PoStnina plačana v gotovini. Cena 20.— lip DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 26 Trst - Gorica 29. junija 1951 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek PO FRANCOSKIH VOLITVAH Golisti z nepričakovano velikim številom glasov so močan protiutež komunistom. - Demokratične svoboščine v rokah številno močnih, toda politično in idejno neenotnih skupin tretje sile S prilično radovednostjo smo čakali na izid francoskih parlamentarnih volitev. Pariz je bil v zadnjem času skozi tri in pol meseca središče največje diplomatske borbe v zgodovini človeštva, zato je svet. upravičeno čakal na izid volivne borbe, ■ki naj bi močno odjeknila ne sama v notranjepolitičnem življenju Francije, ampak po vsem demokratičnem svetu. Razen tega je bil Pariz za nas vedno nekako merilo političnega razpoloženja evropskega zahoda ker nam je London .s svojo ustaljeno dvotirno strankarsko politiko, ne bomo rekli tuj, marveč nekoliko odmaknjen. Poznavanje z več strani zanimivega izida italijanskih upravnih volitev nas je 'tudi sililo k napetemu zasledovanju poteka francoskih parlamentarnih volitev: sorodnost obeh povojnih političnih sistemov je takšna, da skoro nismo dvomil; v to, da ne bi italijanski politični pravdorek učinkoval na razpoloženje francoskega javnega mnenja. Dejansko je politično razpoloženje italijanske javnosti nekak odraz francoskih prilik, v našem primeru so pa italijanske volitve nudile francoskim političnim krogom merilo za presojanje možnih posledic v Franciji zaradi komunističnega uspeha v Italiji. Nepričakovani porast komunističnih glasov v Italiji v primerjavi z izidom parlamentarnih volitev v Italiji leta 1948 je prav gotovo bodrilno učinkoval na francoske komunistične mase. Italijanski uspeh ni sicer pripomogel k sličnemu porastu francoskih komunističnih glasov, vendar jih je obvaroval močnejšega padca. Francoska KP je doživljala v zadnjih dveh letih hudo krizo: ne- spretna politika njenih prvakov, jie jasni pojmi njenih organizatorjev in končno disidentski pojavi so močno omajali strnjeno borbenost francoskega komunizma. Po zaslugi italijanske KiP je francoski komunizem zabeležil izgubo samo pol milijona giasov, oddanih verjetno ,za razne neodvisne levičarske kandidate. Kljub izgubi pol milijona giasov pa ostane KP s svojimi petimi milijoni glasov najmočnejša francoska in morda tudi najkom-•paktnejša evropska stranka! Francoske parlamentarne volitve so samo potrdile sum, ki je nastal po zaključku italijanskih upravnih volitev: evropski komunizem ni bil v teku zadnjih treh let strt! Ogromna ameriška prizadevanja, da bi s širokopotezno gospodarsko pomočjo dvignila življenjsko raven zahodnih evropskih držav in jih s tem usposobila za uspešen boj proti komunizmu, so se izkazala kot nezadostna. Istočasno pa so francoske parlamentarne volitve nakazale še dru«^ nevaren razvoj na desno kot posledico in iprotiutež komunističnega kljubovanja. Razvoj je bil po u-pravnih volitvah v Italiji dokaj jasno začrtan, v Franciji pa nedvomno potrjen. Marsikoga je osupnil novofaši-stični dvig v Italiji. Nevarnost ni sicer takojšnja, vendar demokratična svetovna javnost je ne sme kar tako prezreti! Navesti je treba, da je novofašistična stranka dobila izredno veliko število pristašev prav v obmejnih vzhodnih italijanskih pokrajinah, verjetno po zaslugi številnih priseljenih beguncev. Vendar ne moremo nikakor spravljati v neposredno zvezo no-vofašističnega pojava v Italiji z u-spehom golistov v Franciji! Zveza je podana le. posredno, ker bo goli-zem prav gotovo — v skladu z vzročnostjo med italijanskim in 3 FRANCIJI POLOŽAJ »TRETJE SILE« francoskim političnim svetom bistveno pripomogel k velikemu porastu italijanske desnice, da ne rečemo naravnost fašizma, pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. De Gaulle s svojimi štirimi m;-lijoni glasov ni v ničemer pripomogel k razbistritvi francoskega notranjepolitičnega življenja, morda je prav v njegovem uspehu podana nujnost skorajšnjega razpisa novih parlamentarnih volitev. Francozi so si z De Gaullom na jasnem edinole v naslednjem: vedo, da morejo računati z novo politično nedemokratično silo, ki bo edina mogla zajeziti morebitne pustolovske namere francoskih komunistov. Da to ne obeta Francozom mirnega spanja, je razumljivo... Thorezov komunizem in De Gaul-lovo napoleonstvo bosta skratka trd oreh za francosko tako imenovano »tretjo silo«. »Tretja sila« je dobila res veliko število glasov, vendar pa ne predstavlja nobene enotne politične sile, ker je le nekak skupek demokratičnih strank, od socialistov preko radikalov, demokristjanov in neodvisnih desničarjev, ki je enoten le v odločni volji, da brani pridobitve francoskega naroda, kar ni malo, ki pa doslej ni pokazal prevelike sposobnosti, da uspešno in demokratično vlada. Novi francoski volivni zakon, ki ga je izdelala in uveljavila vlada »tretje sile«, prav tako kot novi italijanski volivni zakon, ki demokratičnemu proporčnemu sistemu predpostavlja večinski nedemokratični sistem dodeljevanja parlamentarnih mest, ni pomirljiv dokaz demokratične življenjskosti francoske »tretje sile«. — j. Sovjetski predlog za mir Na predvečer obletnice vojne na Koreji je sovjetski predstavnik O. Z.N. Malik nepričakovano po radiu sprožil željo Sovjetske zveze, da bi prišlo do premirja na Koreji. Predlog sam je oblečen v znano komunistično propagandno obliko. Napada vodilne kroge Združenih držav, Velike Britanije in Francije, napada politiko skupne varnosti svobodnega sveta in končno napada namestnike zunanjih ministrov, ki v Parizu niso dovolili, da govore tudi o atlantski obrambni pogodbi. Malik še vedno trdi, da so Južni Korejci skupno z Amerikanki in Orožje za Jugoslavijo 'Po sporazumu, ki so ga sklenile zahodne sile dne 14. junija v Londonu, bodo dobavile Jugoslaviji za 200 milijonov dolarjev vojnega materiala. Od tega zneska bodo dale Združene države 65 odst., Velike>, Britanija 23 in Francija 12 odst. Zahodne sile so se torej solidar^ no odločile v odnosu do Jugoslavije za realistično politiko. Pustile so ob strani vse pomisleke, ki zadevajo gospodarsko solidnost, fi-nfmčrvo zmogljivost in policijsko-diktatmski značaj Titovega režimu ter so brez razlik skupno zajadrale na pot, na kateri bodo samo bodočnost in doseženi morebitni skrajni smotri lahko nekega dne opravičilo za to ravnanje, ki je v tako očitnem nasprotju z zahodno idej no opredeljenostjo. V ostalem se pa tej potezi ne smemo čuditi. Narekovala jo je sila. V zunanji politiki vlada že od nekdaj samo smisel za realnost Posebno majhni narodi, med katere spadajo pač tudi Jugoslovani, so to že ponovno občutili na lastni koži in sedaj imajo pred seboj zopet primer, ki jim jasno kaže, s »Dokler velike napadalne sile, ne bodo nehale ogrožati svojih sosedov, mora biti svobodni svet dovolj močan, da bo lahko odbil napad. Narodi po vsem svetu žele mir. Mir pa je mogoče doseči in ga bomo lahko dosegli samo tedaj, ko bodo narodi spoznali, da morajo živeti med seboj v dobrem sosedstvu in se medsebojno spoštovati.« John R. Steelman, pomočnik preds. Trumana kakšnimi okoliščinami morajo računati. > Zanimivo pa je, da je prosil in dobil vojaško pomoč tisti Tito, ki je še pred par meseci svečano izjavljal, da bo sprejel pomoč v ; rož ju samo v skrajni sili. Danes je njegov položaj, vsaj v kolikor sodi svetovno javno mnenje, manj nevaren kakor pred šestimi meseci ali pacelo pred letom dni. Vklju temu pa vidimo, da se je vsaj na zunaj ugodnejšemu položaju sam odločil za potezo, ki jo je tako obsojal. Diktatorske obljube in izjave so presneto kratkotrajne in nvu haste, posebno če se zamaje lastni stolček! BudimpeStaiishi proces V zvezi s sedanjim budimpeštan-skim procesom je ameriško zunanje ministrstvo izjavilo, da se jf| v procesu proti nadškofu Josefu Gros z u in drugim osmim madžarskim državljanom, ki so ga sedaj uprizorili na Madžarskem, komunistična vlada ponovno zatekla k svojim priljubljenim in dobro znanim načinom preganjanja in obtožb. Obtožence so obtožili, kot je to že v navadi, zarote in kršitve valutar-nih predpisov v običajnem prizadevanju, da vpletejo v stvar tudi ameriško poslaništvo v Budimpešti. Madžarska tajna policija pa je imela zopet lepo priložnost, da izsili od žrtev »običajna priznanja«. Na tem procesu nastopajo vedno isti komunistični sluge: Vilmos Ol-ti kot sodnik in Gyula Alapi kol tožilec. Njuna imena in obraza sta postala zaradi njihove običajne zveze pri takšnih prisilnih procesih simbol izprijenosti madžarikih komunističnih sodišč. drugimi združenimi narodi krivi za napad na Koreji, da so Sovjeti za mir,, da pa so proti miru Američani, ki so se polastili tudi Formoze, Malik vkljub razpravi senatnega odbora, vkljub od.poklicu gen. Mac Arthurja, vkljub vsem .uradnim izjavam trdi, da Američani skušaj^ razširiti vojno na Daljnem vzhodu. Trditev je tipično komunistična: obtožuj nasprotnika za ono, kar sam delaš! • Malik nato hvali miroljubnost Sovjetske zveze in končno predlaga premirje z obojestranskim urnikom čet ob 38. vzporedniku in konferenco vseh držav, ki se bore na Koreji. Prvi vtis predloga je globoko nezaupanje; če so Sovjeti v resnici za mirno rešitev, so imeli leto dn^ več kot preveč prilik, da to želji) y res ničijo. Sovjeti so pravkar izgubili v Parizu propagandni oder in za svetovno javnost sedaj iščejo drugega. Na bojišču so komunistične sile v težavnem položaju. Z ogromnimi izgubami se morajo postopoma korak za korakom umikati vedno bolj proti severu. Ce pride do premirja pod predloženim pogojem, se morajo umakniti le sile Združenih narodov. Sovjetska zveza se je d »sedaj u-radno vedno odrekala vsakemu vodstvu ali vmešavanju v korejski spor. Prav tako Kitajci, ki so svo^ je čete na Koreji prištevali med »prostovoljce«. Vse do sedaj .so tako imenovani rdeči mirovni pogoji zahtevali konferenco Sovjetske zveze, komunistične Kitajske, Združenih držav in Velike Britanije, umik itujih sil s Koreje, (rešitev vprašanja Formo ze in končno sprejem komunistične Kitajske med Združene narode. Novi predlog vseh teh pogojev več ne postavlja. Sovjetskemu predlogu se je pridružila tudi komunistična Kitajska. Združeni narodi žele omejiti in končati spor na Koreji in uresničiti načela OZN na miren način. Za radi nezaupanja v podvig sovjetske diplomacije bodo previdno pristopili k temu mirnemu predlogu Trygve Lie je po radiu že pozval fc pogajanju za premirje. Enteham. predsednik Spravnega odbora OZN je pa na poti, da se sestane z Malikom. V kratkem bomo videli, kaj je na stvari. Pravi smisel ni v besedah predloga, temveč v tem, kaj namerava Sovjetska zveza storiti. »Daily Telegraph« piše glede tega med drugim: »Ko so napadalci mislili, da bodo mogli zmagati, niso slišali naših mirovnih predlogov. Ce pa jih sedaj sami predlagajo, moremo videti v tem ali poskus, da pridobijo na času, in se medtem pripravijo na novo ofenzivo, ali pa je Sovjetska zveza iskrena v svoji želji, da zaključi vojno na Koreji. To hi pomenilo, da sta Moskva in Peking zaradi izgub obupala nad nadaljevanjem vojne na Koreji, kar pa bi zaradi izgube najboljših kitajskih rdečih vojakov spet pomenilo, da je napadalec na Koreji vojno izgubil.« Ostane pa seveda močan sum v iskrenost sovjetskega predloga, ki mu svet brez dokazov, po vseh izkušnjah, ne more kar tako verjeti. 2.) Paši javnosti! Aktivisti Vidalijeve komunistične partije trkajo na vrata naših domov in zbirajo na posebnih polah podpise vseh onih, ki »zahtevajo od Organizacije združenih narodov takojšnje uveljavljenje mirovne pogodbe z Italijo". Ob tej komunistični akciji, s katero so Vidalijevci dejansko pričeli svojo volivno kampanijo, ugotavljamo: 1.) Ko je Slovenski akcijski odbor za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja lani predlagal našim podeželskim občinskim odborom, naj bi se izrekli za brezpogojno uveljavljanje določb mirovne pogodbe, so vidalijevski komunistični občinski svetovalci njegov predlog najprej navdušeno sprejeli, a so kasneje „po višjem ukazu" svoj pristanek odrekli; Komunistična partija Italije, s katero so vidali-jevcinajože povezani, je zagovarjala in zagovarja priključitev Trsta k Italiji. Njen odgovorni prvak senator Pajetta je celo odkrito izjavil: „Uvelja-vljenje mirovne pogodbe ne bi uničiio upanja za priključitev Svobodnega ozemlja, temveč bi nasprotno bilo celo pogoj za uresničenje tega upanja. „Na teh osnovah, ki veljajo še danes, so potem Vidalijevci zgradili svojo teorijo „boljše rešitve", ki je še vedno niso preklicali; Ko je bilo v tržaškem občinskem svetu na dnevnem redu glosovanje o iredentistični italijanski resoluciji, ki je zahtevala povratek Trsta pod Italijo, so se vidalijevski občinski svetovalci glasovanja vzdržali, s čimer so prave branitelje Svobodnega tržaškega ozemlja občutno oslabili; Togliatti in Vidali sta do danes že neštetokrat izjavila, da sta proti priključitvi Trsta k Jugoslaviji, toda še nikdar nista izjavila, da sta proti priključitvi Trsta k Italiji, čeprav bi bila za iskrenost njunega odnosa do Svobodnega tržaškega ozemlja taka izjava nujno potrebna; Vidalijevci zahtevajo celo v svojem najnovejšem pozivu, naj se podpisniki izrečejo samo za »uveljavljanje mirovne pogodbe z Italijo" in se preračunano izogibljejo izrecni zahtevi po ohranitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Že teh nekaj dejstev jemlje Vidalijevcem vsako legitimacijo, da bi se postavljali v vlogo nesebičnih in iskrenih braniteljev Svobodnega tržaškega ozemlja. Dejanja glejmo, ne besed! Vidalijevska akcija za zbiranje podpisov je izključno volivno propagandna poteza, za ketero ni niti najmanjše iskrenosti. Zato pozivamo vse Slovence, ki hočejo dobro sebi in svojemu narodu, naj vidali-jevskim aktivistom enostavno pokažejo vrata! Trst, 25. junija 1951. GLAVNI VOLIVNI ODBOR SLOVENSKE NARODNE LISTE 3.) 4.) 5.) Dostojnost in zakonitost Tržaški velesejem je privabil v Trst mnogo tujih gostov, razstav-ljalcev in obiskovalcev. 2e prvega dne so bili med gosti tudi uradni predstavniki tujih držav, med njimi avstrijski minister za gospodarske zadeve, drugi visoki avstrijski vladni in gospodarski funkcionarji, gospodarski francoski uradni predstavnik, grški veleposlanik v Rimu in slednjič tudi italijanski poštni minister Spataro. Vsi so se ponašali v našem mestu kot to pristoja gostom iz tujine. Prisostvovali so slovesni otvoritvi velesejma, brigali so se za paviljone svojih držav in stavili so se občinstvu na razpolago, ki se je zanimalo za .trgovinske izveze med Trstom in njihovimi državami. Edinole italijanski poštni minister Spataro je med vsemi, sicer nam dragimi gosti delal neprijetno izjemo. Pustimo na stran malo čudno irazliko, ki so jo že pri sprejemu med njim in med ostalimi gosti delale krajevne civilne oblasti, predvsem predsednik cone in tržaški župan. To je navsezadnje stvar okusa in vzgoje. Ni pa več stvar okusa, če si je g. minister italijanske republike lastil pravico, da obišče in pregleda nekako uradno, našo glavno pošto in da pred predstavnikom ZVU, pred glavnim ravnateljem pošte in pred drugimi uradniki drži govor, ki presega daleč, kar je gostu na Svobodnem tržaškem o-zemlju dovoljeno. Da bomo na čistem. Državni u-radi so v eni kot v drugi coni, uradi Svobodnega tržaškega ozemlja, Državni funkcionarji in vsi državni uradniki so uradniki Svobodnega tržaškega ozemlja, pa naj so tudi, zaradi pomanjkljivosti mirovne pogodbe, zaenkrat še vedno italijanski državljani. Edini njim nadrejeni oblasti Sita obe vojaški upravi, vsaka v svoji. coni. O tem ni najmanjšega dvoma. To pravno stanje je nastalo po 15. septembrom 1947, namreč po ratifikaciji mirovne pogodbe. Za našo cono jej to stanje uzakonjeno z ukazom ZVU št. 1 z dne 16. septembra 1947, Lahko sicer razumemo, da rebrni ministri in vladni ter gospodarski strokovnjaki tujih držav, izražajo željo, da pregledajo, v Stu-j dijske svrhe, razne naše državne ustanove, naprave in urade. Navada je v kulturnih državah, da se takim željam tudi ugodi. Toda gost se mora pokazati v takih primeirih hvaležnega za vljudnostne usluge, katerih je bil deležen. Seveda, če ima takta, ki se ga lahko pričakuje od visokega državnega funkcionar ja. No, italijanski poštni minister tega takta ni pokazal. Vse prej. Pri raznih prilikah in tudi na glavni pošti je držal govore, za katere imamo en sam izraz: provokacije. Drznil se je namreč kot aktivni minister tuje države na našem o-zemlju in tudi v naših uradih in pred našim uredništvom agitirati, proti samostojnosti in neodvisnosti našega Svobodnega tržaškega o- zemlja. Sicer nas to ne čudi. Navajeni smo takihle predrznosti uradnih in neuradnih italijanskih šovinističnih krogov. Odprto pa ostane drugo vprašanje, namreč, kako je bilo sploh mogoče, da pride do takih izpadov tujega gosta. Navada je, da tuji gosti javijq krajevnim oblastem v naprej svoj prihod, posebno če gre za državnega predstavnika. Navada je tudi, da izrazijo vnaprej svoje želje in spored svojega obiska. Zelo verjetno je to storil tudi italijanski minister Spataro. Ce je ta domneva točna — in nimamo razloga dvomiti v to —, kako je mogoče, da je prišlo do tega izzivalnega dejanja? Ni nobenega dvoma, da spada v prvi red dolžnosti, ki jih ima Zavezniška vojaška uprava, da čuva pravno stanje, ki je v veljavi v maši coni. Ne more biti tudi nobenega dvoma, da mora ZVU, kot začasna oblast, v smislu določb mirovne pogodbe, do imenovanja guvernerja skrbno čuvati samostojnost in neodvisnost njej poverjenega področja. Zdi se nam pa tudi, da je dolžna spoštovati čustva in razpoloženje prebivalstva svoje cone, ki vsaj v znatnem številu, bra-; neč zakonito stanje, odločno obsoja take provokacije proti naši samostojnosti in naši neodvisnosti. In na kraju smatramo, da je dolžna imeti obzira tudi do lsatnega urad’ ništva, med katerim vsekakor ni-(Nadalj. na 3. str., 6. stolpec) Desti s tržaškega N EPOŠTENOST Ko smo načeli vprašanje, kakšno stališče zavzemajo slovenske politične skupine v Trstu oziroma skupine, v katerih so zaenkrat še tudi organizirani tržaški Slovenci, v za nas življenjskem vprašanju STO-ja nas je vodila želja, da odpremo s tem diskusijo za resne ljudi, ki se zavedajo ali ki bi se vsaj morali zavedati, da je to vprašanje za nas tržaške Slovence preresno, da bo kdo z njim smel po časopisih uganjati burke. Menili smo tudi, da je prišel čas. da stopi že enkrat naša tržaška slovenska žurnalistika na raven, ki odgovarja višini naše kulture in našega duha. Zmotili smo se. Zadnja številka »Dela« nam dokazuje zopet enkrat, da kominformisti z našo kulturo in z našim duhom nimajo nič skupnega. Nam je prav. Prepričani smo namreč, da bo prej ali slej spoznal sleherni tržaški Slovenec, da za njega v taki družbi ni mesta. Pomeni, da ponižuje samega sebe, kdor se druži z neresnimi ljudmi. Na naše jasne in neizpodbitne ugotovitve, s katerimi smo dokazali, da nas hočejo naši kominformisti, pod komando italijanske komunistične partije in pod vrhovnim vodstvom svojega moskovskega gospodarja, speljati po vijugasti in zahrbtni poti v Italijo, »Deio« ne zna odgovoriti ničesar. Noče povedati, kaj zasleduje kominformistično vodstvo s svojimi programskimi cilji, da bo zahtevalo po imenovanju guvernerja za Svobodno tržaško o-zemlje »boljšo rešitev« ali pa plebiscit. Razumemo. Iz Moskve so preko Rima dobili ukaz molčati. Ne čudi nas, da izvršujejo italijanski kominformisti slepo tudi to povelje. Ustreza očividno njihovim željam, da se enkrat združijo tudi ozemeljsko s svojimi italijanskimi partijskimi prijatelji. Ne moremo pa nikakor razumeti, zakaj drvijo slepo za njimi tudi slovenski ko-minformistični voditelji! Namesto odgovora na naše ponovljene upravičene pozive, naj pojasnijo naši slovenski javnosti, kaj kujejo proti našim življenjskim slovenskim koristim na STO-ju, od govarjajo z izlivi svoje »izgrajene« kulturnosti. Izrazi za svoje politične nasprotnike, kot n. pr. brezpogojno hlapčevanje tujemu gospodarju, plačani dirkači, laži, klečeplazenje, prevare, sleparije, izsiljevanje, ustrahovanje in teror itd. itd., kar frčijo po stolpcih slovenskega glasila komunistične partije STO-ja. Da ne bi iskreno obžalovali, da človek slovenskega jezika in krvi javno pokazuje tako nizko stopnjo svoje izobrazbe, bi se ob čitanju »Dela« prisrčno zabavali. Da pa ne bo očitanja, da nismo do kraja pojasnili — ne njim — temveč naši slovenski javnosti stališča treh demokratičnih slovenskih skupin glede tržaškega vprašanja, naj odgovorimo na dve natolcevanji. Vse tri politične skupine so se posamezno vedno, t. j. že takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo odločno borile za obstoj in za ohranitev STO-ja. Pred poldrugim letom so svoje sile v tej borbi združile, namreč takrat, ko sta obe domači komunistični stranki izdali StO, vsaka na svoj način. Dr. Agneletto je vstal v mestnem svetu proti demagogiji kominfor-mistov, ki so izvlekli na dan zahtevo po odhodu tujih čet na našem ozemlju ne glede na določbe mirovne pogodbe, ki vsebujejo jasna določila, kdo ima pravico zahtevati odhod tujih čet in kdaj. Ta pravica pripada guvernerju tri mesece po nastopu njegovega položaja, ne pa kominformistom in »Delu«. Naše kominformiste take malen- kosti očividno ne motijo zelo. Kdor steza svoje prste po zvezdah na nočnem nebu, namreč kdor si domi-šljuje, da bo podjarmil nič manj kot ves svet, vendar ne bo izgubljal časa s preučevanjem neke piškave mednarodne pogodbe! Zato nas ne čudi, da so izmislili še novo nepoštenost. Začeli sc na podeželju nekako podpisno akcijo za uveljavitev mirovne pogodbe. Seveda pri tem skrbno zamolčujejo, da nas hočejo po imenovanju guvernerja speljati v Italijo. Ne samo to! Na poglavju podpisnih pol navajajo načela, ki jih vsebuje glavni statut STO-ja, med drugim: temeljne človečanske pravice, demokratične svoboščine, neodvisnost sodstva itd. S tem hočejo povedati, da se brnijo seveda tudi oni za ta brez dvoma vzvišena načela. Kako pa vendar to? Kaj naši kominformisti niso več marksisti-le ninisti? Kaj ne zasledujejo več diktature proletarijata, kar je le polepšani izraz za krvavo in neusmiljeno diktaturo njihove partije? Kaj jih Lenin ni učil, da za nasprotnike partije ne obstojajo niti človečansko dostojanstvo, niti demokracija, kaj šele svoboščine? Ka jih ni učil, da mora sodstvo služit izključno samo partijskim koristim namreč za likvidiranje vseh partijskih nasprotnikov, katere javno, in tajna policija pušča še žive? Od kod naenkrat zahteva po teh vzvišenih načelih, za katere so se borili in umirali najboljši duhovi svobodnega sveta? Zato pa opozarjamo vse tržaške Slovence, da kominformistične aktiviste — kar je samo lep izraz za dejanskega moskovskega nameščenca — ki bi se prikazali s polam’ najprej vprašajo, kaj je z »boljše rešitvijo« in s »plebiscitom«. Morda bo pa bolje, da jim takoj pokažete vrata: so sleparji. Pravna zaščita IRO-a in svoboda gibanja v Trstu V Trstu je zavladalo v zadnjem času veliko razburjenje med ljudmi, ki živijo v Trstu že dalj ali manj časa kot politični begunci in iki uživajo kot taki pravno in po^ litično zaščito Mednarodne organizacije za begunce (IRO). Misija italijanske republike v Trstu je namreč ustavila dajanje vizuma na potne liste Mednarodnega rdečega križa za potovanje v Italijo in preko Italije ter nazaj. Misija zahteva drug potni list, odnosno da vizum na potni list Rdečega križa samo. če se prosilec odpove pravni in politični zaščiti IRO-a oziroma članstvu pri navedeni mednarodni organizaciji. Nastal je na ta način nevzdržen položaj, da je tako imenovana pravna in politična zaščita »zaščitenim« samo v škodo, namesto da bi jim koristila. IRO so ustanovili zato. da bi politične begunce izza železne zavese ščitila oziroma jim pomagala najti novo domovino; in t begunci so zdaj prisiljeni, da morajo .izstopiti iz te organizacije, če hočejo dobiti veljaven dokument > potovanje. Mnogo od teh beguncev iz raznih razlogov še ni moglo e migrirati in zdaj naj se odpovedo možnosti emigracije, če hočejo ] tovati iz Trsta, mnogo jih sploh ne more emigrirati; oboji zato, ker jih razne izselitvene komisije ne sprejmejo, češ, da pripadajo raz- nim intelektualnim poklicem,; ali zato, ker so prestari, iz rodbinskih, zdravstvenih ali drugih razlogov. Večina od njih je našla tu sama skromen kos kruha in ni nikomur v breme. Pod pravno in politično zaščit.: si je IRO zamislila tudi oskrbovanje beguncev s potnimi dokumenti, priznanimi od večine demokratičnih držav. V IRO včlanjene države so priznale to potrebo z dne 15. julija 1947 v Londonu sprejeto konvencijo, po kateri izdajajo beguncem potne dokumente, ki nadomeščajo njihov prejšnji nacionalni potni list in ki jih priznavajo vse države; ta Listina se na kratko imenuje »London Travel Document« (LTD). Po vseh ostalih državah, od spomladi 1950 dalje tudi v Italiji dobivajo begunci ta potni list, s katerim so bolj ali manj zadovoljni. Naravnost neumljiv pa je položaj za begunce v Trstu, na STO-ju, ki ga začasno upravlja ZVU. Logično bi bilo, da bi ZVU izdajala v Trstu LTD, kar se pa ne dogaja. Do aprila 1950 je IRO izdajala vsem beguncem, ki so potrebovali potni list za potovanja v Italijo o-ziroma za emigracijo, tako imenovani »Emergancy Identity Certifi-cate« (EIC), od takrat dalje je pa to ustavljeno. Begunci so si pomagali s potnimi listi MRK, izstavlje- Gospodinje, d etika priložnost! Ako postanete ob priliki trž. velesejma od 24. VI. do 8. VII. 1951 naše odjemalke in se vključite v veliko družino | LKUII6HS boste deležne, razen prve brezplačne polnitve plina, izžrebanja 15 radioaparatov RADIOM ARELLI FIDO 120 ki bo 16. julija 1.1. ob 18. uri na našem sedežu v prisotnosti organov finance. Pojasnila dobite: na velesejmu v paviljonu „AM Stand LIOlUIGAS ali na našem sedežu vUL.M.D’AZEGLIO 12 kakor tudi pri vseh naših zastopnikih na Tržaškem ozemlju. nimi od centrale v Ženevi, sedaj pa deloma tudi teh potnih listov ne izdajajo več, deloma pa ne dobiš več vizuma na ta potni list. Nekateri begunci so si pomagali s tem, da so prosili na kvesturi za »Centificato dTdentita per Apolidi«, •ki ga izdaja Rim, vendar je Rim sporočil, da izjdaja ta dokument samo nečlanom IRO-a, češ, da je svojim članom dolžna dajati potne liste IRO. Mnogo 'bi še lahko pisali o tem, kako 'pošiljajo vsi ti uradi prosilce drug k drugemu in jih odpravljajo s prijaznimi ali neprijaznimi besedami. Prav v zadnjih dneh je angleški radio BBC v svoji oddaji za Ceho-slovake poudarjal, da se pozna svoboda dežele po tem, kako svobodno njeni državljani lahko potujejo, m izjavljal, da dobi v Angliji poseben potni list vsakdo, ki tam biva. Tu pa živimo na ozemlju, ki je pod zaščito prvofooriteljic demokracije, pa ni poskrbljeno zato, da bi izdajali take potne dokumente in so še celo v posebno slabšem položaju tisti, ki jih ščiti Organizacija združenih narodov, IRO. Kdor tu biva, kdor tu dela, naj se mu tudi omogoči, da gre lahko na oddih ali na zdravljenje ali po drugih opravkih s STO-ja! Svoboda gibanja je ena od osnovnih človečanskih svobod in zato pozivamo vse prizadete urade in ustanove, predvsem pa Zavezniško vojaško ■upravo, katere dolžnost je, da .bdi nad pravicami tukajšnjih prebivalcev, da se napravi konec temu nevzdržnemu, nečlovekoljubnemu in pravno nemogočemu stanju. Prepričani smo, da bo ZVU našla možnost, da reši to pereče vprašanje in začne sama izdajati LTD, predvsem pa da posreduje pri tukajšnji italijanski misiji, da bo spet izdajala vizum na potni list »Mednarodnega rdečega križa« tudi od IRO-a zaščitenim osebam. Otvoritev trž. velesejma V soboto dne 23. junija popoldne je bila svečana otvoritev tržaškega velesejma. Po govoru, ki ga je imel predsednik tržaškega velesejma inž. So-spisio in v katerem je podčrtal zemljepisno pomembnost tržaške luke kot posrednika za trgovino med tržaškim zaledjem in prekomorskimi deželami, je spregovoril tržaški vojaški guverner gen. T. W. Win-terton. Gen. Wim,terton je v angleščini pozdravil navzoče goste ter italijanskega poštnega ministra Spata-ra in avstrijskega trgovinskega ministra Heindla. Nato je prikazal pomen tržaškega velesejma za razvoj tržaškega gospodarstva, pri čemer je poudaril, da je tržaška luka v .zadnjih dveh letih dosegla doslej še nedoseženo razvojno raven, kar je treba smatrati kot najboljši znak za napredek Trsta in njegove okolice. Gen. Winterton je nato proglasil, da je velesejem o-tvorjen. (Povabljenci so si nato ogledali razstavne prostore, v katerih je še mrgolelo delavcev, ki so hiteli z zadnjimi deli. ■Posebne pozornosti tujih gostov in povabljencev so bili deležni pregledni razstavni prostori Avstrije, Grčije 'in Jugoslavije. Posebno jugoslovanski razstavni prostor izstopa s svojo smotrno razdelitvijo in opremo. Velesejem je odprt vsak dan do 7. julija. Koloradski hrošč je tudi pri aas! Pred časom smo opozorili poljedelce področja, da morajo biti budni pred morebitnim pojavom koloradskega hrošča, ker je že prav blizu. Pretekli torek in sredo pa so prejeli pristojni kmetijski organi obvestila s strani kmetovalcev, da so našli ognjišča koloradskega 'hrošča! KMETOVALCI ! IMAMO PRVE OKUŽBE V VELIKEM REPNU, V1ZOVLJAH, GROPADI IN KOLON KOVCU ! Poljedelci, da bo borba proti koloradskemu hrošču imela res kak uspeh, je predvsem važno, da vsi tisti, ki ga zasledijo, takoj javijo vsako novo ognjišče koloradskega hrošča. Obvestijo naj takoj Fito-patološki zavod v ulici Sv. 'Nikolaja štev. 7-III., tel. 23984 ali pa Kmetijsko nadzorništvo v ul. Ghe-ga štev. 6-1., tel. 86-73. Ker so bile okužbe po koloradskem hrošču takoj javljene, so pristojni organi lahko takoj podvzeli vse potrebne korake glede zatiranja tega škodljivca! Kmetovalcema Ivanu Guštinu iz Velikega Repna in Valentinu Zu-žeku iz Vižovelj gre javna zahvala, ker sta med prvimi poročala o prisotnosti koloradskega hrošča na njihovih krompirjevih nasadih. Obeta se nam zanimiva sodna razprava ‘Dne 21. junija je odpadla na tržaškem sodišču zanimiva sodna razprava zaradi odsotnosti i tožitelja i toženca. Tožitelj je sam glavni tajnik tržaške kominformistične partije Vit-torio Vidali, ki toži bivšega sodruga Forruccia Pandulla, ker je po izstopu iz KP napisal v desničarskem tedniku: da je bil Vidali od 1. 1928 vohun fašistične tajne policije OVRA; da je postal 1. 1939 agent GESTA-PO-a; da je prešel 1. 1942 k angleškemu »Intelligence Serv.ice«-u; da je svojo voljo s silo vsiljeval svojim sodelavcem; da se je na* stroške tržaškega proletariata iznebil svoje žene in sina, ki ju je poslal nazaj v Ameriko. Ker je odpotoval tožitelj Vidali po bolj važnih opravkih v Budimpešto ‘in ker je toženec Pandullo o-bolel, je sodišče preložilo razpravo na 22. julij. Nabrežina Izlet na Koroško Slovenska demokratska zveza v Nabrežini priredi dne 29. in 30. julija dvodnevni izlet na Koroško. Potovali bomo z udobnim avtobusom čez Videm in Trbiž v Beljak, k Vrbskemu jezeru, kjer bo kosilo, nato skozi Rožno dolino, Rož, Sv. Jakob in Borovlje v Celovec, kjer bo večerja in prenočišče. Drugi dan bomo obiskali Gospo sveto, si ogledali Celovec in se bomo nato odpeljali na 1.500 m visoko goro »Kanzel«, kjer bo kosilo. Nato si ogledamo še Beljak in se vrnemo čeiz Trbiž domov. Stroški iza ta izlet še niso natančno določeni, vendar se lahko računa za vožnjo, potni list, prehrano in prenočišče približno 5.500 lir za osebo. Kdor ima svoj potni list ali kdor potuje s svojim sredstvom, se mu bodo stroški 'temu primerno znižali. Prijave sprejemajo najkasneje do 1. julija t. L zaupniki naše organizacije po vseh vaseh, člani odbora v Nabrežini, kakor tudi v trgovini Terčon. Morebitni izletniki iz Trsta ali okolice se lahko javijo pri tajništvu Slovenske demokratske zveze v Trstu, ul. Machiavelli 22-11., kjer dobe potrebna pojasnila. Izletniški odsek S DZ Nabrežina Prireditev otroškega vrtca v Nabrežini Preteklo nedeljo popoldne so priredili otroci slovenskega in italijanskega oddelka občinskega otroškega vrtca v Nabrežini skupno prireditev za zaključek šolskega leta. Na programu so bile razne pesmice, deklamacije, a tudi mala igrica. Otroci so prav srčkano podali vse svoje točke, iza kar so želi prij številnih poslušalcih prav obilo pohvale. Posebno lepo so podali igrico; pesem »Sem deklica mlada vesela« so morali celo ponavljati. Gospodični učiteljici slovenskega oddelka čestitamo k lepemu uspehu naših najmlajših. iH koncu bi le omenili, da se ham ni zdelo pravilno, da se' je program začel z italijansko točko. Največ otrok je slovenskih, ki so sodelovali z največ točkami, a tudi poslušalci so bili v veliki večini Slovenci, zato mislimo, da bi bilo pravih neje, ko bi prireditev otvorili slovenski otroci. Udeleženec Od srede .do srede. 20. JUNIJA: Zaradi prekinitve pogajanj z Anglijo je Perzija sklenila, da takoj prevzame vse naprave angloperzijske petrolejske družbe. — Sovjeti so zopet odklonilno odgovorili na predlog treh zahodnih velesil za sklicanje konference štirih in priporočajo, naj se razgovori v Parizu nadaljujejo. — Tudi Jugoslavija ne bo izvažala strateških proizvodov na Kitajsko. 21. JUNIJA: Po 74 brezplodnih sejah, ki so začele 5. marca, je konferenca štirih namestnikov v Parizu zaključena zaradi novega sovjetskega odklonilnega odgovora glede takojšnjega sklicanja konference štirih zunanjih ministrov v Wa-shingtonu. Kljub temu so tri zahodna odposlanstva izrazila mnenje, da bo SZ po diplomatski poti čimprej pristala na sklicanje wa-shingtonske konference. — Vojni ministri britanske imperialne skupnosti obravnavajo položaj na Srednjem vzhodu; udeležbe na konferenci so se vzdržali Indija, Pakistan in Ceylon. — Perzijska vlada je dobila parlamentarno zaupnico glede vse njene dosedanje politike pri podržavljenju petrolejskih vrelcev in razgovorih z Anglijo. 22. JUNIJA: General De Gaulle Prebenek - Dolina Dopisnika -iz Prebenega - Doline prosimo oproščenja, ker je izredno zanimiv dopis izostal zaradi tehničnih ovir! Priobčimo ga prihodnjič. Šolske razstave Zaradi pomanjkanja prostora objavimo poročilo o šolskih razstavah prihodnjič. Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje Mizarji | kmetovalci J podjetniki ® CALEA TEL.----------- 90441 T R S T Viale Sonnino, 2 4 ZA BIRMO Zapestne ure najboljših znamk, •zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri - ex NORDIO, ul. ROMA 19 -Kupujem zlato in dragulje Ogromna razprodaja Tvrdka UNIVERSALTECNICA razprodaja vso svojo zalogo s popustom do 30*|. zaradi skorajšnje zapore svoje trgovine v ul. Piave 3 OKORISTITE SE IZREDNE PRILIKE IN NABAVITE Sl o Šivalne stroje o radioaparate o električne pralne stroje o vsrkalnike prahu o stroje za čiščenje parketov o električne in plinske kuhalnike UNIVERSilLTEGNIGil Trst - Largo Piave 3 zahteva predsedstvo francoske vlade; demokratični krogi so pa mne--nja, da bo uprav golistična nevarnost še bolj strnila štiri stranke sedanje vladne koalicije, to je socialiste, radikale, demokristjane in zmerne desničarje. — Zedinjene a-meriške države obtožujejo Sovjete temnih namenov v Perziji. — Ob razhajanju delegatov neuspele pariške konference izjavljajo zahodni politični krogi, da ostane ponudba za vxishingtonsko konferenco štirih še vedno v veljavi. — Italijanska vlada pripravlja sindikalni zakon, ki bo omejil pravico do stavke. — Mirovna pogodba z Japonsko bo podpisana verjetno že v avgustu. — Anglija se odreka vsakršni vojaški pustolovščini v zvezi z dogodki v Perziji. — Na Koreji so v teku samo borbe izvidnic in letalski spopadi. 23. JUNIJA: Sovjetski zastopnik pri OZN Malik predlaga premirje na Koreji ob 38. vzporedniku. — Londonski list »Times« napada laburiste, katerim očita velike politične napake v zvezi s sedanjim položajem na Srednjem vzhodu. — Papež Pij XII. je v odgovoru na nastopni govor novega angleškega poslanika W. Robertsa poudaril, da predpostavlja svoboda skupnost pravic in dolžnosti. — Na Madžarskem je v teku zanimiv proces, v katerem najvišji katoliški cerkveni dostojanstveniki »priznavajo« vse obtožbe vohunstva v korist Vatikana in Zahoda. 24. JUNIJA: Ameriško zunanje ministrstvo izjavlja na predlog Malika za sklenitev premirja na Koreji, da so sile OZN pripravljene, pogajati se, če gre za poštene predloge. — Kapetani tankovskih ladij morajo v Perziji na prevzemnicah podpisati, da sprejemajo petrolej, ki je last perzijskega naroda. — Na mednarodni nogometni tekmi v Beogradu je Jugoslavija premagala Suico s 7:3. — Ameriška vlada obsoja budimpeštanski proces, češ, da gre za dokončno uničenje vsake sledi svobode na Madžarskem. — 25. JUNIJA: Poveljniki angleških petrolejskih ladij se branijo pod> pisovati prevzemna potrdila perzijske državne petrolejske družbe. — Perzijska vlada grozi, da bo postavila voditelja bivše angloperzijske petrolejske družbe pred sodišče kot saboterja. — Angleški zunanji minister Morrison je ponovno poudaril, da bodo mogli razpravljati na konferenci štirih tudi o atlantski zvezi. — Predsednik Truman odgovarja na sovjetske predloge o premirju na Koreji, da so ZDA pripravljene na pogajanja, če bo podano jamstvo za dejanski mir; pri tem je Truman svaril Sovjete pred novim napadom, ker se bodo le zapletli v vomo, v kateri ne bodo mogli zmagati. 26. JUNUA: Ameriški zunanji minister Acheson trdi, da je napačno smatrati, da bi Sovjeti kar naenkrat spremenili svojo politiko glede Koreje. — Budimpeštanski nadškof Grosz, za katerega zahteva obtožba smrtno kazen, se »kesa svojih zločinov« in prosi, naj dodajo obtožnici še novo točko, in sicer njegovo zvestobo do madžarske monarhije! — Ameriški guverner v Zahodni Nemčiji Mac Cloy javlja, da bo Zahodna Nemčija sodelovala pri obrambi Evrope. Kmetovalci na Tržaškem! Obveščamo vse kmetovalce, ki jih je prizadela toča, da bo oddelek za kmetijstvo ZVU podprl posamezne prošnje za znižanje davkov zaradi nastale škode. Prošnje je treba vložiti pri višjemu finančnemu nad-zorništvu v Trstu (»Sovraintenden- Diktatura formularjev Predstavnih in voditelj švicarskih sindihatev proti socializaciji V času, ko doživlja velik dej človeštva svoja trpka izkustva s podržavljenimi gospodarstvi, ni nič čudnega, ako iščejo naprednejši in samostojni delavski voditelji nova pota, ki naj upoštevajo razočaranja, kakršna je prineslo ljudem uresničenje mnogih toliko obetajočih socialnih, posebno marksističnih idej. Stremljenja, ki bodo v bodočnosti prevladala pri iskanju boljše irreditve človeške družbe, se bodo bistveno razlikovala od onih, ki so skoro suvereno vladala na tem področju pred drugo svetovno vojno. Tudi članek, ki ga prinašamo našim čitateljem v informacijo, je posvečen takemu iskanju, in ker ga je napisal izkušen delavski voditelj, je še posebno tehten in zanimiv. Znani švicarski sindikalist Vital GahroWiSki postavlja najprej naslednje vprašanje: »V koliko olajšuje povečani vpliv države na go spodarsko kvarni kulturni vzpon delovnega ljudstva iter pospešuje blagostanje malega človeka, ki povsod tvori večino prebivalstva?« Naj povemo takoj, da Vital Ga-browski prihaja glede tega do povsem negativnega odgovora. »Politični pogoji« — pravi Gabrovski — »za izvedbo socialističnih programov so bili po vojni v večini evropskih držav nadvse u-godni. Kot nikoli prej je obstojala možnost da bi se dalo delavcem to, kar jim je socializem vedno obljubljal, namreč večje blagostanje in ■večjo svobodo. Ali v deželah s socialističnimi ali pod vplivom socializma upravljanih vladah opažamo večje blagostanje? Ali tudi ob polnem upoštevanju težav pri obnovi opazimo vsaj kak napredek na poti do povečanega blagostanja? Ali opazimo večje razvojne možnosti za delavca? Kar danes predvsem opažamo i.n spoznavamo sr razočaranja.« In Gabrow:ski utemeljuje to v poedinostih: »Državna podjetja sq se izkazala za nosilce izgub in povzročitelje inflacije. V Franciji, ki je v zahodni Evropi nacionalizacijo pritirala najdlje, je potreba po novih denarnih sredstvih podržavljenih in nacionaliziranih gospodar- skih panog eden izmed glavnih razlogov inflacije.« In dalje pravi. »Slabo gospodarstvo in irazsipanje javnih denarjev so povsod spremni pojav socializacije.« In nadaljuje: »Manjkajo vsi znaki, Ki bi mogli potrjevati domnevo, da je podržavljanje, ki je bilo izvršeno v zadnjih letih, kjer koli povečalo donosnost igospodar&tva. Nasprotno so pa mare socializacije v mnogih primerih privedle do ovir in mcA. v proizvodnji, ki se ne dajo pre-areti, in do upadanja donosov ter slednjič do usodnih finančnih izgub.« Gabrowiski ne veruje v »čar statistike«, kateremu je zapadlo na.it stoletje; on, vodeči sindikalist, je spoznal in ugotovil, da vsaku rigirano gospodarstvo vodi do u-krepov, ki si nasprotujejo in se medsebojno križajo ali pa celo izključujejo. Naučil se je sovražiti »dirigizem« in meni, da ima diri-gizem za posledico le nravno propadanje človeka. Crna borza in korupcija spadata, kakor pravi, med neilzbežene spremne pojave dirigiranega gospodarstva: »Propalic najdemo v vsakem gospodarskem sestavu, ali dirigizem pokvari tudi poštenega človeka. Nasproti državi, ki svojega 'državljana pesti z za: povedmi in prepovedmi ter ga zasipa s formularji in sličnimi ukrepi, se končno tudi najboljši in najbolj pošteni morajo postaviti v bran. Vedno redkeje se dogaja, da se svobodni človek .ravna po pravilih in se vedno bolj postavlja na stališče, naj oblast, ki ga klesti z davki .in predpisi, sama skrbi za. izvajanje istih. In na tako duševno nastrojenje drsi in se pogrezne demokracija, htoratu se pa porajajo težnje po diktaturi. Po vsem tem prihaja Gabrovvski do zaključka, 'da se it udi delavec v socializiranih obratih v veliko večji meri mora podrediti zapovedim voditeljev kot v svobodnem gospodarstvu. »Birokracija?« vprašuje sindikalist Gabrowski in odgovarja: »Birokracija je samo ob sebi razumljiva in neizbežna posledica dirigiranih gospodarskih sestav.« Opozarja nato, da so vse one zemlje, ki so po končani voini prešle na svobodno gospodarstvo, prav kmalu prebredle težave, ki so nastale Akademija slovenskega učiteljišča v Trstu po vojni vihri, tudi tedaj, ako so, kakor na primer Belgija, po vojni ■bile hudo prizadete, da pa druge dežele, ki so takoj po vojni uvedle dirigirano gospodarstvo in izvedle obsežne socializacije, še danes gospodarsko trpijo, v kolikor svojega gospodarstva sploh niso uničile. Zato prihaja do zaključka, ki je tembolj prepričljiv, ker prihaja od znanega sindikalista: »Nihče, ki mu oblast ali partija sami nista namen, danes ne more staviti na kar- Glasbcna šola SPM V TOREK, DNE 3. JULIJA BO OD 20. DO 21.30 URE V SOL-SKIH PROSTORIH V ULICI MACHIAVELLI 22-11. RAZDELITEV SOLSKIH SPRIČEVAL IN NASTOP GOJENCEV. VABLJENI STARSI GOJENCEV ! ■to podržavljenja ali kolektivizacije. Raje se .bo odločil za organične rešitve, ki stremijo za socialnim in gospodarskim napredkom in se dajo uresničiti s svobodnimi storitvami in smiselnim sodelovanjem enakopravnih členov družbe, v duhu prejšnjih socialistov, ki so stremeli za svobodo in ne za državno o-blastjo, ki jim je pred očmi lebdel človek in ne planske številke!« Slovensko učiteljišče v Trstu je priredilo v nedeljo dne 24. t. m. ob 18. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma uspelo akademijo, ki je bila obenem zaključna in jubilejna šolska prireditev. Ravnatelj prof. Kacin je to tudi poudaril v svojem toplem pozdravnem nagovoru, v katerem je opozoril prisotne, da zaključuje Slovensko učiteljišče v Trstu letos četrto leto svojega obstoja. Po nago-: voru, ki ga je mel med prvim in drugim delom sporeda, je g. ravnatelj razdelil najboljšim dijakom in dijakinjam knjižna darila, s čimer je .tudi nače učiteljišče obnovilo hvalevredno navado, ki je »d nekdaj vladala na naših učnih zavodih. Darilo in odobravanje prisotnih, ki je spremljalo nastop vsakega izmed sedemnajstih obdaro-vancev, bo nedvomno vzpodbudno vplivalo na dijaško delo. iSpored akademije je bil izredno pester in živahen. Dve uri sta mi- nili kot bi trenil. Prav dobro se je izkazal močan pevski zbor pod vodstvom pevovodje preč. g. Fileja, Posrečeno je bila izbrana posebno uvodna recitacija, Zupančičeva »Na-; ša beseda«, ki je bila tudi prav dobro prednašana. Piri klavirskih) točkah so pokazali učenci prof. Mirce Saneinove solidno znanje in dober napredek. Dobro sestavljene, in mladini primerne so bile rajala ne in proste vaje, ki sta jih pripravila prof. Suhadolc - Simoniti Krasiulja .in prof. Lenassi Viljem. Dijaška igralska skupina je v drugem delu sporeda nastopila z živahno Nušičevo enodejanko »A-malfabet«. K umetniški plati prireditve se vrnemo prihadtojič. Prireditev slovenskega: učiteljišča je dosegla popoln uspeh in bo nedvomno ostala naša letošnja najboljša šolska zaključna prireditev. Ob njej smo z veseljem ugotavljali rast naših šol in obetajoč razvoj našega naraščaja. Strahovi v tržaškem mestnem svetu Okrožnica pravnega oddelka ZVU od 19. junij a 1951 št. 2423-AMG-FTT-DC-30-A o neodvisnosti tržaških sodišč od Italije je dala povod svetniku MSI dr. Morelliju, da je interpeliral župana in predlagal, naj bi občinski odbor z županom zavzel bolj odločno stališče proti takim okrožnicam ZVU, ki žalijo čut italijanstva tržaških sodišč. V mestnem svetu je že bila dolga debata o tržaškem pravosodstvu, med katero je dr. Agneletto dokumen-tarično dokazal, da je tržaško sodstvo popolnoma neodvisno od Italije in italijanskih sodnih oblastev. Z novo okrožnico ZVU samo potrjuje svoje stališče o neodvisnosti tržaškega pravosodstva. Ali kljub pravni utemeljenosti stališča ZVU je župan Bartoli odgovoril na Morellijevo interpelacijo, da bo občinski odbor okrožnico preučil in proti nje} protestiral. Tudi zadnji članek dopisnika francoskega lista i/Le Monde« je arzburil iredentiste v mestnem svetu in nek svetovalec večine je pozval župana, naj varuje tržaške »svetinje« pred napadi mednarodnega časopisja, ki si drzne pisati in pcyročati o Trstu drugače, kot to žele italijanski iredentisti. Tržaški iredentistični svetniki oi radi glede vesti, ki zadevajo Svobodno tržaško ozemlje, uvedli cenzuro nad vsem internacionalnim časopisjem, se pza veliki cilj, služabniki naših trpečih narodov, M jih Jju-bimo.« Dr. Vladko Maček je v svojem govoru povedal: »Spoznanje, da odnosov med narodi ni mogoče irešiti s surovo siJo, ni novo. Tako reševanje ni nikoli trajno. To spoznanje so posebno krepko naglašali v javnosti po pr- vi svetovni vojni in v tem spoznanju se je rodila Liga narodov. Na žalost je bila to Liga narodov samo po imenu. Dejansko je to bila liga držav in, še bolj .točno, liga poedinih režimov, ne glede na to, ali so ti režimi odgovarjali volji narodov ali pa ne. Da bi opravičevali to stanje in ravnanje, so iznašli krilatico, da ni zakonito nikako vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države. To stališče je nesmiselno. V zasebnem življenju sta dom in družina tudi nedotakljiva, vendar vselej, kadar slišimo iz družinskega stanovanja krike po pomoči, moramo priskočiti. To je dolžnost tako zasebnikov kot tudi javne oblasti in treba je vse storiti, da se odvrne nesreča, Audi če je treba raziskovati in urejati razmere v zasebni hiši in družini.« (Se nadaljuje) Leto V. - Stev. 26 Desti z Goriškega Jelinčiču v spomin Za letošnje volitve smo doživeli nekaj novega: Demokratična fronta Slovencev v Italiji je zavrgla .svoje očetovstvo in začela trditi, da ni titovska. Tudi ni- nikjer nastopila javnio, da bi sprejela odkrit volivni boj z nami. Zato je pa pridno skrbela za nejavne ožje vo-livne sestanke, kjer so njeni govorniki trdili med drugim, da je OF začetnica osvobodilnega gibanja in borbe. 'Prijatelji so me na to opozorili in sklenili smo, da odgovorim v »Demokraciji«, da OF ni začetnica osvobodilnega gibanja in borbe. Zato je DFS poklicala na pomoč Zorka Jelinčiča, ki je v »Primorskem dnevniku« od 8. junija .skušal dokazati, da so osvobodilno gibanje in borbo na Primorskem začeli in vodili skozi in skozi samo komunisti kot predhodniki OF. 'Ne glede na dejstvo, da .je Jelinčič že leita 1944 zavrgel vso svojo nacionalno preteklost in postal vnet zagovornik komunistov, mora sleherni, ki je njegov »Odgovor Sfiligoju« čiital, opaziti, da so njegove trditve v protislovju z, dejstvi. Nekaj takih bistvenih dejstev moram prikazati še danes, resnici na ljubo, živim in mrtvirrj borcem proti fašizmu v zadoščenje, slovenskemu in hrvatskemu narodu pa v čast. 1) Vse politično, socialno in kulturno gibanje na Primorskem i.n v Istri okoli »Edinosti« in pod njenim okriljem je bilo strogo nacionalno in nekomunistično. Nihče od voditeljev političnega društva »E dinost« ni bil in se ni izkazoval za komunista niti v osrednjem vodstvu nitii v podeželskih organizacijah, tako političnih, socialnih kakor kulturnih (Narodna delavska, organizacija). 2) Protifašistično uporniško gibanje ,na Primorskem in v Istri se je začelo hkrati s pojavom fašizma, ki je bil že od vsega začetka nasilen (požig Narodnih domov v letu 1920); OF pa je bila zamišljena 27. aprila 1941. Gre 'torej za, razliko dobrih dvajset let zgodovine! 3) Razen nekaj elementov tajne teroristične organizacije TIGR. nj bilo nikjer na Primorskem in v Istri komunistov v nacionalnih združenjih, ki hi se kot taka izkazala in kot taka vezala z nacionalnimi krogi in delovanjem. Sicer pa je tajna organizacija TIGR tudi kmalu ugasnila. Na Goriškem praktično ni niti delovala. 4) Gortan, Bidovec, Marušič, Valenčič, Miloš niso bili nikaki idejni predhodniki OF, ker so bili pripadniki tajne, strogo nacionalno u-smerjene uporniške organizacije, ki ni imela nič kaj opraviti s TI-GR-om. In Bidovec je bil cel6 prepričan orjunaš, saj je v svoji celici v rimskih zaporih in še vsak dan na enournem sprehodu prepeval orjunaško himno. 5) Za časa procesa Gortana (1929), Bidovca in prijateljev (1930) TIGR mi deloval, saj ni ba-jč niti več obstojal. 6) Slovenski in italijanski komunisti na Primorskem in v Istri so bili ozko med seboj povezani in, so delovali pretežno samo z ustanavljanjem svojih celic, s propagando in organizacijo svoje stran? ke pod laškim vodstvom iz Milana, Vse to do Tomažiča (1940), ki je jasno zanikal vsako nacionalnost svojega delovanja in povedal, da je prav za prav 'hotel uporabiti skrito orožje proti slovenskim nacionalnim .borcem. 7) Fanica Obidava je bila toliko komunistka kolikor nacionalistka. Sicer pa »de mortuis nihil nisi be-ne«. Bolje pa bi Jelinčič storil, če bi svojo prvo ženo pustil, naj počiva v miru, in jo raje prikazoval kot žensko, ki je dala svoje življenje na žrtvenjk materinstva. Tu je Fanica velika! 8) Jelinčič rad povezuje zakonito kulturno delovanje Zveze prosvetnih društev na Goriškem z ilegalnim delovanjem, ki se je pojavilo na Goriškem potem, ko je fašistična oblast naša kulturna društva razpustila. Toda Jelinčič bi ■tega iza zgodovino in resnico ne smel storiti, ker tako njegovo tolmačenje takratnega našega življenja ne odgovarja točnosti. Zato je treba staviti dr. Bačarja v dobo zakonitega delovanja in ne v drugo dobo. 9) Andrej Manfreda je padel prvič v zapor kot slovenski naciona- list in se je šele pozneje v zaporu prelevil v komunista. Zato ga Jelinčič napak prikazuje kot komunista iz okvira Zveze prosvetnih društev. 10) Srečko Logar, Majnik in Rejc nisio bili komunisti. Ni mi znano, ali so se, po Jelinčičevem zgledu, 'tudi oni sedaj spremenili. Edini, za katerega smo vedeli, da je kom\-ni,stično usmerjen, je bil Zmago Krasna, ki ga Jelinčič ne imenuje. Čudno... Atentat na Kogeja v Gorici \ avgustu 1. 1928 in aretacije, ki so mu sledile, so .nam odkrile še nekaj mladih komunistov, za katere smo bolj ali manj vedeli, da so levičarsko usmerjeni, a ne, da so že organizirani. Tako brata Hreščak. Z Bobičevimi iz Peči pri Sovodnjah nismo imeli prav nobenih stikov ali povezanosti, kar se tiče socializma. Oče je bil socialist, sina pa slovenska narodnjaka. 11) Zatrjujejo mi, da je Grahor umrl kot nekomunist, ker je spoznal, da komunizem ni za njegove ideale. To mi zatrjujejo tisti, ki do, kako je umrl! 12) Dijaški kongres v Cvetrežu pri Kalu nad Kanalom leta 1928 je bil kongres nacionalističnih dijakov in ne komunističnih. 13) S komunisti, kot n. pr. z Vilharjem, Ušajem, Vodopivcem, ni bilo nikoli nobenih odkritih stikov in tudi ne politično določenih; Jelinčiča je o teh komunistih le toliko zanimalo, da bi vedel, kaj delajo in nameravajo. Sicer so oni, zlasti Vodopivec, odbijali stike z nami. O kaki povezavi ni bilo nikoli niti govora. 14) Jelinčič je zagovarjal obstoj velikih in močnih samostojnih kmetij in tudi samostojnih vaških in drugih trgovcev, ker je trdil, da predstavljajo take kmetije in take trgovine našo večjo gospodarsko moč in silo v borbi za ohranitev Slovencev. 15) Jelinčič je stalno predaval samo o Vebrovem racionalizmu in je bil daleč od tega, da bi sploh dovolil le kaj misliti o kaki povezavi s komunisti in s komunizmom sploh. 16) Jelinčič ,ni znal in ne zna ločiti socializma od komunizma, zato ni poklican, da bi sodil o mojem socialnem mišljenju in prepričanju. 17) 2e kot srednješolski dijak sem v Brdih od leta 1920 dalje 5 pomočjo drugih dijakov in kmetov prirejal kulturne predstave, ko za Jelinčiča še vedel nisem. Zarad^ tega mojega vztrajnega delovanja sta me prav Jelinčič in Albert Rejec že od začetka 1926 povabila in sprejela v osrednje vodstvo Zveze prosvetnih društev v Gorici. 18) Jelinčič je bil vseskozi vnet jugoslovanski nacionalist in je komunizem zavračal že vnaprej kot protinacionalno in protislovansko ideologijo. Jelinčič je mene in nekoga drugega poslal večkrat na sestanek mladih dijakov s prošnjo ■naj 'pobijamo komunistični duh, ki ga je nekdo hotel med nje. 19) Kot jugoslovanski nacionalist je Jelinčič navdušeno pozdravlja! celo jugoslovansko monarhistično diktaturo. 20) In še 1943. leta v Bariju in v južni Italiji vse do spomladi 1. 1944 je jbil Jelinčič prepričan zagovornih nacionalizma in jugoslovanske kraljeve vojske, za katero je delal vneto propagando, dokler ni čez noč presedlal v komunistični /tabor in odrezal dolgo brado. To lahko potrdi nešteto Slovencev, ki so bili z Jelinčičem v Bariju in po drugih krajih južne Italije. 21) Od Jelinčiča ne zahtevam zase prav nobenega spričevala. On se je svoji nacionalni veri izneveril, zato ne more soditi o tistih, ki smo ji ostali zvesti. Se najmanj pa more on soditi o našem socialnem mišljenju in delovanju. dr. Avgust SFILIGOJ Italijani so doma v New kakor v Yorku Rimu! SOLSKA PRIREDITEV Dijaki slovenske strokovne šole v Gorici priredijo v nedeljo 1. julija ob 8. uri zvečer v Šolskem domu v ulici Croce pravljično igro v štirih dejanjih »Z L AT A ZVEZDA« Vsi prav toplo vabljeni! Igra bo prvikrat na odru. Poskrbljeno bo še za drugo zabavo. Na zadnji seji občinskega sveta je po razpravi o raznih administrativnih sklepih, na katere so pristali 'tudi vsi slovenski svetovalci, prišlo na dnevni red preimenovanje nekaterih goriških ulic. Svetnik Pavlin je k temu preimenovanju podal svoje utemeljene pomisleke. Ali komisija za preimenovanje je v teku razprav dokazala svojo staro pristranost s tem, da se pri preimenovanju štandreških u-lie ni obrnila niti poizvedovala za mnenje krajevnega občinskega svetnika Makuca, akoravno so 'istega poslali v mestni svet ravno slovenski štandreški volivci. Način poslovanja raznih komisij občinskega sveta in tudi siceršnjih organov goriške občine slej ko prej nikakor ni .usmerjen v pravcu pomirjeni^ in demokratizacije življenja v mestu! V razpravo o preimenovanju mestnih ulic je s /tehtnimi argumenti posegel tudi občinski svetnik Rudi Bratuž, ki je občinski svej opozoril na širokogrudno postopanje newyorškega občinskega sveta, ki je v vseh predelih tega orjaškega mesta, kjer koli prebivajo tudi Italijani, dal postaviti dvojezične tablice z imeni ulic, navodila za vozače, pešce itd., tako da se /tamošnje italijansko prebivalstvo v New Yorku počuti doma kakor v Rimu. ■Pozval je zato občinske svetovalce, naj tudi našemu slovenskemu avtohtonemu življu v Standrežu prožijo doka/z, da goriška mestna občina spoštuje njihov jezik in dom /s tem, da jim uvede dvojezične napise, ako jim pa -tega ne bi hotela priznati, naj pa vsaj dovoli, da si sami preimenujejo ulice. Način pa kakor je na Bratuževa izvajanja reagiral svčtnik prof. Di-g ki n a n v mio. ki se je z vso vehemenco uprl upravičeni želji Slovencev, dokazuje le, da gor,iški občinski možje še niso razumeli borbe, ki se danes vrši po celem svetu za svobodo in pravice narodov do življenja in mirnega sožitja! Sovodnje V nedeljo 24. ,t. m. je bila pri nas prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Najprej so bili pregledani izidi vjslitev, kar se tiče upravičenosti izvolitve posameznih kandidatov. Ugotovilo se je, da so razni izvoljeni na listi DFS ožji sorodniki, ki po zakonu ne smejo hkrati sedeti v občinskem svetu. Zato je DFS izgubila dva svetovalca in na njihovo mesto sta prišla dva naša, to je g,g. Ceudek Alojz iz Peči in Čandek Roman iz Sovodenj. Tako imamo mi sedaj pet svetovalcev. Za župana je bil izvoljen najmlajši od svetovalcev DFS, in sicer g. Jožef Ceščut. Kako smo dobili svojega zastopnika v pokrajinski svet. Kakor je znano, določa zakon za goriški pokrajinski svet 24 svetovalcev. Izvolili so se pa tako-le: pokrajina je bila razdeljena v 16 volivnih okrožij, ki so izvolila vsaka po enega zastopnika, in sicer tistega, ki je dobil relativno večino veljavnih oddanih glasov. Na ia način je bilo v petih okrožjih občine Gorica izvoljenih 5 demokristjanov, ki so skupaj dobili 11.512 glasov; v treh okrožjih občine Tržič so bili zopet izvoljeni trije demokristjani, ki so skupaj dobili 6.358 glasov; v gradiščanskem o-krožju se je zgodilo isto in je de-motoristjanski kandidat dobil 2.202 glasova: tako v Gradežu, kjer je dobil 2.588 glasov; v Zagraju-Ro-mansu, kjer je dobil 2.556 gla/sov; v Kaprivi, kjer je dobil 2.367 glasov in končno v Krminu, kjer je dobil 2.498 glasov. Komunis/ti pa so zmagali v treh okrožjih, in sicer v Ronkih, Skoc-janu-Starancanu in Foljanu-Sred-polju, kjer so dobili 2.658 odnosno 2.657 in 2.346 glasov. Vsi ti glasovi se niso šteli več pri razdelitvi o-stalih osem mest v pokrajinski svet. Ostalo pa je še 38.723 glasov približno. In sicer od demokristjanov 5.734, od komunistov 14.240, od MSI 6.946, od socialistov 6.561, od DFS 2.775 in od SDZ 2.467. To skupno število 38.723 je bilo treba deliti z 8, da smo dobili količnik, ki je znašal 4.880 glasov približno. Na ta način so dobili demokristjani še enega /zastopnika in jim je ostalo še 854 glasov; komunisti so dobili še dva zastopnika in jim je ostalo še 4.480 glasov; MSI je dobil enega zastopnika in mu je ostalo še 2.066 glasov; socialisti so dobili e-nega zastopnika in jim je ostalo še 1.681 .glasov; DFS ni dobila nobenega zastopnika in ji je ostalo 2.775 glasov; SDZ ni dobila nobenega zastopnika in ji je ostalo 2.467 glasov. Zakon določa sedaj, da se ostala mesta v pokrajinski svet dodelijo tistim skupinam, ki imajo najvišji ostanek glasov. In te so bile: komunistična, DFS in SDZ, ki so v resnici dobile vsaka svojega zastopnika. Ta količnik je morda za kako desetico in ednico zgrešen, ker nima še prav točnega števila glasov, /toda v bistvu je račun točen, kar se tiče razdelitve mest v pokrajinski svet. Vprašanje učbenikov za osnovne šole V sredo 20. t. m. sta didaktična ravnatelja osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom sklicala konferenco vseh učiteljev teh šol, ki je bila v Gorici v ulici Croce. Didaktični ravnatelj g. Lebani je povedal, da je »Lega Nazionale« ponudila slovenskim šolam brezplačno neko svojo italijansko knjigo, ki je prvotno bila namenjena za Svobodno tržaško ozemlje, a je Zavezniška vojaška uprava v Trstu ni odobrila in dovolila. To knjigo je ravnatelj g. Lebani sedaj predlagal, naj bi jo učitelji sprejeli za naše šole. Vztrajal je in ponavljal, da on ne sprejme odgovornosti, če učitelji knjigo zavrnejo. Toda u-■čitelji so enoglasno odbili ,to knjigo, predvsem ker jim nihče ni predhodno pokazal njene vsebine. Ker pa igre za knjigo »Lege Nazionale«, ki jo je že ZVU za STO odbila, je bilo vsakomur jasno, da mora biti vsebina sumljiva in ne-■všečna. Učitelji so možato izjavili, da odgovornost sprejmejo sami, če se g. ravnatelj Lebani boji tistih, ki knjigo vsiljujejo. In so sklenili, da vzamejo za italijanščino že poznano in dobro prikladno knjigo »Mamma«. Na tem sestanku učiteljev je g, ravnatelj Lebani sprožil tudi zadevo slovenskih učbenikov in povedal, da bodo sestavljeni v slovenskem duhu. Pri tem pa je pripom- w Športna senzacija v NABREŽINI v nedeljo I. VII. ob 18.30 Res ni polja, na katerem se ne ,bi udejstvovalo Slovensko dobrodelno društvo in ne bi skrbelo za zabavo nas vseh in istočasno za korist najpotrebnejši^. Nismo pa mislili, da bi mobilizirali tudi športnike, in še kake športnike! Vsepovsod se sliši, da najmlajša generacija je vse preveč »plehka« in »mlačna«, zato je SDD poskrbelo, da mobilizira vse 'tiste moči, ki bodo res lahko nudile senzacijo na nabrežinskem igrišču. V nedeljo 1. julija ob 18.30 se začne torej tekma, ki bo ostala v spominu prisotnih za dolgo dobo: obe moštvi, samcev in oženjenih, so se pridno pripravili na ta mej-dan. Tokrat ne bo šlo za enostavni dve piki, ampak za dosti več! Z ene strani bodo igrali samci — in eventuelno zaigrali — svoje šanse pri naših lepih punčkah, z druge strani pa bodo oženjeni vrgli v borbo svojo zadnjo trohico energije, da si bodo mogli priboriti še preostale »pravice« pri nežnemu, spolu ali pa da bodo vsaj s pičlo zmago zamašili usta svojim boljšim polovicam... Ni treba dosti besed: oglejmo s j postavo moštev in njihova imena so zadostna garancija za športni 'užitek in dodatni smeh! Oženjeni nastopijo v sledeči postavi; dr. Marc Feri Plečko Janežič dr. Gorjup Grahor Gorkič Drnjevič Lenardon Gregorič Malalan Samci pa: Agneletto B. Lapornik Gantar Venier Močnik Frančeškin Floridan Udovič Mihelčič Primc Fr. Zidarič Na igrišču bo poskrbljeno za pijačo. Po tekmi bo pa v Zavljah (Nabrežina) velika veselica, na, kateri bodo imeli vsi prisotni pravico si ogledati in otipati zmagovalce. V primeru zmage oženjenih bo dovoljeno nežnemu spolu, da si, jih samo ogleda... Vsi prijatelji pravega športa (in pravega smeha) so vabljeni na to izredno tekmo! niil, da naj se politične stranke v zadevo slovenskih učbenikov ne ■vmešavajo. Zadeva sloji takole. Osnovne šole s slovenskim učnim jezikom imajo -sedaj učbenike, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava in ki veljajo za STO. Ti učbeniki pa so trn v peti nekaterim italijanskim voditeljem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. To pa zato, ker so preveč slovenski, čeravno samo kulturni in nepolitični. G. Sambo, italijanski predstavnik sindikata slovenskih učiteljev, hoče na vsak način te dosedanje učbenike odpravita, čeravno ne pozna niti besedice slovenščine, in jih nadomestiti z novimi, za katere naj bi se potegoval sindikat slovenskih učiteljev, ker jih vlada noče izdati. Toda sindikat ni prav gotovo pristojen za obravnavanje te zadeve, Vemo. da bi ljudje kot g. Sambo in drugi Slovencem nenaklonjen1' voditelji naših šol rad.i nudili naši dec.i take učbenike, ki bi opevali tudi gotova .razdobja neresnične i-talijanske zgodovine in ničesar ali čine slovenskega naroda. Toda ti gospodje niso poklicani za to, da bodo delili naši deci tisto kulturo, ki prija njihovemu političnemu na-ziranju. Vlada naj izda šolski zakon, ki naj določi tudi zadevo učnih predmetov. Ta zakon upravičeno terjajo naše politične organizacije, ker nam pritiče po določilih mirovne pogodbe, italijanske ustave in mednarodnih dogovorih. Tega g. ravnatelj Lebani ne bo mogel nikoli prepovedati, saj gre za ohranitev slovenske duše našim, otrokom! Nismo za to, da se vzgajajo v duhu sovraštva do Italije in italijanskega naroda, hkrati pa ne maramo n,iti, da postanejo navadni »bastardi«, ki bodo zaničevali svoje starše s psovkami »ščavii«. Politične organizacije so vendar za to poklicane, da ščitijo koristi in čast svojega naroda! Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: rtama »ADRIA«, d. d. v Trstu Hlače in lefne obleke iz mako bombaža in volnene fresko ii bogati izberi - pa najnižjin cenah m MAGAZZIHI DEL CORSO TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa) AUT0GAS v vsako hišo! KONCESIONARJI za Trst, Tržič in Gorico Bratje ROSSONI Corso Garibaldi 8 - Via Cunicoli 13 razdeljevalci Contpads del Corso 9 (Golleria Protti) AUTOBHS je najboljša izpopolnitev tekočih plinov VABILO Vabimo Vas, da si ogledate na novo odprto trgovino znane tvrdke K E R l E v soboto dne 30. Junija 1.1. ob 20. uri Razstavljeni bodo predmeti, ki jih dnevno potrebujete v Vašem gospo° dinjstvu. Predvsem pa boste našli bogato izbiro koristnih daril za vsako priliko in okus Obiščite nas ! KERŽE D. Trsi, Trg Sv. Ivana 1 - Til. S019 PIAZZA SAN GIOVANN! 1 - TEL. 50-19 Obiščite gostilno „PRI FIGOVCU« V TRSTU, ULICA C. G H E G A 3 Tam dobite pristna istrska in briška vina ter vedno sveže ribe Cene ugodne! Postrežba solidnt!