovno pogozdovanje 10 50 Melioracije 30 150 Nega gozdov 150 750 Urejanje 2.720 13.600 Vzdrzevanje gozdni poti 35 175 km Odkazovanje — — Varstvo gozdov — — Za izvrsitev predvidenlh gozdnogojitvanih dei bo potrebno zagotoviti povprefino letno okrog 28 milijonov dinarjev, v petih letih pa 140 milijonov dinarjev. Realizacija osnovnega pogozdovanja in melioracij je vezana na dobavo saditvenega materi ala, ki ga na sploSno iprimanjfcuje. SLP sektor: Letno v ha V petih letih Osnovno pogozdovanje 10 50 Nega gozdov 110 550 Urejanje gozdov — ' Odfcazovanje — — Zemljarina — — Varstvo — — Za izvrSitev navedenih dei bo potrebno zagotoviti povipre&no letno otorog 7 mlitijianiov, v petidi letih ipa 35 milijonov din. 1) Obvezno je uvesti krafcko gojitveno planiranje y gozdarotvu. 4. Investicije v goadarstvu Gostota gozdinega cestnega omrezja v ob&iind znasa od 0,20 do 0,30 km na 100 ha. Za vodenje intenzivnega gospiodarjenja z gozdovi pa je potnebna gostota ofcrog 3 km na ha. Gostota v obfiini dosega torej najveC 10 % potrobne gostote. Okriog 6.000 ha gozdov v obdini lezi v predelih, kjer so zelo ugodine ekoloSke razmere za intmzivno praiz-vodryo lesa (Creta, Dobrovlje, Zaplanina, Ojstrica, Mrz-lica, Gozdmk), a potrelbnega cestnega omre^ja ozirama spnavilnilh momosti ni. Poveianje donosa gozdiov v teh predelih je odviisno od igradiitve novilh gazdmih ceslt ali traiktorskih ipoti. Da bi v maislednjih 5 -letih vsaj deloma povecali go-stvto cestnega omrezja, predvldevamo gradnjo msled-njih otojektov: 1. Prikljudek na »Pairtiizansko cesto* v Dobrovilj-ah v dolzini 2,5 'km s stroski 6 milijonov po km. 2. Graidnijo tralktorske poti v Mrzilici v Idoliini 4 km s sbroSki 3 milijone po km. 3. Gradnja traktorske poti v Gozdniku v doliini 3 km s istroSki 4 miliijooe po ikm. Celotni istroski za gradnjo navedenih dbjektov izna-sajo sikuipaj 37,2 miHjona din. 5. Mehaniizacija v gozdarstvu Njen namen je iznizati proizvodine straSke, IzbolljiSaiti iz.koriscanje stojoeega lesa, povedalti prodiuktivinosti dei a v gozdarstvu, 'izbdljsati oskrlbo potroSnikov z .industrij-sklim iesom in nadoknadiiti pomanjkanije yielovme sile. Zato je ipotrebno, da gozdnogospodarske organizacije cim vec linvestirajo ,iiz lastnih sredsitev za nabavo me-hanizacije. Posebno vazna je nabava mehamizacije za tzkori-scanje gozdov pri kmetijski zadriugi, ker se vr&i lizlko-risCanje zasebniih gozdov se vedno neracionalno in forez mehanizacije. Pomanjkanije le-te lahiko zadruga delno nadioiknadi 'tiidi potam 'kooperacije z Gotzdnim gospodar-stvom. 6. Organiizacija gozdarstva Da bi se vskladili interesi Gozdnega gospodanstva katero gospodari z 2.607 ha druzbenih gozdov v obfiini z vflogo, funlkeiljo in razvojem komune, je potrelbnio, da Gozdno gospodairstvo osnuje pri svojem obratu dbratni delavSki svet ozirama samostojno enoto. Za iizvedbo navedienega je potrebna predhodna ekonomsika pro-ufiitev. V bodofiem obdobju je stremeti za podruzablj an jem Proizvodnje v zasebnih gozdovih, kar bo omogocilo zdmzitev gospodarjenja z izasebnimi in dmzbeniml goz-dovi na obmofiju obfiime Zalec. GradbeniStvo Da bi se odpravilo doseda-nije pomianj.kljivosti in uresnifiili osniovni pogoji za racionalno gradnjo, je po-trebno: ' — dosefii potrebno tesno povezavo med investitorji, urbanistifino sluzbo, projefctanti in izvajalci gradbenih dei; — zazidalni nafirt se mora prilagoditi stvarnim po-trebam gospodarslkega in urbanistidnega razvoja; — iziboljSaiti kvaliteto projoktantskega dela; — podjetja 'Opremiti z lazjo gradbeno mehanizacijo za izvajanje manjdiih Objiektov, adapitacije in vzdrze-vanje stamovamjskih zgradb. PospeSevati je treba uvajianje novih metod v grad-beniistvo in nadaljievaiti z uvajanjem miodemega nafiima gradnje, s tipizacijo in standiardizaciijo gradbenih ele-mentov in projetetov. V ta namen naj se v bodofie pre-prefii zacetak dela na Objektih, ki nimajo predpisane dokumentac ije. Skladno s perspekitivniim razvojem v gradbenistvu je rafiunati s povecanjem mehanizacije in s preusmer-j an jem na indiustrijsko proizvodnjo raiznih elementov in gradbienlh dei, ter bo vplivalo na porast prodaktiv-nostii dela in sicer tafco, da -bo povefiainje gradbenih dei doseSeno z man j&im poras tom dei ovine sile kot v ipretelk-lih letih. Ob predvidenem iizboljisanju kvalifikacijiske stmkture zaposlenih je zaradi stalne fluiktuacije se bolj skrbeti za uistaiitev delovne sile. Za povefianje storilnosti bo -treba iztooljisati .strokov-no uisposobijenost izaiposlenih in naij graibeno podjjetje zato razvija vise oblite sodobnih metod priuifievanja delavcev. 4. V obdbbju 1961-1965 se rafiuna s porastom druz-benega bruto proiizvoda za 58,3 % ali ipovprefino letno za 9.75 %, narodnega dohodlca pa za 58,1 % ali povprefino letno 9,5 %. Trgovlna Dejstvo, da smo dosegli v 4 letih promet po per-spektivnem dnuzbenem nafirtu pomeni tudi, da so se povefiali Idohodki prebivalstva, ozirama kiupna mofi in temu tisibrezno tudi iivljenjsiki Standard. Pnifiakujemo, da se bo v iprihodnjih 5 letih promet trgovine povefial za dkrog 35 % naigproti letu 1960. Struktura prometa v naslednjih letih se bo se nadalje spreminjala v korist induistrijiskiih izdeikov. V nasem planiskem blagovnem gospodarstvu je v nastadinjiem perspoktivnem obdObj-u zavestno usm-erjiati razvoj gospodarstva v doloiene pogoje, v teterih naj deluje trzni imehanizem. V trgovlni na -drobno bo treba postopoma -zamenjiati klasifine oblike proda je in uvesti samopoStrezbo. Moderne dblike prodaje, iki zahteviajo manjse izpopolnitve v notranji «premi trgoviin, bo -treba uveljaviti tudi pri prodaji lindustrijskih izdeikov, talko da bo omogofiena potroSnikom 'boljsa iiztoira. Povefiianje neposrednih nabav trgovine na drobno pri proiizvodinji bo stimuUralo tuldi sirSe uivedjarvljainje rabatnega sisitema. Nadalje vati je z organizacijskim prilagajanjem trgo-vinskega omrezj a zahtevam potrodnje na posamezn-ih obmofijih, kalkar tudi struklturi potmSnje prebivalstva. Poieg 'zagotovitve potrebnih ikapacitet s tipifinimi pro-izvodi je vaporedno razvij-alti servisne delavnice, kjer bodo lahiko potrosniki poieg garancijskih popravll ko-ristili tudi redne usluge. Za uresnifiitev navedenih nafiel in politike napred-ka v trgovini je potrebno: — prLceti in d-okonfiati paviljon za samopostrezno trgovino -v Zalou; — prifieti z izgradnjo trgovine v Braslovfiah; — tehnifimo opremiti obstojefie -prodajalne. V Obdobju 1961-1965 se rafiuna s porastom druzbe-nega bruto produkta za 71,5 % ali povprefino letno za 11,5 %, narodnega dohodka pa za 71,2 % ali povprefino letno za 11,25 %. Gostinstvo in turizcm 1. Za gostinstvo v naSl ob6iini je znafiilna velika razdrobljenast, Iki neugodno vpliva na ekonomsko utr-jevanje in is tam na uspesnejSi napredek. Primanjkuje predvsem noSHveniih ikapaoitet, sodobnih restavracij za hitro posbrezbo ter lokialov iza razvadrilo. Turizmu se na sploSno iposveCa ze precej veC pozbr-nosti kakor v prejSnjih letih. Odloiilno vlogo pri na-daljnjem razvoju turizma bodo imele no6itvene kapa-oiitete in je zato osnovna n aloga v prihodnje nujno po-vefiati sedanje nezadovoljivo Stevilo noditvenih kapa-citet. Perspektivni razvoj i turizma in gostinstva naj upo-stova nadalijnje naraisSanje 'potreb, ki temeljijo na po-vetanjiu kuipne modi in dvigu zMjenjislke ravni. Za uspehe na podrodju turizma in gostinstva so od-govorni, ihkraita pa morajo ibilti neposnedno zainteresi-rane predvsem gostilne, turistldna dmstva in druzbene organiiizacije, ki bodiisi direktno ali imidirdkbno sodeiu-jejo v turistiidni dejavnosti. Za inadaljnji razvoj in zadovoljevainje potreb je miodernizirati ze obstojede p ros tore in pri tem re alno r adunat i le s sredstvi gospodarskih organizacij. dede na ekonomske moznosti je potrebno pri no-vogradnjah in ofonovi gostinsikih kapaciitet uveljaviti nadelo, da so potrefone sicer sodobne, vemdar gradbmo cenejSe kapaciitete. Ta reSitev je neobhodna zaradi ve-likih potreb, razmeroma nizkih zagotovljeniih sred-stev im pa zaradli kasnejSih cenej&iih usiug. Javni promet taiko zelezniski kakor avtobusm je 6e vedno neprimeren in ne Ikrije ituristi&nih potreb. Stanje cest je izredno sJafoo in predstavlje resno oviro v na-daljnjem razvoju turizma. Ceste ije trefoa bolje vzdr-zevati ozirama jih dimprej modermzirati. 2. Mrezo gostinskih obratov je potrebno organi-ziirati tako, ida bo sposobna ikriti potrebe turistidnega prometa .in staLnih prebivalcev, Povecatii je trefoa Ste-viio idruabenih oforatov in jih ustanavljati tudi v manj-Sih krajih, Ce so dani poigoji za njiihovo luspevanje. Ustanavljajo naj se kot poslovne enote ze ofostojecih podjetij. Zasebna gostisca naj foodo samo nujna dopol-nitev tam, kjer ni pogojev za razvoj druzbenih gostiSC. SocialLstiCne gostimske dbrate je formiirati v takc gospodarske emote, ki foodo lahko samostojno vrsile za-htevmejSe investitijiske nalozfoe, skrbele za vzgojo kad-rov v okviru lastnih potreb, vodiile 'smotmo gospodarsko politifeo in uisitvarile viSje zneske skiadov za investi-cije. V vseh gostiSCih, zlasti pa pri zaisehnih, kjer je higiensko stanje najslabSe, je trefoa diosledno vztrajati pri zahtevi, da izvrsujejio vse predpiise, zlasti one, ki se nana&ajo na sanitamo-higiensko ureditev. Teiiti je za ustanavljanjem popolnih obratov, t. j. takih, ki nudijo -topia in hladna jedila. ToCilniiee naj se ne ustanavljarjo, razen v izjemnih in upraviCeni-h pri-meitih. 3. Za vzgojo gostinskih -delavcev in njih sitrokovno izpopolnjevanje so odgovome gospodarske organiiza-cije. Dasledno je uvesti najiustreznejSi nacin nagraje-vanja po delovnem utinku. Ze obstojeCe sis terne je potrebno .iizpopalnaiti i n odpraviti pomanjlkl j ivosti, iki ovi-rajo izboljSanj-e kvalitete in atrokovno izpopolnjevanje. Sistem nagrajevanja naj bo obenem takSen, da bo za-gotovil tudi formliranje skiadov -podjetja v potrebni vi&ini. 4. Dmzben-o prehrano je obravnavati kot dei na-porov za poveCanje -StoriiLnositi in izboljSanje ziivljeinijske ravni kakor tudi postopno razbremenitev idruzine. 5. Za izvrSitev naStetih nalog je posikrbeti -za do-konCnio ureditev izkopaniin v Semipetru, adaptirati go-stiniske prostor e pri GostiSCu pri kolodvoru in gostiSCu »Pri foazenu« v Preboldiu, pripraviti naCrte in priCeti z graidnjo gostisCa v Gotovljah ter pri goetinskem pod-jetju »Hmeijar« v Zalcu, odkupiti Je nenacionalizirani dei zgradfoe in poveCati nociitvone fcapacitete, jih opre-miti in zgraditi nove sanitairije. 6. V obdObju 1961-1965 se raCuna s porasbom druz-benega bruto prodlukta za 82,8 % ali povprecno letno za 13 %, narodnega dohodka pa -za 82,4 % ali povpreCno letno za 12,75 %. Obrt 1. Osn-ova razvoj a obrti v tem petlebnem ofodofoj u bo v povecanju usluznostne obrti in v ustanaiwljanj-u tiste obrtne proizvodnje, ki dopoflinjuje industrijsko proizvodnjo. Obrt naj torej preneha biti rezerva in-dustrije in gradtoertiStva za kritje nezadostndh kapa-citet ter postane dejanski dzdelovalec visoko-kvalitet-nih proizvodov. Za razvoj storitvene obrti je treba izobiikovati predvsem nove koneepcije in nove oblike perspektiv-nega razvoja. Predvsem je treba: — Odpraviiti deficitarnost posameiznih strok; — posvetiiti posebn-o pozomost i-zbiri lokacije, orga-nizirati storitvene obrtne obrate taiko, da bodo njlhove usluige kvaliitetne, cenene in hitre in — uporabiti take tehndloSke reJitve, ki bodo za-gotovile narasCanje del-ovne starilnosti. 2. Pri Ustanavljanju -obrtnega centra je eentralizi-rati doloCeno Stevilo obrtnih obratov raznih strok in ustreariih ikapacitet, ki naj vnSijio prebivalstvu, gospo-darslkim organizacijam in zavodom zaokirozeno celoto kritja potreb po doloCenih vrsitah storitev. Sistem dela v centru mora biti tak, da bo glede starilnosti iprivedel do popatoega i-TikoriJcanja losnovnih srddstov. PrepreCiti se mora nenormalni odtok delovne sile v nekaterih fcrfttiCnih strokah. Za servisne sluzbe popravil tehniCnih predmetov, zlasti gospodinj-skih, morata skrbeti tako obrt kot tr-govina in prdizvaij a-lec teh predmetov. 3. Sodoben sistem preskrbe prebivalstva s kruhom zahteva loCitev same peke kruha in njegove prodaje. Dotrajane in nezadostne pekarnidke kapacitete je niuj-no nadomestiti. Prditi ije na ikultumejSo postrezbo s pekovslkimi lizdelki, kjer je -predpakiranje ali vsaj za-vijanje postaviti na prvo mesto. 4. VpraSanje klanja ziivine in predelave mesa se mora re&iin skladno v akladu s sodobno tehniko proizvodnje in distribue ije mesa in mesmih izdelkov. Male lokalne in ipodezelske fclavnice za tak sistem dela niso primeme in je zato preiti na sis'tem centralme klavnii-oe. 5. Hiter razvoj gosipodarstva terja itudl v obrti -so-dobnejSo in hitrejSo vzgojo kadrov. TeziSCe izobraCe-vanja obrtnih delavcev naj ise prenase v obrtne -obrate, kjer se bodo lahlko vsi delavei ob uvajanju tehnoloSkih procesov v proizvodnji .priuCevali novem/u naCinu dela. Da se bo ohraniila nepretrgana vez med dana-snjim in bodoCim sistemom izobraSevanja in obenem zagotovil nadaljnji razvoj obrti. je potrebno razviti v prihodnje 6-irSe organi^irano strokovno izpopolnjevanje in pre-kvalifikacijo damaSnjih kadrov. Vso pozomost pri finansira-nju jnvesiticij je po-svetiti formiranju lastnih sredstev obrtnih podjetij. 6. V ©hdotojiu 1961-1965 se raCuna s -porastom druz-benega bruto produkta za 72,9 % ali povpreCno letno za 11,75 %, narodnega dohodka pa za 73,1 % ali povpreCno letno za 11,75 %. KONCNA DOLOCBA Ta plan se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje Velja od 1. januarja 1961. St. 02/2-30-5/1-61 Zalec, dne 23. marca 1961. Predsednik ObCinskega Ijudskega odbora Zalec Tone Delak 1. r. 118 Obdinsk.i Ijudski odlbor Zalec je ipo 4. tienu za.korta o pristojnosti obciaskih in okrajnih Ijuidskiih odborbv i-n njihovih organov (Uradmi list FLRJ, §t. 52-644/57 in 27-492/59) in 50. Slonu zalkona o obcinskih Ijuidskih od-bariih (Uradni list LRS, St. 19-88/52) na sej/i ob6mskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. marca 1961 sprejel DRU2BENI PLAN obcine Zalec za leto 1961 PRVIDEL SPLOSNI pregled gospodarskega razvoja V LETU 1961 I. poglavje OSNOVNE NALOGE DRU2BENEGA PLANA ZA LETO 1961 Na podlagi diasezenega razvoija v lefcu 1960 se ob upoSteva.nju programa iperspektivnega razvoja Oleraj-nega IjudSkega odbora Celje v razdobju od 1961. do 1965. leta in druzbenega plana za leto 1961 postavljajo za leto 1961 v obiind Zalec nasdednje osniovne n aloge: 1. Povedati je treba obseg proizvodinje in storitev v vseh gospodanskih pamogah in pod'vzemati ukrepe, da se dioseze visoka stopnja izkoriSianja obstaj’e6i'h pro izviodinih zmogljiivosti ter hitro aflcitivirarije zmogljivosti, ki so v graidnji. 2. Ustvariti je treba pogoje za nadaljnje naras-6anje produktivnosti dela ter losnove za hiter para,st proizvodnje in za izboljsevanjc zivljenjskih razmer pre-bivalstva. Zato je trdba izpopolnjevati spodbudne na-iine deLLtve osebnega dohodlka po udinlku ter 'Uvajati sploh spodbudnejSe obliike nagrajevanja. Poleg tega je treba uvajati -v proizvodne procese sodobne naprave in metodie dela, 'izboljSevati organlizacij-o diela, 'Skrbeti za racionalno zapo&lovanje delovne sile ter za pospe-5eno izobrazevanje kaidrov. 3. SMaidmo s pove^anjem produlktivnosti dela in pro izvodnje je treba zagotoviti narasCanje osebne potroSnje in dikizbenega standairda, alasti delavcev in uisluzben-cev. Povecanje 'dohiodlkov iposamezniih kolektirvov naj bo odvisno iod poraista produktivinosbi idelau Razvoj druzbenega standarda zahteva Se nadaljmje poveCanj-e vlaganj za stanovanjsko in komunalno de-javnost, za gradnjo Sol in drugih zavodov za izabraze-vanje, za razdiritev in izpopolnitev zdravstvene sluzbe ter razvoj drugih dejavnosti druzbenega standarda, iki vipli-vajo na gospodarski razvoj in na zboljSanje zivljenjskih razimer prebivalstva. 4. Hkrati s povecanjem proizvodnje 'bo treba skrbeti tudi za poveCan izvoz ter raziSiniti trgovinske od-nose s tujino tudi ,na oddaljenejSe trge. 5. Prr investicijiski gradnji je ti-eba pospeSiti do-vrsitev za6etih objelctov ter usmeriti .investioije v taike rekonstrukcije, raizSiiritve in izpopolnitve kapacitet, kii bodo z najmanjSimi vlaganj i dale veCje proizvodne u£inike ze v letu 1961 in v naslednjiih letih. V vseh go-spodarsikih dejavnostih je treba usmerjati vlaganja v uvajanje sodobnih tehnoloSkih procesov, zlasti pa v me-* hanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih postopikov. V ®kladu z nalogami perspektivnega programa v razdobju 1961 do 1965 je treba intenvizirati priprave za izdelavo Programov in projektov, ki ustrezajo politiki nadaljnje-ga razvoja. Za finansiranje takega razvoja je treba or-ganizirati adruzevanje sredstev ter pri tem iskati take oblike, ki bodo zagotavljale samostojnost gospodarskih organizacij pri odlocanju ter njibov neposredni eko-nomiski 'uspeh. 6. V okviru spioSne ekonomiske politike ter gospo darskega sistema je treba skrbeti za nadaljnje razvija-nje socialisitionih drusabenih odnosov, 'za odpravljiainje administrativndh vplivov na gospodarjenje zlasti pri razparejanju investicijiskih sredisteiv, krepiti komunalni sistem ter ipove6ati interes gospddarSkih organizacij ter kolektivov za doseganje cimboljSih rezulitatov. Se na-dailje je treba razvijati delavsko samouipravljanje in druzbeno upravljanje, da bi s smiotrnejsim nalaganjem sredstev iter raciionalnejsim izkoriSSainjem proizvajalnih sredstev dosegii bitrejiSi razvoj proizvodnje, druzbenega standarda in osebne pobrosnje. 7. V ikmetijistvu je podpirati hiter razvoj 'sociailistifi-nega sektorja in razvdjati trano proi'zvodnj'0 v kioope-raciji. Zlasti je vazna naloga, da se poveSajo povnSime in proizvodnja sociailistidnega sektorja, ker bo le na ta naifiin zagotovljena poveCana tnznost proizvodnje in stabiliizirana preskrba potroSnikov s kmetijiskiimi pri-deiki. 8. Sociaiisti&ni sektor kmetijstva je obravnavati na posameznih podroCj.ih enotno ne glede na to, todo ga upravlja in zagotoviti sMaden in optimalen razvoj proizvodnje na teh podrocj.ih. Izdelalti je programe razvoja socialistionega sektorja na posameznih podroijih in 'do-polnijevati investicijsko iizgradnjo le v skladu z njimi. 9. Teiiti je za iormiranjem vedikih Ikmetijskih orga-nizacij, ce so le dani za to objektivni pogoj.i. Kmetijisko-gozdarska zbornica in Kmetijiski institui morata skrbeti za nadaljnje efconomsko iin tehnoiioSko nismerjanje kme-tijske proizvodnje, pri 'tem pa morata sodelovati s Iko-muno in kmetijskimi organizacijami. 10. Investicije v kmebijistvu morajo biti predvsem usmerjene v dvdg zivinoreje, da bo zagotovljena oskrba industrij;sk'ih srediS6 z mesam in mLekiam. 11. Sadjarstvo naj se razVija le na vedjih plantat ah socialisticnega sektorja ali pa v kooperaciji, kjier so za to dani talni in podnelbni pogoji iin kjer je mozno iiz-vajati sodobne agrotohniene ulkrepe. 12. V gozdarstvu je zagotoviti tak sistem gospodar-jenja, ki bo zagotavljal ,iz druzbenega glediSda najbolj smotrni natiin gospddarjenja z goadovi. Skupna nalioga kmetijstva in gozdarstva je spreminjanje ravniniskih gozdov v obdelovalna zemljiiisCa in plantaie hitro ra-stoiih gozdov tam, kjer so za to dani pogojii. 13. V trgovinii je stremeti za ve£jo speciaiiiizacijo trgovin. Tehniko prodaje v ,brgovini je razvijati v smeri hitre postrezbe in samoizbire. Trgovina s tehnitnim blagom naj v vedji meri podkrbi za ustanovitev servis-nih delavnic in garancijska in izvengarancijska potr-dila. 14. V gostinstvu je slremeti za veijo stopnjo mo-dernizacije priprave jedil in pijai ter postrezbe. Prav tako je posvetiti sanitarnotehniCnim pogojem vso po-zornost. Istocasno je prouditi moznosti ustanovitve no-vih obratov v okviru ze obstojetih podjetiij. Urediiti in povefeati je kapacitete vrtov ter poskrbeti za razvedrilo gostov. 15. Sindikalne orgamizacije naj sikrbe za ustanav-Ijanje movih an krepi.tev ze obstojedih po&itniSkih -sfleup-nosti iter v sodedovanju z delovnimi kolektirvi 'skrbdjo za racionalno izraibo razpolozljivih ter ustanavljanje novih poditniSkih kapacitet. 16. Doseoi je hitnejSi razvoj usluznostne obrti. V ta namian je stremeti za ustanavljanjem Obrtniih centrov. V vseh obrtnih obraitih usluznostnega znacaja je stremeti za 6imveijo mehanizacijo in sodobno organizaciijo dela. Industrijsfka podjetja naj prouie moznost nudenja usiug svojih obrtnih delavnic tudi zunanjiim koristni-kiom. Posebno poeomost je posvetiti razfiiritvi in pove-ianju kapacitet servisnih delavnic. Obrtna Zbornica naj v sodelovanju z obeimskim Ijudsfcim odborom in Trgo-vinsko zbomico pamaga skrbeti za izvedbo teh naiel. II. poglavje DRUZBENI bruto proizvod, druZbeni proiz VOD IN NARODNI DOHODEK Upostevajoc dosazeno raven proizvodnje v letu 1960 ter iprogram ipresipelkitivnega raevoja dbdine Zalec v raz-tiobju od leta 1961 — 1965 in v Skladiu z razvoijem, ki ga predvideva druzbeni iplan gospodarisikega razvdja okraja Celje, je radunati z naslednjim poraabom druz-benega bruto proizvod a, praiizvoda in narodmega do-hodka: — v cenah iz leta 1959 — v tisoiih diinairjev 1958 1959 Druzbeni bruto ptroizvod 9,724.366 11,634.498 Druzbeni prodizvod 5,398.087 5,714.032 Narodni diohodek 5,386.324 5,891.582 Porast diruSbenega bruto prodzvoda, diruzbenega proizvoda in nairadnega dohodka kot se predvideva za leto 1961, zagotavlja materi alno sitrutoturo prodizvodn je za ustvaritev nalog in ciijev drukbenega plana za leto 1960 1961 1959 1958" 1960 1959 1961 1960 12,302.943 12,924.203 119,6 105,7 113,2 5,538.315 6,192.975 105,8 96,9 111,8 5,791.278 6,307.869 109,4 98,3 108,9 1961. Predviidena atapnja poraata je v siklaldu z oanov-nimi cilji in nailogami -drudbenega plana gospodarake-ga razvoja obdine Zalec za obdobje 1961-1965. Druzbeni bruto proizvod 1958 1959 1960 1961 1959 1960 1961 1958 1959 1960 Gospodarstvo skupaj 9,724.366 11,634.498 12,302.943 13,924.203 119,6 105,7 113,2 Industrija 6,032.749 7,043.185 7,439.872 8,396.776 116,7 105,6 112,9 Kmetljstvo 2,282.077 3,081.158 3,175.057 3,387.010 135,0 103,0 106,6 sociaListifini sektor 845.351 1,504.236 1,320.742 1,562.208 177,9 87,8 118,3 KG 238.118 324.181 386.735 456.347 136,1 119,3 117,9 KZ 607.233 1,180.055 # 934.007 1,105.881 194,3 79,2 118,3 zasebni sektor 1,436.726 1,576.922 1,854.315 1,824.802 109,8 117,5 98,4 Gradbeniitvo 142.142 154.996 214.500 239.271 109,0 138,4 111,5 Promet 13.000 14.000 15.000 16.000 107,7 107,1 106,6 Trgovina 559.682 492.544 282.852 422.420 88,1 57,4 149,3 notranja 59.366 102.307 142.827 167.381 172,3 139,6 117,2 zunanja 500.000 390.237 140.025 255.039 107,9 127,1 115,6 Gositinistvo 126.855 136.841 173.025 201.103 107, 1271,1 115,6 socialisbidni sektor 46.537 51.704 88.925 113.603 111,1 171,2 127,7 zasebni sektor 80.318 85.137 85.000 87.500 105,9 99,8 102,3 Obrt 560.491 703.547 991.686 1,250.708 125,5 138,9 126,1 socialistibni sektor 476.391 618.547 901.886 1,158.508 129,8 145,8 128,5 zasebni sektor 84.100 85.000 89.800 92.200 101,2 105,6 102,7 Komunala 2.370 8.227 10.051 10.915 111,6 122,2 108,6 socialistidm -sektor 8,123.222 9,887.439 10,273.828 11,903.701 121,7 103,9 115,9 zasebni sektor 1,601.144 1,747.059 2,029.115 Druibeni proizvod 2,020.502 109,1 116,1 98,7 • 1958 1959 1960 1961 1959 ~ 1958 1960. 1959 1961 1960" Gospodarstvo skupaj 5,398.087 5,714.032 5,538.315 6,182.975 105,8 96,9 111,8 Industrija 3,460.048 3,652.219 3,679.562 4,027.662 105,6 100,7 109,5 Kmetijstvo 1,218.327 1,380.241 1,065.696 1,164.719 113,3 77,2 109,3 socialisticni sektor 643.601 853.319 450.381 516.917 132,6 5,0 114,8 KG 143.929 187.141 148.914 171.119 130,1 79,6 114,9 KZ 499.672 666.173 301.467 345.798 133,3 45,3 114,7 zasebni sektor 574.726 526.922 615.315 647.802 91,7 116,8 105,3 GradbeniStvo 79.750 87.956 119.547 130.999 110,3 135,9 109,6 Promet 6.200 7.000 7.810 8.100 112,9 111,6 103,7 1958 1959 1960 1961 1959 1958 1960 1959 1901 1960 Trgovina 401.357 274.400 191.056 272.867 68,4 69,6 142,8 notranja 45.869 81.786 • 116.684 137.408 178,3 142,7 117,8 zunanja 355.488 192.614 74.372 135.459 54,2 38,6 182,1 Grostinstvo 30.795 34.437 41544 47.872 111,8 12Q.6 115,2 socialistitm sektor 12.995 14.437 22.544 27.872 111,1 156,2 123,6 zasebni sektor 17.800 20.000 19.000 20.000 112,3 95,0 105,3 Obrt 197.558 273.456 428.778 536.076 138,4 156,8 125,1 soaiailistitm sektor 173.558 247.456 401.778 507.076 142,6 162,4 126,2 zasebni sektor 24.000 26.000 27.000 29.000 108,3 103,8 107,4 Komunala 4.052 4.323 ’ 4.322 4.680 106,7 100,0 108,3 socialistitni sektor 4,781.561 5,141.110 4,877.000 5,488.073 107,5 94,8 112,5 zasebni sektor 616.526 572.922 661.315 704.902 92,9 115,4 106,8 Narodni dohodek 1958 1959 1960 1961 1959 " 1958 1960 1961 1959 1960 Gospodarstvo skuipaj 5,386.324 5,891.582 5,791.278 6,307.869 109,4 98,3 108,9 Induistrija 3,242.338 3,409.081 3,431.742 3,753.574 105,1 100,7 109,4 Kmetijstvo 1,469.038 1,851.202 1,619.595 1,618.489 126,0 87,5 99,9 socialistiini sektor 607.038 80L202 380.595 441.489 131,9 47,5 115,9 KG 124.055 160.182 114.620 132.959 129,1 71,6 116,0 KZ 482.983 641.020 205.975 308.530 132,7 41,5 115,9 zasebni sektor 862.000 1,050.000 1,239.000 1,177.000 121,8 118,0 94,9 GradlbeniiStvo 67.122 72.498 104.168 113.202 108,0 143,7 108,7 Promet 6.800 7.000 7.190 7.200 102,9 102,7 100,1 Trgovina 390.391 262.453 182.722 259.952 67,2 69,6 142,3 notranja 44.681 79.631 113.528 133.925 178,2 142,6 117,9 zunanja 345.710 182.828 69.094 126.027 52,9 37,8 182,4 Gostinstvo 30.252 33.840 41,746 48.253 111,9 123,4 115,6 soaialiisititnd selktor 12.635 14.040 21.746 26.753 111,1 154,9 123,0 zasebni sektor ' 17.617 19.800 20.000 21.500 112,5 101,0 107,5 Obrt 176.996 251.888 400.465 503.250 142,3 158,9 125,7 socialistiitni sektor 155.996 228.988 377.465 480.050 146,8 164,8 127,2 zasebni sektor 21.000 22.900 22.800 23.200 109,1 99,6 101,8 Komunala 3.387 3.014 3.1650 3.949 106,7 100,9 108,2 socdailistMini sektor 4,485.707 4,798.882 4,509.478 5,078.969 106,9 93,9 112,7 zasebni sektor 900.617 1,092.700 1,281.800 1,228.900 121,3 117,3 95,3 III. poglavje I-NVESTICIJE 1. Skladno z inalogami persipefctLvmiega razvoja obtine Zalec bo fcreba vlagati v letu 1961 razpolozljiva in-vesticLjska smdstva prodvsem za namene, iki ibo dio .omo-goiall hiiter razvoj gospodarstva m druzbenega s-tan-darda. Investicijiska potrosnja bi se morala v letu 1961 usmerjati ipreidvsem v hiitro diovrSevamje ze zatetih ob-jektov ter za talke relkonistruikcij e, razSiriitve in liizpopol-nitve kapaciitet, ki bodio dale v kratikem rotou ter ob niatoih vlaganjih vetje utinke. Vzporedino s tem je pa-trebno priipravljati programe lin projekte iza razSiritve in modern.izacije 'ter novogradnje tiistih objektov, ki so v skladu s perspefktivnim razvojem okraja Celje ter v okviru danih pogojev ze v letu 1961 zateti s pripra-vami za njihovo gradn j o. 2. Na podlagi razipolozljivih in predvidenih sred-stev se 'pritakuje, da bo znasal obseg investicij v os-novna in obratma sredstva v letu 1961 skupnio okali 2,532.2 milijionov dinarjev ter bo za okold 31,6 % veeji od iavrSaniih vlaganj v letu 1960. V strokbuni skuipnih im-vestLcij se 'bo se naprej povetevall delez gosipodarsikiih organizacij. Te naj bi v skladu s splosno goispcidansko politiiko v tem letu intenzivirale zlaisti vlaganje v ofo-ratna sredlstva ter is Item -amiogofiila slkladnejSi raovoj proiizv-odnje. Zaradii tega je potrebno 'koordirvirati po-trodnjo investioijiskih sredstev med gospddarskimi or-gainiizacijami in obiinskim Ijuidsikem odborom in to v skladu s smemicami :im natogami dinuzbenega plana in gaspodamkega razvoja obtine Zalec za razidobje 1961-1965. 3. Skupne investicije za osnovna sredstva naj bi znaSaile v letu 1961 okoli 2.334 mlEjionov, kar je za 21,3 % vet kot v letu 1960. Osnovna struktura vlaganij za osnovna sredstva ibi taila naslednja (v 000 din): 1960 1959 1961 1960 1961 1959 1960 Skupaj bruto investicije 1,110.351 Inveslticije v gospodarstvu 865.692 Negospadairslke investicije 244.659 Predividmi obseg investieij temelji zlasti na sred-stvih gospodarskih onganizacij, ki se fooido poveCaila zaradi uporaibe eelotne amortizacije ter na podlagi diose. zenega parasita proizvodn j e v preteklem letu. 4. Bredivddena sredstva naj bi se po posameznih panogaih vlagaila predvsem v naslednje namene: — v indiuBtraji ki rudarstvu je .treba naxtailjevati predvsem z gradnjo ze priceitiih objektov ter zagotovilti, da bodo dovrSeni v predvidenih roikih. V ta nam en je patrebnio nadaljevati predvsem z raziskavo premo-govn.iika. Poleg tega se racuna z vefrjimii rekonsJtmkci-jami, moderniizacijami in razSiritvami obstoje6ih dbra-tov tudi pri ostalih dejavnostih, predvsem v inldlusitr.iiji gradbenega materi ala, v lesni in tekstilni industriji. — v kmetijstvu je predvidoma investicijiska sred-stva nameniti za mehanizacijio in gradnjo ekionomski.h objektov t. j. hlevov in za nabavo zivine, naidalje za odkup zemljlsd, za obnovo hmeljisf, sadovnjalkov tor objektov za predelavo in skladiSd za kmetijske pridelke in obnovo hmejjjislkih sui&ilnic; — v gozdarstvu naj se v pretezni meri sredstva Uporabijo za nabavo opreme za mehanizaciij o gozdraih tal; — v gradibenistvu je treba uporabiti raizpolozljiva sredstva za nabavo mehanizacije, za vzpostavitev obra-tov za izdelavo gradbemh elementov ter za urejanje obrtnih delavnic pri graidbmih podjetj.ih; — v trgovini je treba Zlasti v inidustrijsSkih srediiS-dih zaeeti z modemizaeiljo in razSiriitVijio kapacitot tr-govine na drobno. Doikcrncati je gradnjo sikladiSda za hmeljske izdelke kakor tudi izgradnjo 'trgovskega pa-viljona; — v gostinstvu je se nadalje .izboljisevaiti pogoje za razvoj turizma tor v ta namen v gdstinsltvo vlagati sredstva za povedanje nastainitvenih zmogljivosti ter za razSiritev in QGiboljisanje obratov za druzibeno prehrano; — v obrti je ipotrebno z investieljskimi nalozbami zag'Oltoivibi boljfio mehanizacijo in uvdlj aviti industrij-ski nadin opravljanja proizvodnih storitev. S predlvi-denimi mvestioig-skimii vlaganji je potrebno dosedi po-vedanje staritvenih kapacitdt ter ustvariti. Itake dko-nomske ipogoje dela kot jih ima proiizvodna obrt. 5. Obseg negospddarsikih investieij naj bd se powe-cail v letu 1961 za 23,7 %. Od tega naj bi bile investi-cije za druztoemi standaid nekoliko vecje, med tem ko naj bi se vlaganja za ositale negospodarske investicije zmanjisala. Pretezni dei predvidenih investieijskih sredstev za druzbeni Standard bi se porabil za staniovanjsko in iko-munalno izgradnjo; zaradi zaostajanja v razvoju pa bo treba dati vedji poudarek graidnji komunailnih objektov in naprav. Prav taiko je predviideti poveiana vlaganja za obvezno Solstvo in omogo6i,ti hitro usposabljanje stro-kovniih kadrov. Povedana investicijska sredstva bodo omogoCala tudi porast vlaganj za zdravstvme objekte, za socialno varstvo ter znanstveno in kultumo dejav-nost. 6. Da bi se dosegle osnovne naloge investieijske graditve, bo treba v leltu 1961: — 'nadaljevati s pripravami in izvajanjem progra-mov za mehaniizacijio in avtomaitizacijio proizvodnih procesov ter v ta namen upostevalti sodobne dosezike znanosti in tehnike. V zvezi s tem je treba preha jalti na vedjo deMitev dela ter pri tem razvijati proizvajalne kapacitete taiko, da se bo raeSirjala kooperaoija in spe-cializacija proizvodnj e. Udinkovitost investieij je treba povedati s pripravo dobro proutenih ter ekonomsko in tehntono dokumentiranih programov; 1,924.302 2,334.167 173,3 121,3 1,680.202 2,032.167 194,6 120,9 244.100 302.000 99,9 123,7 — neposredini investitorji, prav tako pa tudi Ijud-ski odbor in os tali druzbeni organi, naj spremljajo razvoj investieij stoih dei tako glede smotrnosti uporabo razpoiLozljivih sredstev kot tudi rglede pravocsisne do-vrSitve objektov; — glede na uvajanje sodobnejSih itehnoloSkih procesov je treba v to delio v vedj.i meri vkijubevati znan-stveno-raziskovalne zavode. Prav tako je treba okrepliti in organizaaijsko utrdiiti projektantske organizacije; — v letu 1961 se bo stanovanjsika izigradnja delino finansirala iz sredstev sMada za zidanje stanovanjslkih hiS, delno pa tudi iz drugih virov; — v bomunalno dejavnost vlo&ena sredstva se ibodo zlasti uporabila za gradnjo in relkonstrukcijo vodovo-dov, kanalizacije in za iapopolinitev elektrrfinega omrezja; — sredstva za sociatoo varstvo oziroma skrbsitvo se bodo porabila zlasti za nabavo opreme za dom one-moglih in za otroska zaivetiSta. 7. Sredstva obiinskega investicijskega siklada in drugih stoladov se bodo uporabila za porawnarvo ze sprejetih obveznosti, preoStala sredstva pa se bodo ra:z-poredUa po iposameznih gospodarskih pamogah, skladno s 'sploSnimi smernicami inveStieijislke poflliltike predlvsem za razvoj trgovine, gostinistva in obrti. Za. investicije v trgovini se bo uporabilo tudii dei od prometnega daVka od maloprodaje v viSiinj 8 mili-jonov dinarjev. Struktura obfdnskega investicijskega gklada v letu 1961 je nasdednja: » Skupna sredstva sklada 98.800 od tega: za investicije v osnovna sredstva 75 % 74.100 za investicije v obratna sredstva 25 % 24.700 8. Zaradi vebjih sredstev, s katerimi razpolagajo go-spodarske organizacije in komiuna, je treba sltorbeti, da se povefia uSinlkovitoiSt vlaganj teh sredstev in da se bodo usmerjala za tiste namene, ki jih narekuje splo-sen gospodarski razvoj. Zaito bo treba Se nadalje zdru-zevati sredstva za finansiranje gradnje posameznih gospodarsitoih objektov ali dbjektov druzbenega sitan-darda, ki presegajo moznosti posameznega podjetja ali politiCno-iteritariaOine enate. Pri zdruzevanju sredsitev je treba iskati take obdilke, s katerimi Ibo zagotovljena po-polna samostojnost gospodarskih organiizacij in njihov elkonomski interes. Zato se je treba pri zdruSevaniju sredstev poskizevati predvsem banfenega in krediitnega sistema. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Nadaljmji gospodarski razvoj ter vzporedno naraS-Canije druzbenega istandarda in prebivalstva, prav tako pa tudi povecano vklju6eva/nje v mednaradlno delitev dela zalhitevajo hitro naraSianje prodiuktivnosti dela. Ob upoStevanju spodbudmejSih naCimov nagrajevanja, izpopoteitve sistema delitve dohodka gospodarskih organiizacij, M se predvtiidevaijo z zveznim druzbendm pla-nom, ter na podlagi uvajanja sodoibhih proizvodiniih procesov in zlboljSevanja organizacije dela, je mogoie racunati v letu 1961 s porasbom prodiuktivnosti dela v diuzbenem sektiorju gospodarstva za 6,3 %, od tega v industriji "za OkoM 7,1 %. Na padi agi ;tak'ega parasita produktivnosti dela ter predividenaga parasita pnoizvodinje ibi se poveCailo ste-vilo zaiposlonih v gospadarisitivu za okoli 4,1 %. Vapored-no s tam se predvideva povefianje zaiposilemih Ijudi v javnih sluiabah in poldiobniih izavodih. Da bi se dosegel predvideni porast pnoduiktivnosti dela, toli morale gospodairsike arganizaicAje &e naiprej iiz-popolnjcvati sistem deliitve osebnega diohodlka ter do-slcdin-o uvajati naigrajevanje ipo uispehu celobne gospo-darske organtzacije in po dosezenem utiinku dela. Ste-vilo delovnth meat, ikii se iobra6unavajio po diosezenem ucimku, Ibo treba stalno povefievati ter cimibolj Sirolko tudi uiparabljaiti premijislki isistem s 'taikima premiiljislkimi osmovami, Iki zagotavljajo objefctiivno ocenjevanije dose-zenih mspebov. Naigrajevan je posameznikov bo treba ikar najbolj vezati na nCiineik goapodairskih endt. Dclovno silo za nova dolavna meata ,je treba prido-btvati ipredvisem s ismatmejSo raizpareditvijo obstojebe delovtne sile v okviiru pasameznega obrata ali pa v Ok-vira padjetij daloCenega okoliSa. IzkoriSdanje razpoloz-Ijivega <5asovnega dklada je treba izbolrjSati z zmanj-sanjem iaastanlkav an fluktuacije deliovme sile. V ta na-men ije treba izvajaiti nllcrepe za izboljsanje zivljenjskih pogojev zaposlenilh. V stoladiu z resolucijo Zvezne Qjiudske 'skupSdinc o izolbrazevanju stroteovnih kadrov je treba nadalijevati z uikrepi za hiitro tzobrazevanje kadrov skladno s pdtre-bamii gospodarsltva in druzbenih sluzb. Temu bi morale posvetiti iposetxno slkrb gospodarsike organlzacije, iprav tako pa 'tudi vsi dmgi organi, iki so dolZni skrbeti za razvoj strokovnih kaidrav. Posebno sknb ibo treba Se nadalje posvedati strdkovnemu usposaMrjanju delavcev na '«Movnern mesltu im v ta mamen razSiriti omrezje centixuv za isitrdkavno usposaMj anj e. V. poglavjc OSEBNA POTROSNJA IN DRUZBENI STANDARD Osebna potroSnja 1. Na padi agi predvidenega povecanja proinvodinije ter porasta plai v javniih sluSbah ibi se v letu 1961 Skuipmi obseg osefone pdtroSnje povedal za idkioM 10 %, oziroma na prebivalca za dkdli 9,2 %. Ob 'Uipdltevanju vzporednega porasta osebn.ih do-hodkov s parasitam produktivnasti dela se predividieva, da 'se bo povedala povpreftna plaia v gospodanstvu za 7-8 %. Zaradii vslklajevanja plac oseb, zaposlenih v dt-zavniih ongamih in javnih sluzibah s plaCami v gospo-darstvu, se preldivideva v Idrzavnib organiiih in javnih sluzb ah v te tu 1961 nekolitao hitrejSi poraislt tako, da bi skupna povpredna placa zaposlenih v gaspodarskih in negostpodanskih dejavnostih porasla za okbli 9 %.. Hit-reljSi piorasit v drzavni lupravi in v ja'vniih sluzbah ibo omogoCil postopno uvajanje sitimulativnega sistema na-grajevanja itudii pri iteh dejavnostih. 2. Prejemlki iprebi/valcev na ipodlagi socialnega za-varavanja bi se pavefiali v letu 1961 za dkidli 18,5 %. S tem naj 'bd se omogodilo vsfldajevahje vtSine pdkojnin s porastam realnih plac delavcev in usluzbencev. 3. Osebna pdtrosnja ostalega, predivsem kmefikega prebivalstva, naj bi se razvijala v sikladu z razvoj em kmetijdke pnoievodnje, na katero bo v najvedji meri vplLvailo razSiirjeno sodelovanje med tometijskimi za-drugami in zasebnimii proizvajalcL 4. Povefiaidje realnih osebnih dohodikov .prebivalstva, zlasti 'zaposlenega v druzbenem sektorju, bo Se v vedji meri vplivalo na spremembo strukture osebne potroSnj e. Pove^adi bi se izda/tki za lindustrijske izdelke, zilasiti za telksltilne in za trajne potrodne dobrtne, izdaitki za kulitumo zivljenje, letne dopuste itd.; meditem ko bo paraSt iizdatkov za hrano manjSi. Strulkituira hrane pa bi se izboljSala z ve&jo porabo kvalitetnih iivil, zlasti mesa, mteka, povhtnin in sadja. 5. Za piredviideni porasit realne osebne potroSnije bo potreboo: — zagatoviti predvideni porast proiizvodnje, zlasti imdustrijskih iin kmetijskih proLzvodov, ki so namenje-ni osebni,potroSnja; — zagoitavlirti popolnejise in hiitrejse prilagaijanje in-dustrijske proizvodnje spremembam, ki nasitajajo v strukturi proizvodnje; — izbodjSdti zafliozenost trga ter stabilnoat cen in posvetiti ve6jo sflorfo organizaoiiji 'tngovine, predvsem pa prome tu s fcmetijskimi pridefflki; — skrbeti za nadaljinji razvoj tistih dejavnosti, ki vpiivajo na porast druibenega sitandairda kot so druz-bena prehrana, storitvene obrti, servisi za pomoc go-spodinjstvom in drugo. Druzbeni Standard 1. V letu 1961 je treba Se nadalje iizboljsevati in razvijati sluzbe in dejavnosti druibenega Stanidarda, zlasti itiste, ki prispevajo k hiitrejSemiu razvoj u gospo-darsitva in od katerih so v najvedji meri odviismi ziv-Ijerijski stroSki prebivalstva. 2. Sredstva sIMadov za zidanje stanovanjslklh his se v letu 1961 ‘zaradi izvrtSenih sprememb v pretekiem letu ne foodo poveCala. Predvideva se, da bodo na pod-lagi vefijlb smMev, ki so bila usitvarjena v tetu 1960, poveCale svoja vlaganja igospodarsike organizacije tako, da bi sfcuipen obseg sredsltev za staniovanjsko izgradn.jo narastel v letu 1901 za okoli 2,6 %. RazpoLozljiva sredstva stanovanj sfcih 'skladov bo treba uismerjati v gradnjo dimbolij racionatoih sitano-vanj ter pri tem upoStevati pOtrebe in finandno zmog-Ijirvost delovnega dloveka. Da bi se stanovanjsiki ob-jelkti diimpreje dovrSevali, je treba uvajati tipizaioijo in standardizacijo gradfoeniih elementoiv, s timer bodo ustvairjeni .pogoji za ziniizanje igiraidbenih stroSkiov. Da se zagotovi hiitreljsa in smottrnejiga iizgradnja stanovanj, naj obcinskd stanovanjiskl stolati organizira poslavno zdruienje z namenom, da se koortiiniira pro-izviodnja potrebnega materi ala in izdelava proj etotov ter da se zagotovijo zadosbne gradibene in obrtniSke ka-pacitete. Treba bo nadalijevati z graidmijo stanovanj za boree, posebno za tiste, ki iz upraviCenih razlogov niso v de-lovnem razmerju. 3. V tetu 1961 se bo Se nadalje poveCala iposebna pozomost razvoju Solstva, kl mora skladno z gospo-darskim razvoj em vzgajati ustrezni strokovni kader za potrebe gospodarskega in dmzibenega raizrvoja. S spremembam i v sistemu finansiranja bodo Solstvu zaigo-tovlljeni trdnejSi materialni pogoji, kar bo omogodite izboljSanje delovanja Sol. Ekonomska samostojmst Sol bo uisitvarila temelje za nadaljnje razvijanje druzibeneiga upravljanja in poveCala interes prebivallstva, druzbenih in gaspodarskih arganizacij ter zavodiov za njiihovo razvijanje in uspeSno deliovanje. VeCja sredstva za finansiranje solstva je treba za-gotoviti tudi z udelezbo gospodarskih oirganizaoij in za-vodov, za katerih dejavnost in izgradnjo so neposredno zainteresirani. Pri razvijanju sistema izdbratevanja ddraslih ter Sol za kvalifieirane delavce je treba posebej skrbeti za usposabljanje kadrov za tiste nove ipoklice, ki jih zah-teva razvoj stanovanjSkih skupnosti druibone prehrane. 4. Za adaptacije in za nabavo oprame zdravstveniih domov je treba zdruzevati sredstva proraCuna, zavoda za socialno zavarovanije ter sredstva gaspodarskih in druzbenih organizaeij. Zaradi razfiirvtve zdravstvenega zavarovaraja na ikmecko gospodarstvo in zaradii stalnega narasCanja prebivalstva v industrijskih centrih je treba se nadalje veCati tudi zmogljivoSt ambulant in dispan-zerjev. 5. Hitro naraSCanje stanovanjske izgradnje in stalno veCanje prebivalstva kakor tudi zastarelost obsto- jefiih naiprav terjaijo se v vefiji meri kakor idoslcj raz-viijamje toomiuinalne dejavmotiti. Sredistva viozena v ko rounalno dejavnost naj bi se uiporabila predvsem. za gradnjo iin umejainje vodovodnih, kainaliizaJcijlsikiih iin poti obnih maprav, iza oxreidlitev icesifmega in uilicnega omrez-ja ter za razSiritev dn 'iizboljSanje nizkonapetostnih elek-tricnih naprav. Komunalne naprave naj hi obtine ure-jaile ofo sodelavaniju gosipodarsikih, diruSbenilh iin ipoliitit-nih organizatoij ter pPiizadetega prebivalstva. 6. Stanovanjska iskupnoslt in Itorajevnii odbori naj se nadalje povedujejio svojo aktivnost ,pri ustanavljanju in-stibucij za pomoc dmzimi in gosipodinjstvu iter piri re-sevanju komunalnih problemov, iki so nepoanedino ve-zani na njiihovo ipo'troisnj'o. Za paspeSevanje itakiih de-javnceti stanovanijskih skupnosti iin krajevmih odborov naj obtina apadibuja tiudi drzarvijane k priispevanjn lastniih aretistev. Med otroSkimi zavodli so paselbno vazne nwe ob-liike varstveno-vizgiojnega dela v isitaniorvanjskih sikpp-nostiih. Z iraevijanijiem takiih izaviodov se bodo pridobiilie nove zmogijiivositi za sistematiidno delo iz otrokli 'in mla-tiino, fcar je posebno pomemibruo za initiuiatriijska isretiiis-ta, tojer je veliko zapoalenih aena, Organieirano vars-t-venavKgojno deflo v stanovanjiskih skupnostiih postaija vazen tiniteJj za raiabremienitev idmaine in dvig deilov-ne starilinosti. VI. poglavje GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM 1. V primerjavi z fleitom 1960 bi ae izvoz blaiga v letu 1961 poveta! za 12,2 %. Vecje ispremembe ibi se mogle daseci' v sltruikituri dzvoza iblaga po namemiu ipo-trosnje, Ikj er bi se povetal predivsem izvoz izdedkov iz vifljo stopnj o izdelave. Poleg itega se raouna tiudi s pove-Caniim izvozom tekistiine in keramicne intiusitrije. Pri kmetijskiih pridellkih se ibo na podlagi predvidenega po-rasta ipnoizvotinje najibolj povefcal izvoz mesa in hmeUja, V letu 1961 'se bodo predvidoma povecade notiitve inozemsikih gastov za 12 %. To bo mogode tioiseti ,z bciLjSim .izkioniSiSanjem niastaniibvenlh ikapaciitbt in z mji-hovim povebanjem kakor tudi z izboQijSanjem kvalitete storitev 'ter z drugimi 'Ustreznimi ukrepi. S item bi na-raali dohodlki od inozemlskega turizma iza okidli 17 %. 2. Na osnovi predvdidevanij zveznega dnuzbenega plana se v letu 1961 ne bo povecal uvoz reprotiuikcij-sikega maiteriala in bi se izato morale proizvajalne or-ganizacije mmerjati v vetji meti k zamenj avi uvozenih materieuLov z domadimi oziroma k dim iradionalinejSi uporabi uvozenih siuirovin. Gospodar^ke organizacilje bi se morale prav tako uSm'erjati k pirPiizvodnijl dnugib iz-deikov, ki se Se uvazajo ter pospeSevati piroiizvodjnjo, ki bo usmerjena pretezno v iizvoz. V letu 1961 se predivideviajo sprememibe v deviznem in zunanj eitrgovins/kem stetmiu, na poidlagi kalterih bodo tudi na tem ipddrocju v vedji meri pruSla do ienaza os-novna nafiela nasega gospodarskega eis terna. Gospo-darske organizacilje bi se morale kar najhitreje prila-gajdti spremenjemm pogojem ter izvajati take iu)krepe, ki bodo priispevali k dimbolj raciion-alniemu iizvoziu in uvozu. V ta namen bi morale idoseti z uistremimi ukre-pi zmanjSanije proizvodniih stroskov .ter izbdljsanj e asor. timenta 'in kvalitete alasti tistiih iiztiellikfav, ki se izva-zajo. DRUGIDEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VII. poglavje INDUSTRIJA 1. Priiakuije se, da bo v letu 1961 fiziini obseg proizvodnje za 19,4 % vecji od dosezene ravni v letu 1960. Po posameznih dndiusitrijskih sibrokah je pretivideno tole gibanje fizidnega obsega praiiavadinje: S t r o k a 1960 1959 1961 1960 Rudnik irjavega premoga Zabukovca 100 96,1 Keramidna intiustrija Liboje 100 110,6 SaVimjska tovama opeke Loznica 124 106 Tovama pohiiSitva Polzela 128 148,1 Lesna intiustrija Sempeter 109 128,8 Tekstilna tovarna Prdbofld 107 106 TeksItiMa tovama Sempeter 100 115,3 Tekstilna tovarna Julteks Zalec 100 151,9 Tovama nogavic Polzeia 105,9 123,3 SKUPAJ: 107,3 119,4 Po etoonomsltoo tehnoloSkih stouipinah bi se indu-strijiska proizvodnja razvij ala taikole: Enota Cena Rudnik r javega premoga Zabukovca tona 4.632 Kcramicna industrija Liboje gosipodarska ikeramiika tona 240.000 grafitai lonci tona 240.000 Opekarna Zalec enot 11.800 zildaki voti i 000 ziildaki polni 000 10.000 stropnjaki razni 000 10.500 stredniikl 000 14.000 Tovama pohistva Polzeia iglavci — zagan les nr 19.P&U spalnice gamitura 57.842 nek. veliko stan. pohiStvo kom. 16.300 nek, malo stan. pohiStvo kom. 11.174 Kolidina 1960 Vrednost 1960 Kalidina 1961 Vrednost 1961 Indekis 130.000 602.160 125.000 579.000 96,1 1.680 403.200 1.850 444.000 110,1 20 4.800 30 7.200 150,0 408.000 491.200 40,6 3.000 35.400 3.200 37.760 106,6 2.250 22.500 2.270 22.700 100,0 1.000 10.500 1.200 12.600 120 650 9.100 650 9.100 100,0 77.500 82.160 106,0 1.950 38.123 2.000 39.100 102,5 3.200 185.094 5.200 300.778 162,5 2.200 35.860 3.000 48.900 136,3 300 3.352 — — — 262.429 388.778 148,1 Enota Cena KoliCina 1960 Vrednost 1960 Koiifiina 1961 Vrednost 1961 Indeks Lcsno podjetje Sempeter zagan hrastov les m2 3 4 33,000 200 6.600 252 . 8.316 126,0 iglavci — zagan les m3 27.100 700 18.900 803 21.681 114,7 zagan les ibukov m3 23.000 100 2.300 113 2.599 113,0 drug zagan les m3 23.400 100 2.340 212 4.961 212,0 spalmice garniitura 59.551 124 7.384 170 10.123 137,1 pis. in SolBkio ipohidtvo (kom. 29.458 3.580 105.460 4.869 143.431 136,0 stavbc.no gradfoeno mizansitvo m3 100.000 300 30.000 408 40.800 136,0 nekomp. stanovanjsko ipob. vecje kom. 15.500 700 10.850 710 11.005 101,4 nekomp. stanovanjslko poh. manjSe kom. 9.100 4.000 36.400 4.500 40.950 112,5 220.234 283.866 128,8 Jutcks Zalcc m2 bomibazna tkandna 000 850.000 650 552.500 500 425.000 76,9 Ikonopljena tkanina ooo 815.000 400 326.000 300 244.500 75,0 jiutine tkanine 000 864.000 200 172.800 1.000 864.000 500,0 tezka konfekcija 000 880.000 390. 343.200 500 440.000 128,2 jutina preja torna 290.000 — — 500 145.000 1 1,394.500 2,118.500 151,9 Tckstilna tovarna Sempeter m2 bombaana tkanina 000 258.500 1.680 6,434.280 1.938 500.973 115,3 Tekstilna tovarna Prebold m2 bomibazna tkanina 000 362.000 8.000 2,896.000 8.200 2,968.400 102,5 bombaana fcamdinirana preja tona 795.000 160 127.200 300 238.500 187,5 3,023.200 3,206.900 106,0 Tovarna nogavic Polzela bombazne nogavice tona 1,937.000 115 222.755 75 144.525 64,8 nogavice iz sintetidne ipreje tona 21,462.000 64 1,373.568 85 1,824.270 132.8 1,596.323 1,968.795 123,3 SKUPAJ 8,018.626 9,580.172 119,4 2. Za predvideno poveCarije proizvodnje bi se smeilo poveCati stevilo aaiposlenih v induistriji za najvei 1,8 %. Na te) podlagi se raSuma s porastoro dalovne storilnasti za 7,5 %. Narodni dohodek na enega zaiposilenega v im-dustriji pa se bo v primerjavi z letom 1960 povecal za 7,9 %. Tako povecanje stevila zaiposlenih je utemeljeno z zaposlitvijo no-ve dalovne sile v dmgi in tretji izmeini, kar bo prispevalo k boljsemu izkorififiartju ikapaciitet ter s pni^etkom obratovanja nekaterih novih kapacitet, ki bodo pri^ele obratovaiti v tem letu. 3. Skuipne invesitieijske naJioz!be v osniovna smediatva v indiusltriiji bi znaiSale v letu 1961 oko-li 2.334 milijionav dlnarjev. Predvidem razvoj proizvodnje zalhteva, da go-spodarske organizacije iimbotj smotmo razporedijio la-stna sredisitva, tako da bo mogoCe uresniditi smemice perapektivnega razvoja. Vedno veiji ideli investiet) bodo iz skladov gospodarskih organiizaoiij, ki bodo razpola-gale v tem letu s colotno vplacano amantizacijo. V letu 1961 ni radunati z i/.datnejSimi sredstvi za invesiticije v obliki posojil iz skladov viSjih politidno-teri toni alnih errdt. Prav taiko pa bodo gospodarske orga-nizaciije morale vodiiti ratuna o formiranju lastnih oto-ratniih sredstev. V letu 1961 na) bi se razpol.ozl) iva isredistva vlagala predvisem za dovnSitev izgradnje ze zacetih objektov, za nadailjevanje rekonistnukci) in razsiritev podjetij ter za modernizacijo tehnoloSkih postopkov in za uvajanje avfcomatizacije. Prldelo na) bi se tuidi z gradnjo neka-terih novih -objektov, ki so pomembni za perspektivni razvoj indiuistrije in za kaltere so izvrsene ze vse mtrez-ne priiprave. 4. Predvideno gibanje industrijske proizvodnje bo zahtevallo visestramsike napore gospodarskih onganiizaci) ter ustreznih -organov pol i tidno-teritor ialn-ih enat, prav tako pa tudi strokovnih in poslovnih zdruzenj ter za-vodov. Naloge, -na katere bo treba osrodotoditi napore, so predvsem: — da se bodo razpdlozljive proizvodne kapacitete izkoristile iimbolje, tudi s poveCanjem dela v izmenah; — da se bodo raeionaliziirali praizvodni procesi; v ta namen bo potrdbno ipospeSeno nadaljevati z iabolj-sanjem arganizaeije dela, z mehanizacijo telmoloSkih procesov in smeleje uvajati neposredno tehniko in avto-matizacijo v peoizvodnjo; — da se bosta razvijala specializacija podjetij in sodelovanje med -podjetji na podlagi dolgarodnih dogo-vorov, ki na) temeljij o na lekonomskih i-niteresiih gospo-darskih organizaci); — da se bo pospeSiila izdelava pnogramov in pno-jektov ob upoStevainju sodobnih tehnoloskih procesov za rdkonstrukcije in nove objekte, ki naj bi se gradili v letih 1961—1965 in zagotovil s tem penspekltivni razvoj industrije. Pri tem je tuidi proufiiti razvojne moznosti proiizvodnje v vseh tistiih ipbdjdtjiih, ki danes se nimajo izdelanih perspektivnih planov razvoja; — da se bo raziskovalno delo razvijalo z onganiza-cijo razvojnih oddelfcov in labaratonijev teh ipodjetij in da bi ise na itej asnoVi cima hitreje osvajdla nova proiz-vodnja ter poveCal siortiment in kalkovoslt izdelkov; — dase bodo zaradi zalgotovitve potrebnega stro-kovnega kadra iakoristile vse moznosti strokovne vzgo-je in pospeSeno organiziralo priuCevanje na delovnem mestu; —- da se bodo zagotovitve potrebnega strokovnega kadra izfcoriisltile vse moznosti strokovne vzgoje in po-speseno organiziralo priucovanije na delovnem mestu; — da se bo naddljevalo s stimulativno ureditvijo osebniih dohodlkov po ucin-ku in z obra6unavanjem po ekonomsikih cnotah. 5. Da bi se dosegdl predvideni razvoj po posamez-nih stroka-h Industrij-ske proizvodnje, je treba zlasti: — zaradi poveianja zalog drobnega premoga bi bilo potrebno Siroko potroSnjo oskrbeti s potrebnimi koii6i-nami premoga ze v prvi polovioi leta. Z geolosko raz-iskovainimi dei i je treba pri premogovnikiu poveCati stopnjo razi-skanos-ti, da se ugotovijo 6im veCje zaloge in is tam izaigatovi nadailjnji razvoj iproiavodnje. Paspe-seno je trefba nadaljevati s proucevanjem izpopolnitve tehinollodkih pirocesov, da bi se dosegla vebja proiizvod-nost deda din povecala -uporaiba jeklenega oporja zaradi zmanjsane uiporabe jamsikega lesa; — raziskovati je treba tudi nahajaliSCa nekovin-skih ruidnin, zlasti tistih, ki dajejo isurovin^ko osnovo za pnoiizvodnjo keramike in gradibenega materiada; — v indiuisitrijl gradbenega materi ala j e itreba pred-vsem stremeti k dovr6i-tvi novih in irefcanstruiraniih db-ratov. Odpravljati bo treba sezonski znacaj proizvodnje ter osvajati proizvodnjo moderniih laMkih grad-taenih matarialov in predfabriciranih elementov. Vse to bo omoigo6iilo .mdnejse osHobboivanije gradbisi z gradlbe-nim materialiom in olajsallo gradibenim .pudjetj em^uva-janje indiuisitri jisikega na6ina gradnje; — v tekstilni imdiulstriji, zlasti pa v lesni, je itreba pnedvisem pospesiti dovrSLtev zaoeltih rekonatrdkcij in zagotaviiti v £im krajsem Casu popolno izrabo povedanih zmogtjlwsti. Prav tafco je treba nadaljevatd s pripravo pnoigrama nove netoonStmkclje ter iskati moznosti za njdihovo finansiranje z zdruzenjem siredlStev gospodar-skih organizacij. Razen tega je treba sikrbeti ,za nadalj-nje povedanje sortlmenta in LzbcxljSanje kvalitet izdel-kov. Proizvaijallci blagaza siroko ipotrosnjo naj raizvijaijn razne ab);ike sodelovanja z nepiosrednimi potrdsniki. da b"i na tej podlagi iziboljsaili istrulkituro svoje proizviodmje in priispevali k popoflnejSi preskirlbUjenoisiti trga. 6. Zaradi dlosege ipostaviijenih nalog je: — v Keramicni ind/ustriji Lilboje diokon£ati prvo fazo rekonstrukcije, urediti skladis£a ea surovine, po vecati iproistare in sltrojml park v proizviddnija gmote in priceti z gradnjo SkladiSca gotovih izdeLkov tebrutinega materiala, nabaviti opremo in ipovecati prostore za pro-iizvddinjio graifiltmlh 11'oncev'ter uredliti eentratoo kurjavo; — v Sarvinjiski tovami opoke Loanica razSiriti na-ravnie suiSilnice in urediti notrainj i transport*, — v Lesnem .podjetju Sempeter zgradti suSillnico ter prestaviti lakimico, fomimico in lepiilnico, pre-usmeriti svojo proizvodnjo na izdelovanje pahidtva in stavbno pohistvo izdelovati le v manjsih kolicinah; — v Tovami pohiStva Polzela nadomestiti dosc-danjo primitiivno susiilnico ® povsem novo ter zgraditi dve novi hali in zanjiu nabaviti potrebnio opremo. Une-diti je tuldi obrat druzbene prehrane; — pri TckiStilni tovarni PneboM nadaljevatj z re-koniStmkciijo oplemendinice in kotlame ter z raizSiiritvijo tkalnice in prediinice z nabavo novih strojev in avto-matskih statev; -* — ipri Tekstilni tovami Sempeter povecati kapa- eiteto tikalnice in postaviti nov dbrait tkalnice v obliki prizidka in tam namestiti tudi eistBlnico, skfladis6e gotovih izdolfcov in previjalnico votita; ____ v Tovarni nogavic Polzela ikoncati prvo etapo re- konistrukcije ter prieeti z drugo etapo rekonsitruikdije, ki zajema nabavo 40 strojev za izdelavo nogavic; — v Tekstilni tovami Juteks Zalec dokoniati inve-sticijiski program za rekonstrukcijo ter razsiriti manjSe potrebe kot so urediitev stranSkih obratov ter tudi ure-ditov nove prediinice. Prausmeriti proizvodnjo se y veoji meri iz pmiizvodnije jute na izdelovanje bombaz-nih tkanin. Urediti si laistno predilnioo; — pri Rudniku rjavega premoga Zabuikovca pridetd vrtalna dei a in s tem odkriti nove piasti premoga in tako poveiati proizvodnjo ter znizati proizvodne strosike talko, da bo razmak rmed ceno izdelave in prodajno ceno prenesel poraist elementov strukture cene. IzboljSati je proiizvodne ipogoje z remonitom separacije, do8led.no uvesti Sirokodelne odkopne metode in upostevati talin-ski sistem rodipiranja. VIII. poglavje KMETIJSTVO 1. V letu 1961 se predvideva v socialistiCnem sek-torju povecanje kmetijiske proizvodnje za 18,3 %. Kmetijska proizvodnja za ileito 1961 je plamirana v razmerju s petletnim perspektivniim razvojem kme-tijstva 1961-1965. Plan rastlinske prolizvodnj.e temelji na ze osvojenih programih kmetijiSkih zadrug in dm-zbenlh poseistev, ismemicah ok-rajmega in republiskega plana, zlasti pa rezuitatih, ki smo jih dosegli v koope-racijski imdruzbeni kmetijslki pnoiizvoidnji. Vrednost sfcuipine kmetijsike proizjvodnje se bo v primerjavi z le-tom 1960 poveCala za 6,6 %, v posameznih panoigah pa izrazeno v 000 din kalkon- sLedi: 1960 1961 Indeks 1960/1961 poLjedeistvo 2,138.754 2,151.247 100,5 zita 153.295 160.059 104,4 industrijslke raistline 1,435.318 1,510.864 105,3 vrtnine 155.195 180.026 115,9 krmne rasttline 325.714 381.542 117,1 sadjairatvio in ViiniogradniiSbvo 140.172 187.411 133,7 zivinoreja 901.966 998.142 110,6 Kmetijstvo slcuipaj 3,180.642 3,387.010 106,4 Na razvoj proizvodnje v lebu 1961 bo bolj koit do-slej vplival d.ruzboni sektor s poveievanjem obdeloival-ne z.cmtj e, izpopOlnjevanijem itehnologije proizvodnje in boijso organiizacijo deia. Nadalije bodio na poveianje kmetijiske proizvodnje znatno vplivale nove oiblike ko-cperacije zlasti pg povecano in smotmo investiranje. 2. Pri poljedeisitvu je hmeiljarstvo kot iiZkLjudno trzna proizvodnja najipomembnejise. V letu 1961 bo v proizvodniji hmellja toznja zlasti na izboljsanju 'kvalitete ipriidelka, ker ta ob moCnem ko-licin-sikam povecaniu zaostaja. Proiizvodnja po sciktorjih lastni-stva bo irnela na-slednji o'bseg: B * druzben i koaperaaiija skupaj pov./ha mitc/ha pov./ha mtc/ha pov./ha mltc/ha 210 16,5 1.300 16 1 510 16,1 HmeljiSca bo v letu 1961 abnavljal zlasti druzibeni sektor. P osamezn a fcmetijiska gospadarstva bodo zaisa-di'la naslednje povrsine: Kmetijsiko gospadarstvo Arja vas Kmetijsko gaspodarstvo Sempeter Kmetijisko gospodairstvo Zovnek KmetijiSko gospodanstvo Latkova vas 6 ha 10 ha 4 ha 7 ha Skupaj: 37 ha Razmerje 'kvalitete ipridetlka hmelja se bo izboljigalo v letu 1961 v primerjaVi z letom 1960 takole: R a z r edi: I. in II. III. IV. leta 1960 75 % 21 % 4% leta 1961 86 % 10 % 4% Tako bi s-e celotoa vrednost ipriidellka hmelja pove-caila za lofcrog 70 miiijonov dinarjev. IziboiljiSamje kvalitete pridelska ibo mogocedoseCi z izpopolmjevanjem stroj-nega parka, dograditvijo hmieljiskih siuiSilnic in sMa-di§6 ter z bolj cxrganMrano zaSdltnio sluSbo. 3. Strukitura polj66in se bo v letu 1961 nadalje me-nj arvalia v smeri poveCanja ideteljiin, silaznc komze in drugiih krmslkih raisitiliin; zmanjsevala pa se bo povrSiina zita, zlasti koruze za zmo. Z ustreanimi agrotehnidnimi ukrapi, kot so povedana uporaba umetmh gnojiil, zame-njava semen, bdljSa obdelava itd. se predviideva na-daljnje .poveianjc pridel'kov na hektar. Povrsine in hetotarsikj paridelki glavnih poljScin v letu 1961: PSenica in jedmen ha Kriamipir ha Deteljine ha Silazna faoruza ha 1960 1123 516 626 193 1961 1030 500 650 274 V letu 1961 predvidevaimo 5.638 ton vsega sadlja. Od te kolicine ibo za tng idkrog 500 ton. Obnova sadavnjafcov bo v letu 1961 obsegaila plan-tazno zasajevanijc. Sadna drevesnica Mirosan bo zaisa-dila nadaljmjih 36 ha povrSin za sadno plantazo in 10 ha 6maga ribeza. Z nacrti predvidene sadne plantaze v Gailiciji in pri Andrazu bodo v pripravah za zasajevanje. 6. Zivinoreja jc v obditni itista panoga Ikmetijstva, ki je itesnio povezana z razvojem hmeljarstva in ima za svoj razMoj vse priirodne pogoje. Zaradi tega je njen napredek zagotovljen tuidi z ustreznim prideikom krme. Zaradi hiltrega vecanja Stevilbnega stanja zivine v letu 1960 se bo slkupno stevilo zivine v letu 1961 povefialo samo za 8 %. Pridelki mtc/ha Gibanje steviidnega stanja goveje ziviine: Leta 1960 Leta 1961 1959 1960 «d «e pSenica 38,6 38,2 34,6 42 40 37 krompir 280,7 17 150 250 200 180 deteljina 72,4 70 68 75 72 70 silazna koruza 553 450 390 600 500 550 4. Prideldk krme s travmikov v letu 1960 ni ihil v sorazmerju s povprefinim razvojem zivinoreje, zatomo-ramo v letu 1961 proizvodnjo krme poveCati koliCinislko in kakovostno. Glavni ukrep bo povedano gnojenje od 550 kg v Leltu 1960 na 700 kg na ha travnika v letu 1961. Pridelek krme na travniikih se bo povefial od 46,6 mtc/ha v letu 1960 na 55 mtc/ha v. letu 1961, ali za 18 %. Na slkuipni povrSini 4.822 ha bo pridelek krme za 4.050 ton vedji 5. Za sadjarstvo se ratiuna v letu 1961 ob normalnih vremenskih razmerah na ugodno sadno leti no. Stanje, ifS 975 8.585 9.560 1.910 10.226 12.136 127 1961 •2» •g i- •8 .5, X & 'S > I ili 1 a 1 a 1 ^ a ^ .s as 2.600 36 10.500 2,6 13.100 108 Poseben poudarek v govedoreji bo na izboljSaniju kv-aliitete, tako pri proizvodnji, kalkor pri iklavni zivini. To .izboljSanje se bo odrazalo v veijl molznosti krav ter vedjem in kakovostnem odikupu klavne zivine. Molznost se bo v druzbenom isektorju pove6ala od 3.200 v letu 1960 na 3.500 kg mleka po kravi v letu 1961; v izasobnem pa od 2.000 v letu 1960 na 2.200 kg mleka po kravi v letu 1961. Skupna proizvodmja mleka za trg se bo poveCala za 6.000 hl Odkup goveje klavne zivine: teleta/glav odraslo govedo/glav teza — ton l . S 3 £ 03 J2 Odkup 1960 910 342 1.252 305 855 1.160 146,2 125,0 323,5 594 Plan 1961 1.183 274 1.457 571 1.026 1.597 116 247 462 825 v kakr&nem je sedaj sadjarstvo, pa zahteva odlodnejsc ukrepe za otovarovanje sadnega drovja in zaigotovitev pridelka. Med terni ukrepi bodo 6is6enje, pomlajevanije, Skropljenje in gnojenje. CiS^enje, pomlajevanje in gnojenje sadnega dnevja bodo opravili lasitnoki sadnega drovja sami, Skropljanje pa ekipe kmetijske zadruge. Izvedeno bo drvoje obveznih Skropljenj: zamsko in po-letno Skropljenje. V okoiLSih, ki pridelujej’0 sadje za trg, pa bo kmetijska zadruga organizirala tudi vedkralno poletno Skropljenj e, da se zagotovi kvaliteta pridelka. Pove6anje odtkupa goveje 21 vine je planiranio na podlagi veCjih in bolj&ih pnidelkov krme, SirSe organl-zacije pogodbenega pitanja in iapopolnjene tehnoiogije krmljenja. Reja prasiCev za itrg se je razmahnila zlasti v zadnjem letu. Tovrsrtno proizvodnjo je pospe&ilo uvajanje mesnega tipa praSifiev, povpraSevanje na trgu in ekonomake cene. Proizvodnja mesnega tipa praSidev bo v letu 1961 Se razSirjena z uvajanjem svedske in holandsike pasme praSidev. V tej smeri organizirami proizvodnji bo sledil v letu 1961 takle odkup praSidev: Stevilo tcza — ton 5 5 -§ i E ostalih skupno 15 d s £ ostalih skupno Odkup 1960 1.778 103 1.001 174,5 10,0 184,5 Plan 1961 2.100 100 2.200 210,0 10,0 220,0 7. Zaradi pomemlbnositi oeibeflarStva. ea raatlinsko proizivoidnjo, zlaisti saidjaratvo se bo Stevilo Cebetoiih dnazin povecalo od 400 v letu 1960 na 1.000 druziim v letu 1961. 8. Zdravstvena zais6ita zivali bo irnela v letu 1961 poseben ipoudardk na preventivi v drueibenem setetorju, zlaati zatiraniju goveje 'tuberlcuJlaze, Bangove boleani, kuane pnesuisiitve vimetna, metljarvosti in pliodnostnih moteraj. Na 'dinuzbenem selktorju bodo divakrat iuiberlouliinslki preiiakusi vseh govedi in erikratni odvzem krvi zaradi seroloake preiisikave na Bangovo bolezen. V sodelovanju z Zivinorej sko-veterinarskim zavodom Cefije bo orga-nizirano diagnosticiranje in zdraiwljenje krav, bolmih za fcuzno presusiltvijo vimena. Primemo zatiiranje metljavosti bo pogoijeno z me-Horacijskimi ulkrepi in saniranjem povrsin s kemidni-mi sredstvi. Zoper pasjo staklino bo cepljeno dkrog 1.500 psoiv. Cepljenje prasicev zoper rdeCico in svinjsko kugo bo v dvafcrafbnem cepljenju zajelo okrog 14.000 prasicev. V letu 1961 bo devedena tudii tuiberikuliniza-cija govedi zasebnega selktorja. Cepljeno bo okrog 200 govedi. Umetno osemenijevanje bo zajelo okrog 82 % vseh plemenic. Zoper kokosjo kuigo bo cepljeno dkrog 6000 kokosi. IX. poglavje GOZDARSTVO 1. V letu 1961 bo potrebno izvrSiti vse priprave in podvzeti ulkrepe, kli naij zagotovijo uspesen razvoj goz-darsitva za daljse razdobje in to zlaati: — sesitarviti je treba akvimi regianalni naCnt krde-nja goZdiov za razdobje do leta 1980. V tem nafrtu je treba nakazati povnsine, ki naj se skrdijo ter koiidme in wste lesa, ki bodo na njih posekane; — v dkviru takSnega regionalnega nacrta je treba sesitarviti natancnejsi plan krcenja za razdobje 1961-1965, v njegoveim olkviru pa plan krcenlja za leto 1961. 2. Urejanje zaisebnih gozdov je treba pospesiti z uporabo aoddbnih pripomodkov in nabinov dela. Zaradi raoionalnejlega dela in S'trdkovnega gospodarjenja jiih -je treba dbravnavati v veijih ekonomskdh enotah ne glede na paircdle. S pomodjo dkrajnih organov je treba dosedi, da se bodo ta dela izvajala v predelih, kjer ni strokovnega kadrar 3. Za uspesnejSi razvoj gozdarstva se bo v letu 1961 dkrepila goedarsllta sluzba. Posebno sikrb je treba posrveitiftii tudi organizaeiji gozdarslke siu^be pru zddrugi. Ta naj bi v sodelovanju z drugimi socialisitifinimi orga-nizacijami prehajala na boljse strokov.no gospodarjenje tuidi v zasebnih gozdovih, kar bi bilo mozno pospesiti z vedjo uiporabo mehamzacitje. 4. Kolicina stojefiega lesa za sefinjio v osnovnih gozdovih v bruto m:l je naslednja: sdktor lasitnistva iglavcev listavcev skppaj SLP I — gozdno gospodarstvo 2.481 2.792 5.273 SLP II — druzbena posestva 850 350 1.200 zasebni gozdovi 18.500 17.800 36.300 Skupaj sednja v obcini 21.831 20.942 42.773 Zgoraj dolooene secnje zaijemaijo v druziben.ih in za-sebnlih gozdovih povprecen procent prirastika, ki je do-locen v perspetotivnem planu gozdarstva za dbddbje 1961-1965 in na podlagi secenj pradlpisamih z ureditve-nimi nafirti (SLP I) in ositalimi nacrti za sednjo. Lesina masa iz seonje v 'gozdovih SLP I gre v bla-govno prdizvodnijo v cdloti, secnj.a v gozdovih SLP II pa predlviidoma v celoti za neblagovno proizvodnjo to je za graidnjo raznih objekitov fcmeitijskih gospodarsltev. Iz secnje v zasebnih gozdovih odpaide pri iglavcih 68 % na blagovno proizvodnjo, pri listavcih pa 50 %. S predviideniimi seonjami v osnovnih gozdavih in sednjami na negozdnih pavrsiinah v zaseibnem sefctorju bddo odipadle na prdizvddnjd kdjudniih sortimentov iglavcev nasliddraje kolifiine v ndto m3: tiiddavina 6.800 m3 jamslki les 2.600 m3 celufazni les 2.200 m3 Skupaj 11.600 m3 Ostalo napram planu seSnje je laistna uporaba indi-vidualnih piosesitnilcov za novogradlnje, obnove alii te-ko5e papravlilo razniih poslqpij. Razen Mjubnih sorti-mentov iglavcev se predvideva blagovna proiavodnja listavcev 2.100 m3 hlodoviine, _ca. 7.000 m3 ostaUih sortimentov (jamslki les, drogovi, tamin, dirva in drugo). Pre-ostandk od plana seQnje listavcev je neblaigovma po-trosnja inldividuailnih poseStnikov. Reaiizaoiija Mjiucnih sortimentov iglavcev (hlodo-vina, jamski in ceMoznl les) je za prodizvaijaica in kme-tijSko zadrugo obvezna, proizvodhj.a Modavine listavcev pa je samo orientacijiska. Da bo realizacija kljucnih sortimentov 100 %, je nujno, da proizvajaloi priiCnejo z boljsim iiZkoriSCainjem lesa in da se poveca blagovna proizvodnja v skcido po-dezelske potroSnje. Z ozirom na izredno visoik iplan proizvddnje gozdlnih sortimentov za leto 1961 je ves les, posebno iglavcev, ki bo napadel pri krditvah, vMjiuCien v bkrajmi druzbeni plan obvezne oddaje kljucnih sortimentov za oskrbo po-troanikov z imdusitrijBkiim lesom. Laistna uporaba kme-tijislkih posestev toroj ne miore biti upoStevena pri kr-diitvah. Predvideva se, da se bo v letu 1961 skrdillo in spre-menilo v kmetijSka zemljiisca 98 ha gozdov na rolativ-nih goadnih tleh. Od gozdov, predvidenih za krCitev, je 90 % last zasebnikov in je zato potrebno predhodno do-se6i z njimi sporamm za zamemjiavo gozdov SLP. 5. Da bi se zagotovil izredno visok dbseg sefimje in ustrezno ofcrepila proizvodnja zmogljivosti gozdov, bo potrebno ievrsiti v letu 1961 naislednja gozdno gojiit-vena dela: Zasebni sektor osnovno pagozdovanje 6,35 ha premena vnasanje 3,00 ha melioracilje 41,25 ha nega gozdov 143,35 ha obzetev mladja 119 ha in fiisCenje go56e 23,45 ha ter gozdarske Steze. Za izvrsitev navedenih ded bo potrebno 6,414.300 din finanCnih sredstev. Za varstvo gozdov je predvidenih 80.000 din, ki se naj smoitrno uporabljaljo v varstvene namene (um.ide-vanje gozdnih Skiodl/jivcev, zaSSita gozdimih nasadov itd.) V letu 1961 se bodo prvid pritiela dela na urejanju zasebnih gozdov v gozdnem obmoCju Vransko—Tabor. Uredilo se bo 2.500 ha gozdov. Za vzdrzevanje gozdnih komunilkacij je predviideno 2,500.000 din. Ta sredstva bodo uporafoljena za vzdrzevanje in popravilla gozdnih cest ,po v naprej doloienom planu na podlagi kaitastra gozdnih cest, katerega pri-pravi kmotijska zadruga. Vzdrzevanje gozdnih cest se bo vriilo .tdkom vsega leta, vedja popravila pa samo v suhih mesecih. IzvrSevaJec fiziSnega absega zgoraj navedenih gozd-nogoj^tveniih dei je kmetijska zadruga, ki vrsli tuidi od-kazovanje stxajedega gozdnega drevja. Terenska uredit-vena dola v 2.500 ha zasebnih gozdiov bo vrsilo Gozdno gosipodarstvio Celje, loi razpolaga s potrebno opremo in strdkovmim kadmam. Za izvrsitov vseh navedenih dei bo potrebno v letu 1961 linandnih sredatev v znesku 23,749.000 diin, ki se bodo Crpala iz sredstev za reprodukcij o gozdov pri OLO. Druzbeni gozdovi — SLP I Vrsta dela ha sikupni stroSki v 000 osnovno pogozdovanje 14,20 1.488 meliioracije in nega gozdov 113,21 3.108 odkazovanje 250 varstvo 300 zemiljarina 1.495 urejanje gozdov 50 Skupaj 6,691 Za izvrSitev vseh navedenih gozdnogojitvemih dei bodo potrebna naslednja finandna sredstiva: i diruzbeni gozdovi 6,691.000 din zasebni gozdovi 23,749.000 din Skuipaj 30,440.000 din kljuonih sortiimentov letsnd induistriji in ositalim potros-nikom po doloSilih ze omenjenega plana. 12. Les na panj-u naj bi v vecini primerov odkuipo-vala lanetij ska zadruga, v kdliikor pa tudi Gozdno go-spodarstvo Celje, je le-to obvezno prevzeti za odkup-Ijend les tudi ustreizne druzbene obvaznosti to je pro-izvodnjo in oddajo kljucnih sorbimenitov iglavcev in listavcev. 13. Da bi se zagotovila dim intonzivnejsa gozdna proiavodnja v vseh gozdovih obline 2aloe, je treba: — dosedi potom obeinsite gozdanake inspekoije, da bodo gozdna gospodarsitva, druzbena posmbva in kme-tijsike zadruge izvrsevali predpise uredbe o sednijah gozdnega drevja ter iprarvilinlika o gozdnem redu; — doioditi normative o minimallnem racionailnem izkoriscanju stojece lesnc mase.. Pri iglavoih mora znaiSati odsbotelk iiztoorisdanja vsaj 86 %, pri listavoih pa 88 %. Za leto 1961 se doloca, da kalo, nadmera in pobiit-nlna pri izkoriSdanju iglavcev ne smejo biti vedji od 8 %, pri listarvcih pa najvec 10 %. 14. Sredi&tva prispeVkov od sednje lesa v zasebnih gozdovih se stekaijo v dkraijni gozdni sklad in sicer 35 % teh sredstev, ostalih 65 % pa so sredstva za reprodulk-cijo gozdov. V letu 1961 se na obmodju obdine predvideva pri-spevtka v gozdni slklad 37 milijonov din. V oikrajnd gozdni slklad se stdkajo tudi sredstva od druzbenih gozdov 45 % od cene lesa na panju, 45 % od postranslkih goZdnih proizvodov in enaki dei dohodkov od placanih gozdnih Sfcod. 6. Ker je v letu 1960 dovnsena razmejiitev gozdov in kmetijtikih pioiwlSin (grmiSd in novin) je treba posvetilti posebno poeomost melioracijii grmisd (spremembi gr-miSc v gozdiove). Z rpelioraoijo grmi56 se bo pridelo na povrSini 41.000 ha, predvsem v predelu Vransko—Zapla-nina in Martija Roka. Navedena povnsina predstavlja 40 % vseh grmiSc, predvideniih za spremembo v badocih petih letilh. S apremembo grmisd v gozdov e osvaja gozdarsitvo move povrsine in to na rastisoih, ki so izredno plodna ifl pri-merna za prodizvodnjo iglavcev. 7. Pri vseh gozdraogojiitvenih delih je treba uvajati dimibolj sbrdkovne in sodobne metode dela. Na ta nacin je ipovedati stnokovnost teh dei in njihovo pocenitev. Gozdnogoj itvena dela je dim bolj mehanizirati. Da bi dosegli dim boljiso kvaliteto in pocenitev gozdno-goj itvenih dei je treba posvetiti najvec jo pozornosit strokovnemu izobrazevanju gozdnih delavcev’ posetono §e za dela v zasebnem sektorju, kjer so do sedaj v pretezni vedini to delo apravljaili posamezni posestniki v lastnih gozdovih, M pa nimajio piotrabnega osnovnega znanja. Iz teh razlogov je nujno, da se navedena dela opravljajo strdkiovno s stalniimi usposob-Ijenimi delavci. 8. Povedanje secenj v osnovnih gozdovih zahteva vi-sdko raven strdkovraosti gozdarskega kaidra. Zato je treba ta kader nadalje strdkovno izpopolnjevati, predvsem za sodobnio odkazovanje gozdov. 9. Druzbene obveznidsti goZdarstva v zasebnih gozdovih v item letu obstoje iz obnove, gojenja in varstva gozdav, vodenja gospodarsike evidence za po-trjene gozdnogospodarske nadrte, wdrievanje gozdnih komun.ilkaoij ter oskrbe lesne indusitrij e in ostalih po-trosnikov z lesno surovino, predvsem s kljudnimi sor-tlmerati iglavcev. 10. Ostale dejavnosti v zasebnih gozdovih kot so urejanje gozdov, proiavodnja sadik in gradnja gozdnih komuniiikacij, so pridrzane Gozdnemu gospodarstvu Celje. 11. Izdelane gozdne sortimente odkupuje od zasebnih gozdiov le kmetijska zadruga. Zadruga je torej nosilec druzbenih dbveznosbi v zasebnih gozdovih in odigovorna za realizacijo oddaje X. poglavje GRADBENlSTVO 1. V gradbeniStvu se bo v letu 1961 povecall ofoseg gradbeniih dei za 11,5 % v primerjavi z letom 1960. Taka povefianja ibodo narekovala predvsem poveSana vlaganja v gradnjo objektov druzbenega istandarda ter dela na razsiritvah in rekonstrukcijah inidustrijskih pod-jetij in na pripravi gradbisi za nove objekte. 2. Skladno s persipektivnim razvojem gradibenistva, ki racuna s povecanjem mehanizacije, z uvajanjem modemizaeije naCina graidnje objektov ter s preusmer-janjem na industrijslko proizvodnj-o raznih elemenitoY in gradbenih deQ, kar vse bo vplivalo na porast pro-duktlvnosti dela, se prlcafcuje, da bo predvldeno pove-canje gradbenih dei dosezeno z manjsim porastom de-lovne sile kot v pretelklih letih. Sikupno Stevilo zapo-slenih naij bi se poveialo za najve6 od 1 do 2 %, pro-dulktivnost dela pa naj bi porasla za 8 do 9 %. Ob predvidenem izboljsanju kvalifikacijske struikture za-posilenih je zaradi stalne fluktuacLje Se bolj skrbeti za ustallitev delovne sile. 3. Za izboflijSanje presikrbe z gradbenim materialom bo treba podvzemata udinlkovitejse tilkrepe zlasti s item, da se uvaja in pospeSuje proizvodnja sodobnih grad-benih materialov in elementov za zafcljiuma dela. 4. PospeSevati je treba uvajanje novih sodobnih metod v gradbenistvu; zato je treba nadaljevati z uvajanjem modernega naiina gradnje, s tlpizacijo in stan-dardizaoijo gradbenih elementov dn projektov. V ta namen naj se v bodofie preprefii zadetek dela v ob-jektih, ki nlmajo predpiisane dokumentacije. Obcinslki Ijudski odbor naj pospesi dizdeflavo urbanisbidnih asnov ter zazidalnlh nadriov, kar bo omogodilo gradnje v Sir-sem dbsegu in dalo moznosti investi,torjem organizlrati izdela.ivo tipskih projektov po veljavnih predpisih o ko-ordinaciji in standardizaciji in da se bo tako nadalje-valo z izdajanjem priporocil za uporabo tipskih elementov v gradbenistvu. Za poveianje delovne storilnoati bo treba izbolj-sati strokovno usposobljenost zaposlenih. Zato naj grad-bena podjetja razvijajo vse oblike sodobnih metod pri- ufevanja delavcev v centrih za izobrazevanje ter naj utvrstlj o svojo kadrovsko sluzibo. Pri izvajanju gradbenih dei je nujno tesno sodelo-vanje s proizvodnjo stavbnega pohistva, ki naj urvaja tipsiko aizdeilavo okein, vrat in ipodobno. 5. Vazno nalogo v gradbenistvu naj ima budi pro-jelctantslka orgaraizaoija, ki naj v aplosnih gradbenih podjetjih ustvarja dotoCeme .pogoje za razvoj graidbe-niStva. Projektanteko organizacijo je nujno strokovno in organizacijsko okropiti. Patrebno je raizvijati ipro-jektanitske sluzhe prli gosipodarak-ih obraitih 'in stano-vanjsiklh zadrugah, ki bi projelktirale prvensbveno za potrebe svojega maitibnega obrata. XI. poglavje PROMET V letu 1961 je omogoditi boljse pogoje za razsvoj potniSkega prometa in hitrej&o in ucimkicxvitejKo iz-menjavo blaga v skladu s hiltrim raavojem proizvodnje in piotroSnje. Na podlagi reforme sifltema transport-nih tarif ter sprememb ravni 'tanifnih postavk za prevoz blaga in pobnikov, ki so predvidene v zveznem druabe-nem planu, bodo dosezeni boljsi materi alni pogoji za posiliovanje transportniih podjetij. Raizwoj ostalih ipromertnih stroik bodo omogotilla predvsem laistna sredstva podjetij deloma pa tudi dru-gih naposrednih koristnikov. Pri avtobusnem prometu naj bi se povecalo stevilo medkrajevnih prog in bo treba v bodoce posvetiti ve6 pozarnosti povezaivi kra-jev s komuno in om-agociti zveze s Ikraji, ki danes 5e niso ipovezani z zeleznico ali javmim ces.tn.im prometom. Vefi skrbi bi bilo patrebno posvetiti urejainju av-tobusnih postaj. Zaradi vedno ve6jih potreb motomega cesbnega prometa bo pobrebno v letu 1961 aizboljiSati raizmere v servisni in remomtni avtomehanidni sluzbi. Modemizi-rati je serviisno sluzibo v A,groservisu v Sempetru. XII. poglavje TRGOVINA 1. Nadaijnji porast inidustrijske kakor tudi kme-tijske proizvodnje ter poveianje uvoza blaga za Sirofco potrosnjo ter •temu vaporedno porast fcuipne modi pmo-go6a 'tudii vedji obseg trgovinskega prometa. Vzpored-no s povecanim prometom je radunati, da bo porasel druzbeni bruto proizvod v letu 1961 za 49,3 %. 2. Hitro poveianje zmogljivosti v prometu na drobno bo treba zagotoviti z- modemmzaoijio trgovin, graditvijo novih tryovinisklh obratov kalkor tudi z uvajanjem sezonskiih prodajaln in prodaje na sejmih, upoStevajod nihanja v blagovnem prometu in krajevne priiike in potrebe. V trgovin i na drobno za pr ehramb en e stroke bo treba v obsitojedih trgovinah zamenjati klasiidne oblike prodaje in uvesti ,samopostrezbo. Rezultatl dosedanjih proufievamj pri trgovinSkih zbornicah ter ze pridobljene izkudnj e v ze obstojedih samopostreznih trgovinah omogocajo, da se proces modernizaeije v letu 1961 pos-peSi. Pripravo blaga za samopostrezne trgovine hi mo-rala kljub uvajanju naprednejsega pakiranja pri pro-iizvajalcih prevzeti v doloienem obsegu Se vedno trgov-sika ipodjetja, da bi si zagotovila popolnejSi sortiment. Poleg ipotrebnih kolitin blaga je zagotoviti, da bodo kmetijska zadiruga in druzbena posestva preSda v dimvedjii meri ma prodajio po kvali teti, kar ji bo olajSalo nadaljnjo pripravo blaga. Moderne oblike prodaje, ki zahltevajo manjSe izpo-polnitve v notranji opremi trgovin, bo treba uveljaviti tudi pri prodaji industrijskih izdelkov. Poleg vedje zmogijivosbi trgovine bo s tem omogodena potroSni-kom boljSa izbira, ki jo pri klasicnem nafeinu prodaje otezikofia velika obiemenitev prodajalcev. V trgoviniskih lokalih, ki bi bili preurejeni za sodob-ne oblike prodaje je zagotoviti s sodeiovanjem trgo-vinidke zibomice ‘in idelavskimi sveti prehod na ne-pretoinjeno Obratovanje. Ta moznost pavecanja izkoris-danja kapacitet je bila doslej premalo idkoriSdana v glavnem zaradi pomanjkanja trgovskih delavcev. Z uvajanjem novih ofolik izobrazevanja, ki se bodo v tngowimi lahko oveljavila hkrati s spremembaml v prodajni tehnilki in z razdefljevanjem losebnih idohod-kov po 'defliu, 'bodo usltvarjeni pogoji, da se tudi v tr-govini na drobno lahko poveca Stevilo zaposlenih v pra-vilnem razmerju z naraScanjem prometa po strokah. 3. Pri modemizaciji trgovin za prodajo indusitrij-skih izdelkov naj bi zbomica v sodelovanju z delavdki-mi sveti proudila moznosti smotrnejsega zdruzevanja blaga, ki naj bi bilo predmet poslovamja modernih oblik prodaje v ipreurejenih trgovinah. Poveianje neposredniih nabav trgoviine na drobno pri proLzvodnji bo stimuliralo tudi SirSe uveljavljanje rabatnega sistema, za kair pristojni 'organi ze priprav-Ijajo lustrezine predloge. Pri tem bi morala viSina rabata ustrezati stroskom trgovine in potrebam njenega na-daljnjega razvoja. Proizvajalna podjetja naj bi odob-ravala fcupcem ob enatoih pogojih enake popiuste, ne-glede na to, ali je kupec trgovinsiko podjetje na drobno ali na debeto. Na podroiju prometa s kmetijiskimi prideilki bodo s krepitvijo kmetijske zadruge dn ikmetijdkah posestev tudi v ikmetijstvu uaposobljeni moeni iproizvajdlci, ki bodo lahko samostojno nastopali na trzisdu. Za ipove-Sanje vpliva druzbenega sektorja na preskrbo indu-striijsikih v srediSi bi bito potrebno zajemati na dbmoi-ju kmetijskih proizvajalcev tudi trzne presezke kme-tij'skih pridelkov in jiih sfcupno z osnovnimi priiddlki posredovati podjetjem za preskiibo patrosnih arediSi, kar bo zagotvilo boijso zalazenost trzisca. 4. Da bi trgovina opravila svoje postavljene natoge in se razvijala skladno z raavojem ostalih gospodarskih panog, bo potrelbno: — nadaljevati z organizacijskim prilagajanjem tr-govskega omrezja zahtevam potroSnje na iposameznih Obmodjih, kakor tudi na istrukturi potroSnje iprebival-stva v letu 1961; — specialiizacijo trgovskega omreija bo potrebno razvijalti po naielu, da se zivilska industrija kar naj-bolj osredotoii na lokalle, v katerih ibo omogoiena sa-mopostrefina tehnika .prodaje; — zagotoviti moramo potrebne kapac.it ete trgovimi s tipiinimi proizvoddi ter avtomateriatom. Temu vzpo-redno pa moramo razvijati servisne delavnice, kjer bodo lahko potroSmilki poleg garaincijiskih popravil kori-stili tudi redne usluge. 5. Zaradi uiresniiitev navedenih naibl in ipolitiike napredka trgoviine v obCini je ipotrdbno: — priCeti z gradmjo paviljona za samopostrei.no trgovino v Zalcu; — tehmicno opramiti obstojece prodajailne; — obnoviti prodajalno v PalzeM ter urediti proda-jalno s tekstilnim blagom; — pripraviti potrebne naCrte za obnovo prodajal-nih prostorov v LetuSu in — obnoviti skladiSda za zivila v Braslovcah; — tehnitino opremiti prodajalne trgovskega podjetja Sloga v Preboldu ter dodatno nabaviti opromo za trgovino v Sempetru; — obnoviti prodajalne v Crnovi, Zalcu in Petrov-6ah ter — opremiti in modernizirati prodajalno St. 1 na Vransfcem. XIII. poglavje TURIZEM 1. Na razvoj turistidne.ga prometa bo v letu 1961 vplival predvsem nadaijnji porast realne osebne potroSnje, bo.ljSe izkoriSCanje obstojedih kapacitet in intcnziv- nejisa obdelava tuiiisltiidnih sredisd. Ra6uina se, da se bo pcxveCalo slkupno stevilo mocitev za dkoM 10,5 % in sicei' pri domadih tunistih za ofkoli 12 %, pri inozemskiih pa za okolii 8 %. Za ulspesen razvoj turizma bo obdinskii IjudiSki od-boir poskrbsl za medsebojno sodelovanje gospodamskih in druzbenih organizacij, s cimer naj ibi bilo omago£eno zadovdljitd raznovrstnim potrefoam ituristov in daseii cim boilijsi eikionomstoi usipeh. Osnova za izpopolnitev programov turizma bi morala biti polag srddstev Ijud-skega odbora v glavnem sredstva gospodarskih orga-nlzaoLj. 2. Da bi se dosegel ipredvideni raevoj turistidnoga prometa, bo treba pni nadaljiniji krepitvi materiainih osnov turistionega gospodarstva ipredvsom: — v igostinsbvu posvetiti posebno pozornost izbolj-sanju kfvaldtete storitev in poveiati kapacitete, zlasti v prehodnih sned-i66iih iter ob glavnih eestah; — urediti je treba turistidne kraje v sikladu s po-trebami turizma. Pereia je zlasti ureidilteiv komumalnih naprav kot so vodovodi,. kanalizacije in javne razsvet-Ijave; posikribeti je troba tuidi za uredite.v partkov, nasa-dov, isprehajaMSc, kopalisC, Sportnih terenov in ituristiC-no izUetnih tock ter podobnega; — ipotrebno je vslkladiiti ponudbo trgovslkega Maga in dbrftniskih storitev s povedanim povprasevanj em v turiStiCni sezoni in temu prilagoditi mreio in zmoglji-vost ter na6in poslovanja trgovskih in ofontniih pcslo-vailnic. Posebno skrb naj bi uStrezne organizacije posve-tiile prodaji in proizvodruji spomimkov 'ter drugih pred-metov, za katere je povprasevanje najvecje. 3. Za ‘unesniditev predvidenega turistidnega prometa so potrebni Se tile ulkrapi: — skrlbeti je za doslledno izvajanje smernic za na-daljniji raizvoj turizma, ki jih je sprejel v letu 1960 Iz-vrani svet LRS ter izdelati za turistidne kraje programe perspektivneiga razvoja iturizma; — zagotoviti je treba smotrnost in medsebojno ko-ordinaoijo splosne in turistidne propagande, ki jo vo-dijo Turistidna zrveza Slovenije in turistidne druzbene organizacije ter pri tem McoriSbiti Stevilne moznosti za poveEamje turistidnega prometa; — poleg sredstev, ki jih zagotavlja obdinski djnldSki odbor, pa naj itudi gospodarske organizacije v turizmu razvijajo vedjo kcmercialmo propagando in izboljsajo IzkoriSdanije svojih kapacitet z ustreznimi organizaoij-skiimi in ekonomskimi ukrepi. —• poCitniSlka skupnost naj Ustvari potrebno sodelo-vanje s pdlitidnimi in sdndikalnimi orgaoizacijami ter s ipotovalnimi agencijami in turistidnimi biroji ter tako uresniditi postavljene naloge. XIV. poglavje GOSTINSTVO 1. Zaradi naraSdanja osebne potroSnje in turistidnega prometa bi se pnedvidoma poveCal promet v go-stinstvu za okoli 9 %. Da doseze predvideni promelt, bi moralo 'gostinstvo bistveno iiziboljiSati kvalliteto storitev in izkoriSEanje ob-Stojedih kapacitet. Nadaljevati bo z modemizaciijo in rekanstmkoijo gostinSkih obratov, prostorov za rekreacijo in razvedrilo ter z gradnjo novih gostinsklh obratov. Pri -tem se je treba usmeriti predvsem na gradnjo preproStejSih, ce-nenih in manjsi-h teda sodobn-o urejenih dbjektov. Modemizacija obratov za prehrano naj se usmerja predvsem na uvedbo sodobne opreme, zlasti hlaidillnih naprav. Hkrati je treba za prehrano preblvalstva po-vo£ati Stevilo restavracij z moderno tehniko in sodobno organizacije postrezbe. 2. Da bi se zagotovi-1 tak razvoj, bo v letu 1961 trelba nadaljevati s povedanimi vlaganji. Vedje dei sredstev bi se moralo zagotoviti iz -sfcladov gostinSkih gospodar-skih organizacij. 3. V nadalijmjem razvojiu gostinske mreze je treba povedati Stevilo druzbenih obratov, organizacija mreze pa bi se morala prilagoditi zahtevam po bOljSem iposlo-vanju in boljSi tovaliteiti storitev. Zdmzevanje gostin-skih obratov v Skuipna p-odjetja ne glede na -krajefvne meje, je priporodljivo v primenih, kad-air -se s tem -omo-godata -boiijse izlkorisianje zmogilj-ivosti in boljsa rai2$>o-reditev shrofcovnih kadrov, toda ne da bi se pri tem ustvarjal monopdlni polozaj. Za podaljsanje turistidne sezone, ki bi omogocilo boljSo izrabo zmogilj-ivosti, naj Skrbi gostinstvo z ustrez-nimi ekonomskimi in organ-izacijSkimii ter propagand-nimi Ukrepi v sodelovanj-u z dmgimi zainteresiiranim-i gospodarskimi organizacijami in s turistidnimi druzbe-nimi organizacij ami. 4. Pri nadaljnjem izpopolnjevanju sistema nagra-jevanja po delovnem uEiniku se priporoia postopn-a uvedba postreznine. Oblilke, nadine in viSi-no -postree-nine naj dol-odajo delovni koldkbi-vi sami, pri tem pa naj jim s -strdkovnimi in tehnidnimi nasveti pomaga GoStinska zbornica in sinidi-kalne organizacije. Za strokovno vzg-ojo delarycev naj poskrbijo gostinske gospodarslke organizacije same s proucevanjem na delovnem mestu. Za vzgaj anj c mlajse -delovne sile na deilovnih mestih naj se dododijo izkudeni sltrdkovni de-lavci. Genter za -strdkovno lizqfo-razevanje pri Gostin-Ski zbornici naj izdala programe za -dopoini-tev praktidnega in za pridabitev teoretidnoga -zn-anja brez d-oloiitve udne dobe ter za obdasne tedaje za usposobitev sezonSke delovne si-le. Sezonsko delovno siilo je -treba predvsem p-ridobiti iz samih -turistidnih krajev ali njihove nepo-sredne akolice. Skrbeti je itraba tudi za primemo zapo-slitev sezoniske delovne sile v Casu m-rbve sezone, zlasti kjer je to mogoCe s proiavodnjo predmetov, ki -omog-o-dajo vedjo potrosnjo v turizmu. Poleg povedane izbire hrane in pijad v viseh vnstah obratov naj bi se pri formiranju cen upoStevali tudi drugi ustrezni elementi in s tem ustvarili veCj-i irazponl v cenah za istovrstne stori-tve v razl-idnih obra-tih. 5. Obrate druzbene prohrane je treba se nadallje razvijati tako, da bodo po zmoglj-ivosti, urejenosti in organizacij i us-trezali potrebam delavcev in nj-ihovih druzin ter krajevnim potrebam in is tem prispevalli k dvigu delovne storilnosti, izboljisanj-u zivljenjske ra-vni i-n razbremeniitvi diruzi-n. Zato naj se poleg obraibnih menz -ustamaviljajo tudi seivisi za druzbeno prehrano pri stan-ovanj-skih skuipnostih. Prav taiko je 5e nadalje razvijaiti mrezo Solskih ku-hinj v skladu s krajovni-mi potrebami. Zara-di uresniditev druzbenih nalog v gostinstvu v letu 1961 je potrebno: — pri gostiSdu »Pri kolodvoru« v Zaleu adaptirati in ipovedati kapaoiteto kuhinje, nabav-iti potrebno sodobno tehnidno opremo, -tocilno mizo in adaptirati sa-ni-tarije; — ipri gostimSkem podjetju »Hmeljar« v Zailcu od-kupiti 5e ne nacionailizirani dei zgraidbc, dograditi zaradi povedanja noditvenih kaipacitet tuj-ske sobe, j-ih op-rem-iti in zgraditi nove sanitari-je; — pri Gostinskem podjetju v Braskwdah opremiti gostidde v zgradbi KZ Tmava, adaptirati in moderni-zirati gostiSce v Braslovdalh ter zgrad-iti nove sanitari-je; — pri gostiSdu »Pri baemu« v Prebol-du adaptirati gostinske proetore za pridobitev 40 m2 novih povnSin ter sodo-bn-o opremiti sezonisko gostiSEe pri pokoipaliSdu; — pri gcstiSdu »Slova-n« Vransko naipeljati pod-ometno elektridno i-nSta-lacijo ter adaptirati kuhinjo; — pri bifeju v 2alou sodobno opremiti posebno sebo; — dograditi in opremiti gostiSEe v Grizah; — usposobiti ofora-t druzbene prehrane v Libojah; — pripraviti -nadrte za gostiSEe v Goitovljah. XV. poglavje i I OBRT 1. Proizvodnja iin storitve v druzbeni obrti bi se po predvidevanjih v letu 1961 povecale za 22,9%, kar bi ob isikoraj nespremenjenem obsegu zasebne Obrti vipli-valo na poraist sikuipne obntniiSke dejiarvmosti za 15,6 %. Tak razvoj b-o zagotoVljen z boljsim izkoriscanjem ka-pacitet in is ipoveianjem investicij, ki jih bodo omogo-6ila sredstva obrtni-h podjetij. Z nekoliko veijim po-rastom obrtniSke dejavnosti od porasta celotnega go-spodarstva bodo ustvarjeni pogoji za boljSe kritje po-vprasevamj po storitvi. Stevilo zaposlenih v obrti naj bi se povecalo za oteoli 2,2 %. 2. Za hitro ipovecanje zmogljiivosti in razvoj te panoge je treba izkoriisitiiti Zlasti te-le moznosti: — ipoveCati kapacitete obstojecih obrtniih delavnic z uvajanjem droge izmene in organizacijo dela po fazah; — zagotoviti boljso tehnicno opremljenos-t druzbene obrti; — zaceti iiskaitd nove obrttne izdeike in prenehati biti veja industrije; — iravesticije vlagati smotrno in dati veiji poudarek sodobniim orodjem, kar je pogoj za vecjo mehanizacijo dela in za zmanjSanje odviisnosti od rocnega dela; — obrtna zbornica in obcina naj po svojih organih dajota podjetjem potrebno strdkovno pomoc, ziasti pri premagovanjiu organizacijskih tezav. 3. Hkrati z izvajanjem naJlog za hitro povedanje obrtniSkih kapacitet v letu 1961, bo treba pripraviiti tudi osnove za organizacijo sodobnih obrtniih cenitrov kot novih oblik nadaljnjega razvijanja storitvene obrti. Te naJoge bi morala prevzeti obrtna zbornica, ki naj prouCi smotrnosit zdruzevanja posameznih strok v obrt-niih centrih, ekonomi&io idkorisCanje kapacitet zdruze-nih stroik ter potrebe po sodobni sltrojmi opremi. Z dobro pripravljenimi naCrti ije treba zagotoviti, da bo vsak Obrtni ceriter zaOkrozena organska celata, ki bo s cim manjso uddlezbo rocnega dela hitro Iin kvalitetno opravljal storitve prebivalsitvu in ostalim karistniikom. Sprejeta naCela o zdruzevanju strok v obrtnih centrih bodo omogocila usmerjanjc razvoj a tistih speciali-ziranih obrti in servisnih delavnic, 'ki jih ne bodo zajeli obrtni centri. Za usposatiljanje omrezja servisnih delavnic protzvajalnih podjetij po obmiocjLh naj bi pri-prarvila predlog obrtna zbornica v sodelovanju s pro-izvajalci in obfcino, medtem ko naj bi potrebne analize o smotrnosti organizacije pripravila trgovska zbornica v sodelovaniju s trgovSkimi podjetji. Ker lahko vrSiijo dobro opromljeni servisi proizvajalnih in trgovskih podjetij Obntne usluge na modernejsi nafiin in z vecjo produktivnostjo, je posvetiti veC skrbi njihovemu usta-navljanju. Obrtna zbornica naj bi sodelovala tudi s stanovanj.skimi skupnostmi pri izdelavi programov razvoj a serviisov stanovanjsklh skupnosti. Pri tem je treba zagotoviti, da bodo v strokah, ki omogocajo uiporabo sodobne mehanizacije kot pralnice, Cistilnice in podob-no, uisposobljeni moderni servisi za ObmoCje veC stano-vanjskih skuipn.osti. Priprava nacrtov za obrtne centre in analize ipo-trob naj bi se izvrSila ze v letu 1961, Se v vedji meri pa v naslednjih letih. Zagotovila naj bi novo smer razvoj a storitvenih dejavnosti in razmejitev med storiWeno in proizvodno obrtjo. 4. V letu 1961 bi se Vlozilo v razvoj obrti za Okoli 8 % vei sredstev kot v letu 1960. S temi sredstvi bi ko-lektivi lahko zaieli z modemizacijo obrti in z uvajanjem sodobnih proi zvodnih procesov. Spremembi v pro-izvodnim procesu bodo morali delavski sveti prilagoditi tudi nacin razdeljevanja osebnih dohodkov v s Madu z dosezenimi uispehi pri delu. Da bi modernizacija druzbene obrti potekala Sim bolj nemoteno, bi morala obrtna zbornica po svojih strOkovnih sekcijah sistematidno prouSiiti izsledke s po- drocja tehn icnega napredka in dajati podjetjem nasvete pri nabavah strojev iz domate proizvodnje ali iz uvoza. Zbornica naj bi bila tudi nosilec akcij za zdruzevanje sredstev, potrebnih za pomembnejSe objekte, kar bo zagotovilo hitrejsi razvoj kritidnih storitvenih Obrti, na-menjenih obrti in kooperaciji z industrijo. 5. Glede na komunailni znacaj nekaterih obrtnih Obratov je doseci ziasti naslednje: — razSiriti posilovanje «Reklamservisa« v Zalcu s tem, da ta*odpre fotografsko delavrtico; — positopno zdruzevati mesarska podjetja v obcini s tem, da se uredijo prodajna mesta za meso, kolje pa naj se samo v zato primernih IkHavnicah; — ustanoviti avtomehani&no delavnico v Zalcu; — zgraditi novo pdkarno v Preboildu, ki bo zagotovila s svojimi proizvodi potrebe potrosnikov; — osamosvojiti Obrtne delavnic e pri Rudnifcu rja-vega premoga v Zabukovci ter — priceti z gradnjo obrtnega centra v Zalcu. TRETJI DEL KONCNA DOLOCBA Ta druzbeni plan se objavi v Uradnem vestnifcu okraja Gelje. Velja od 1. januarja 1961. St. 02/2-30-5/2-61 Zalec, dne 23. marca 1961. Predsedniik ObSinskega Ijudiskega odbora Zalec Tone Deilak 1. r. 119 Obiinski Ijudislki odbor Zalec je*po 14.. clenu zakona o proracunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, St. 52-847/59) in 50. 61enu zakona o obcinskih Ijudskih odborih (Uradni lisit LRS, st. 19-88/52) na seji obfiinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. marca 1961 aprejel ODLOK o proracunu obcinc Zalec za leto 1961 1. 61en Prora6un obCine Zalec za leto 1961 obsega: din dohodke v znesku 398,400.000 izdatke v znesku -398,400.000 2. eien Pi-edra6une obcinskih organov, ki bi bili v letu 1961 na rtovo ustanovljeni, potrjuje Svet za druzbeni plan in finance obCinskega ijudskega odbora. 3. 61 en Nove namestitve pri ob6inskih organih za katere niso predvideni krediti v posameznih predratenih, se lahko izvrSijo samo v okviru sistemiizacije delovnih mest in po poprejSnji odobritvi iproratenskih sredstev. 4. 61en Svet za druzbeni plan in finance je poobla&ten, da razdeli na posameane organe krediit, ki je predviden kot posdbna rezerva za povisanje pla6. 5. 61en Svet za druzbeni plan in finance obdinskega ijud-slkega odbora je poobla56en, da razpolaga s proradunisiko rezervo do 25 % zneska te rezerve proti naknaidnemiu poro6anju obiinskemu Ijudskomu odboru. , 6. £len 3. 61en Ta odlak veQja od dneva objwe v Uraidinem vesit-niku okraja Celje, uporablja pa se od 1. jamiarja 1961. St. 04-32/19-1961 Zalec, dne 23. marca 1961. Rredsediniik ObSinakega Ijudskega odibora Zalec Tone Delak 1. r. Prcgled dohodkov in izdatkov proracuna obtine Zalec za leto 1961 (po delih) Dohodki 1. dei: Skuipni dohodki 2. detl: Posebni dohodlki 4. dei: Ostali dohodki 6. ded: Preneisena sredstva din 272,300.000 99,180.000 15,164.002 11,755.998 Sredsltva slkflada so namenjena: 1. za zagotovitev sredstev za asnovne dejavnosti Sol in dmgiti izobr.azevalnih ter vzgojnih zavodov, ki jih je ustanovil ali jih pomaga finamsirati obcinaki Ijudski odbor; 2. za gradnje, razsiritev in opremo sol ter njihovih delawndc in domov ter druigih izoibrazevalnih in vzgojnih zavodov, ki jih ustanovi ali je njihorv sousitanovibelj obcimski Ijudski odbor; 3. za dodeljevamje pomoci ali posojil za gradnjo in opremo sol ter drugih izobrazevalnih in vzgojnih zavodov, (ki .jih ustanovijo dmge polititno-(teri/torialne enate, gospodarske organizacije, samostojni zavodi ter dmge druztoene ipravne osebe, za katere ima obCina interes. Upravni odbor lalhko odloci v soglasjiu z obtinskim Ijudsikim odboram, da odsitopi dei sredstev iz sklada Okrajnemu Ijudskemu odbom Celje za gradnjo in opremo izobrazevalnih in vzgojnih zavodov, ki so skupnega pomena za vec ob&in. 4. 61en 398,400.000 Sredstva sklada so nalozena pri Romunalni banlki ---------------- Cdlje — podruiznica Zalec. I z d a t k d din 2. dei: Socialno varstvo 25,780.000 3. dei: Zdravstvena zasdiita 22,100.000 5. dei: Drzavna uprava 99,540.000 6. dei: Komunalna dejavnost 8. ded: Dotacije 8,700.000 samostojnim zavodom 2,900.000 SMadorn 150,740.000 druzbenim omganizacijam 22,300.000 9. diei: Obveznosti iz posojil 30,810.000 10. dei: Proradunska rezerva 35,530.000 398,400.000 120 Obtinski IjtidsQd odbor Zalec je po 39. dlenu temelj-nega zakona o finanisiranjtu Solstva (Uradni llst FLRJ, dt. 53-687/60), 50. tlenu zakona o obfiimskih Ijudskih od-borih (Uradni liist LRS, St. 19-88/52) in 7. dlenu uredbe o organizaciji in upravljanju dmzbenih skladov za Sol-stvo (Uradni list FLRJ, St. 10-130/61) na seji obtinskega zbora in na seji zibora proiizvajalcev dne 23. marca 1981 sprejel ODLOK o ustanovitvi druzbenega sklada za solstvo obcine Zalec. 1. 61en Ustanovi se druabeni sklad za Solstvo obdine Zalec (v nadaljnjem besedilu »sklad«). 2. 61en Sredstva sklada so: 1. dei dohodkov obiine, ki ga dolodi obdinski Ijiuid-ski odbor s posebnim odlbkom; 2. dei prispevka, ki ga pladujejo po temedjnem za-konu o finansiranju Solstva v sklad gospodarske orga-hizacije in samostojni zavodi po posebnih predpisih; 3. dei dapolnilnega proradunskega prispevka iz °sebnega dohodika delavcev, ki ga dolodi obdinski Ijud-sk.i odbor s posebnim odlokam; 4. dei obdinske doklade, ki jo piadujejo zavezanci ^ dohodnimo po stopnji, ki bo predpisana s posebnim °dlokom obdinskega Ijudskega odibora; 5. drugi dohodki (dotacije, pomodi, darila, obresti sredstev sklada in drugo). 5. dlen Sklad upravlja upravni odbor, ki Steje 15 dlanov. Clane odbora imenujejo: 1. Obdinski Ijuidski odbor iz vnst odbomikov 2 61 an a 2. Obdinski sindikalni sivet Zalec iz vnst prosvetnih usluzbencev 2 dlana 3. Obcimski komite LMS Zalec 1 dlana 4. Delavtski svet Tekstilne tovame Prebold 1 dlana 5. Delavski svet Tovame mogavic Polzela 1 dlana 6. Delavski svet Tekstilne tovame Sempeter 1 dlana 7. Delavski svet »Gradnje« Zalec 1 dlanr 8. Delavski svet Rudnika rjavega premoga Zabukovca 1 dlana 9. Delavski svet Keramidne indusfcrije Liboje 1 dlana 10. Zadruzni svet KZ «Savinjska delima« 2 dlana 11. Delavski svet Kmetijskega gospodarstva Arja vas 1 dlana 12. Delavski svet Kmetijskega gospodarstva Vrbje pri Zalcu 1 dlana 6. dlen Upravne in administrativne zadeve Sklada opravija oddelek za druzbene sluzbe. 7. dlen Odlodba o ustanovitvi sklada za Solstvo obdine Zalec (Uradni vestnik okraja Oelje, st. 23-256/58) preneha veljati. Sredstva tega sklada se prenesejo v novi sklad. 8. dlen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vest-niku oleraja Celje. St. 02/2-31/26-61 Zalec, dne 23. marca 1961. Predsednik Obdinskega Ijudskega odbora Zalec Tone Delak 1. r. 121 ObCi-nsikj Ijudski odbor Zallec je po 4. clenu zalkona o delovnih raemerjih kmetijskih delavcev v zasebni.h kmetijskiih gospodarstvih (Uraldni list LRS, at. 9-46/60) in 50. Clenu zakona o obCimskih Ijudslkih odborih (Urad-ni list LRS, St. 19-88/52) na seji obcinskega zbora in na seji zbora -proizvajalcev dne 23. marca 1961 sprejel ODLOK o tem, v kaksnih primcrih smc zasebno kmetijstvo go-spodarstvo sprejeti v delovno razmerje kmctijskega delavca na obmocju obcine Zalec. 1. Clen Zasebno kmetijisiko gosipodarsibvo na abmoCju obcine Zalec sine sprejeti iv delovno razmerje 'kmetijskega delavca v iprimeriih’ ko lastniik oz. njegovi druizinski Clani ne morejo posestva v redu obdelovati in ni moanosti za kooperaciijo s kmetijsko zadrugo. Kot taki primeri se stejejo zlasti: 1. starost ali bolezen lastnika oziroma njegovih druzinskih Clanov; 2. ce je lastniik nedoletna oscba; 3. ce je lastnik oseba, ki ni tomet po poklicu; 4. ce je lastnik oseba, ki iz upravicenih razlogov ne biva v kraju, kjer lezi posestvo. 2. Clen Ta odlok vetlja od 1. aprila 1961. Objavi se v Urad-nem vestniteu okraja Celje. St. 02/2-1-59/1-61 Zalec, dne 23. marca 1961. Predsednik ObCinskega Ijudiskega odbora Zalec Tone Delak 1. r. i Izdnja samostojni zavod «Uradni vestnik okraja Celjei t Cclju — Ureja uredniiki odbor — Odgovorni urednik Stane Sclih — Tiska CJ* >Ccljski tisk< v Celju — UrcdniStvo in uprava je r Celju, Trg svobodc Stev. 9 — Tei. Stev. 39-11 do 39-15, interna Stev. uredniStvo 12, uprava 22 — Naroinina znaSa letno 1.200 din, cena posamezni Stovilki 90 din — Tckoii ratum: 603-70/2-599.