ISSN 0353-9237 «-o O < Februar 1998 Î>Q -ÍS» Lf*i O CM Ci ©S KNJIŽNIČARSKE NOVICE 8(1998)2 VSEBINA ZBDS str. 1 Šolske knjižnice str. 2 Specialne knjižnice str. 6 Predstavljamo vam str. 6 Mednarodna srečanja str, 7 Mednarodni razpisi str. 9 Pa še to str. 16 Obvestila str. 17 Priloge str. 17 Knjižničarske novice 8(1998)2. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, 100! Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 680 izvodov. Cena posamezne številke: 650 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, i 000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti (NUK::JELA). Strokovno posvetovanje in skupščina ZBDS 1998 "NORMATIVNI POLOŽAJ KNJIŽNIČARSTVA" Celje, 8.-10. oktober 1998 Letošnje posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije pripravljata predsedstvo Zveze in Društvo bibliotekarjev Celje. Potekalo bo v Celju in sicer v času med 8. in 10. oktobrom 1998. V uvodnem, slavnostnem delu bomo podelili Čopove diplome, na skupščini pa bomo sprejeli Poslovnik o delu predsedstva in delovnih teles ZBDS, Poslovnik o delu skupščine ZBDS ter verjetno še kakšnega od naših normativnih aktov. Na decemberski razširjeni seji predsedstva ZBDS je bila sprejeta tema naslednjega posvetovanja ter imenovan organizacijski in programski odbor. Organizacijski odbor bo kot predstavnik lokalnih organizatorjev vodil predsednik Društva bibliotekarjev Celje Srečko Maček, za koordinacijo priprav s strani ZBDS pa je bil imenovan Stanislav Bahor, predsednik ZBDS. Za člane programskega odbora so bili imenovani: Jelka Gazvoda, Lado Planko, Ivo Pintarič, Dragica Turjak, Rajko Slokar in Stanislav Bahor. Na našem lanskem posvetovanju smo se nekoliko zazrli v preteklost, saj smo praznovali petdeset let organiziranega delovanja našega društva, letos pa se bomo spet soočili z realnostjo in okviri, ki jih le-ta postavlja naši dejavnosti. V času velikih sprememb, ki se dogajajo okrog nas, ne smemo pustili, da bi nas dogodki odrinili na rob, poiskati moramo svoj življenjski prostor in se aktivno vključiti v oblikovanje zakonodaje na našem področju. Letošnja tema posvetovanja "Normativni položaj knjižničarstva" zajema aktualno problematiko, s katero se vsak dan srečujemo v svojih delovnih okoljih in nas zaradi nedorečenosti marsikdaj ovira pri našem delu. Tako novega zakona o knjižničarstvu, ki nastaja že dolgo, še vedno ni, čeprav naj bi urejal osnovna vprašanja naše dejavnosti in jo umeščal v kontekst širše zakonodaje na področju kulture, znanosti in šolstva. Izredno aktualen je tudi novi zakon o obveznem izvodu, ki bo gotovo imel usodne in dolgoročne posledice za razširjenost slovenske knjige v slovenskem prostoru. V praksi se vsak dan srečujemo s problemi, ki jih prinaša nedorečena zakonodaja na področju avtorskega prava. Nedvomno pa gre za zakonodajo, ki bo v prihodnosti še bolj kot doslej narekovala pogoje našega dela. Poleg tega je tukaj še obsežen sklop, ki zadeva statusna. organizacijsko-strokovna in de-lovno-pravna vprašanja in zajema izobraževanje, pripravništvo in strokovne izpite, napredovanja v stroki, sistem plač, kolektivne in individualne pogodbe. Kot posledica našega skupnega približevanja Evropi pa nas čaka tudi cela vrsta obveznosti v zvezi s prilagajanjem našega pravnega sistema evropskim normam. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na vlogo strokovnih društev oz. Zveze pri pripravi pozitivne zakonodaje. Programski odbor bo sprejemal prijave referatov na obrazcu, objavljenem v prilogi (naslov ter izvleček s približno 200 besedami) najkasneje do 20. marca 1998. Ker bo letošnje posvetovanje že v začetku oktobra, programski odbor kasnejših prijav ne bo mogel sprejeti. Referate nameravamo j i Knjižničarske novice 8( 1998)2 objaviti še pred posvetovanjem in sicer v juniju aii juliju 1998. zato posebej opozarjamo, daje zadnji rok za oddajo prispevkov 1. junij 1998. Prijave sprejemamo na naslov: Zveza bibliotekarskih društev, Stanislav Bahor, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Na isti naslov pošljite tudi celotna besedila referatov. Dolžina referata naj bo največ 12 strani, velikost črk 12. Avtorje prosimo, da pri sestavi in opremi referatov upoštevajo navodila, ki veljajo za pisanje prispevkov v revijo Knjižnica. Tekste pošljite na papirju in na 3,5 palčni disketi, z natančno oznako urejevalnika besedil, s katerim je prispevek oblikovan. Prav tako avtorje prosimo, da pri oddaji referatov navedejo, katere pripomočke potrebujejo za njihovo predstavitev (grafoskop, računalniška oprema, komunikacije itd.). Želimo vam veliko ustvarjalnih idej pri pisanju. Stanislav Bahor ZANIMIVOSTI IZ KNJIŽNICE SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE MARIBOR Srednja ekonomska šola v Maribor ima v šolskem letu 1997/98 vpisanih ok. 1.200 dijakov v 10 oddelkih, ki hodijo k pouku v dveh izmenah. Po drugem letu šolanja odločijo za maturo ali zaključni izpit. V kolikor ne nadaljujejo s študijem na univerzi ali višjih in visokih šolah pridobijo ob uspešnem zaključku šolanja poklic ekonomski tehnik in se lahko zaposlijo kot samostojni podjetniki ali v različnih firmah in zavodih. Veliko jih nadaljuje s študijem, saj imamo v letošnjem šolskem letu 4 maturitetne razrede. Vsi pa so redni in spodobni obiskovalci šolske knjižnice. Prve podatke o obstoju knjižnice na šoli smo našli v šolskih poročilih že od leta 1926 naprej. Knjižnica je delovala v različnih obdobjih zgodovine šole v različnih oblikah od profesorske do profesorske in dijaške in končno šolske knjižnice. Trenutno je locirana v drugem nadstropju šole na prostoru ok. 40 nT. Je knjižnica in čitalnica z osmimi sedeži in dvema polno zaposlenima knjižničarkama. Odpiralni čas je od ponedeljka do četrtka od 7.00 -17.00, petek od 7.00 - 14.00. Knjižnična zbirka obsega knjige, ki pokrivajo učni program šole: leposlovje, strokovno literaturo, učbenike, raziskovalne naloge, časopisje in ne-knjižno gradivo. Imamo ok. 12.000 enot knjižničnega gradiva in smo naročeni na ok. 70 naslovov serijskih publikacij. Knjižnica je strokovno urejena po sistemu UDK in po načelu prostega pristopa. Od leta 1995 smo polnopravni člani sistema COBISS. Vključeni smo v medknjižnično izposojo in imamo avtomatizirano izposojo. Naši dijaki sami in s pomočjo knjižničark uporabljajo čitalniško gradivo pri pripravljanju referatov in raziskovalnih nalog in iščejo gradivo, ki ga nimamo v OPACU - v lokalnih bazah drugih knjižnic. Rezultat njihovega dela so vsako leto visoka mesta raziskovalnih nalog v natečaju Mladi za napredek Maribora. Do šol. leta 1994/95 je bila šola brez delovnega mesta knjižničarja. Knjižnico je do takrat ljubiteljsko vodila ga. Ana Bauman, profesorica slovenščine, ŠOLSKE KNJIŽNICE Knjižničarske novice S( 1998)1 s pomočjo dijakinj prostovoljk, ki so ji pomagale pri žigosanju, inventarizaciji in izposoji knjig. Knjižnica je bila odprta kratek čas ob določenih dnevih v tednu. Vsako knjigo so ročno vpisali v inventarno knjigo, na osnovi invéntame številke pa izpisali dva knjižna listka, od katerih je eden ostal v knjigi in je služil za vpis izposojevalca ob izposoji. Listke z imeni izposojevalcev so odlagali za dijake po abecedi priimka avtorja dela, za zaposlene na šoli, pa po priimkih le-teh. Vsako izposojo so vpisali še v knjigo izposoje po datumu, ločeno za dijake in zaposlene. Ko je izposojevalec vrnil knjigo, je knjižničarka poiskala ustrezni knjižni listek in zabeležila vračilo v knjigi izposoje. V tej knjigi so vsakega izposojevalca označili z rastočo tekočo številko v okviru šolskega leta in je tako služil kot statistični podatek o izposoji v knjižnici. Knjige niso bile urejene po sistemu UDK in niso bile v prostem pristopu, saj so police visoke 3 m in je bilo po potrebi treba tudi na lestev. Namesto AIK kataloga se je uporabljal drugi izvod knjižnega listka, ki so jih odlagali v kartoteko v predal. Knjižnični fond je obsegal ok. 12.000 knjižnih enot. To ni bila realna številka, ker so bile razen knjig inven-tarizirane tudi posamezne številke časopisja. Z začetkom rednega poslovanja knjižnice seje najprej spremenil odpiralni čas. V šol. letu 1994/95 knjižnica še ni bila odprta ves dan, ampak samo med odmori in enkrat na teden v popoldanskem odmoru, saj je bilo veliko dela z urejanjem gradiva. Najprej smo uredili naš "AIK" katalog, tako da smo izločili knjižne listke za knjige, ki bi jih v bližnji prihodnosti odpisali - do takrat se ni še nič odpisalo. V vseh letih se je nabralo veliko zastarelih učbenikov, knjig v gotici in časopisja za odpis. Imamo tudi precej dragocenih starih zbirk enciklopedij, leposlovnih knjižnih zbirk v gotici, na katere smo zelo ponosni in jih seveda nismo odpisali. Na ta način smo pripravili "katalog" živega gradiva v knjižnici. Nastavili smo urejeno kartoteko knjižnih listkov za dijake in profesorje. Knjige smo postavili v prosti pristop na ta način, da smo dali na police v dosegu roke knjige v uporabi, kar je bilo višje, je bilo ali v arhivu ali pripravljeno za odpis. Knjige smo postavili na police po sistemu UDK in uredili del knjižnice v čitalnico. Knjižnica je namreč ostala, kjer je bila - v središčnem delu šole v drugem nadstropju. Pripravili smo knjižnični red in ga nalepili na vrata knjižnice in shematski pregled UDK vrstilcev na plakatu. Nabavili smo osnovno strokovno literaturo za knjižničarja in priročnike in se naročili na periodiko s področja knjižničarstva. Knjižničarka, po izobrazbi ekonomist informatik je pridobivala osnovne informacije in strokovno znanje s prijazno pomočjo kolegov in kolegic v drugih knjižnicah. Veliko osnovnih informacij in napotil je dobila v knjižnici Teoleoške fakultete v Mariboru, v Univerzitetni knjižnici Maribor, na Drugi gimnaziji Maribor. Veliko uporabnih strokovnih informacij s področja usmerjenosti šole smo dobili v knjižnici Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru, od koder nam pošiljajo Seznam novosti, ki nam je dragocena informacija o izdanih publikacijah in napotek pri vsebinski obdelavi knjig. Knjižničarka se je v istem šolskem letu udeležila začetnega knjižničarskega tečaja v NUK-u in se pridružila skupinici v Mariborski knjižnici, ki se je pod strokovnim vodstvom ge. Aleksandre Fekonja pripravljala na del strokovnega izpita iz bibliotekarske stroke iz katalogizacije. Udeževala se je tudi 3 Knjižnični ske novice 8( I99SÍ2 tečajev COBISS-a na IZUM-u. V maju 1995 je s strokovni izpitom iz bibliotekarske stroke pridobila naziv bibliotekar. Največji problem naše knjižnice je prostorska stiska in s tem v zvezi pomanjkanje terminalov za dijake, na katerih bi lahko sami brskali v OPAC-u. Kljub temu pa imamo dobro raču-nališko opremo. V šolskem letu 1994/95 smo od Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije dobili osebni računalnik s programsko opremo in optičnim čitalcen, tiskalnik in modem. Zbirali smo informacije o tem, v katerem računalniškem okolju bi kreirali lokalno bazo knjižničnega gradiva in se po vzoru Druge gimnazije Maribor odločili za sistem COBISS. To nam je uspelo z veliko prizadevnostjo in podporo naše ravnateljice ge. Anke Golob, odločitev pa smo utemeljili s tem, da velika večina naših dijakov uspešno nadaljuje s študijem na fakultetah in visokih šolah in ima na ta način možnost spoznati sistem že v srednji šoli. Še v istem šolskem letu smo postali polnopravni člani COBISS sistema in takoj po opravljenem strokovnem izpitu začeli s prevzemanjem zapisov iz COBISS-a. Kot stoti član COBISS-a smo od IZUM-a dobili dobrodošlo in dragoceno darilo za knjižnico - termi-nalsko postajo, matrični tiskalnik in komplet priročnikov za COBISS, katerih uporabnosti smo se veliko bolj zavedeli v teku časa, kot pa ob prejemu. Prevzemali smo zapise za retrospektivo in novo obdelane knjige. Za le smo nastavili štiri inventarne knjige: za retrospektivo, monografije, serijske publikacije in neknjižno gradivo. V šolskem letu 1995/96 smo pridobili licenco za kreiranje novih zapisov v COBISS-u in dobili odobreno še eno delovno mesto knjižničarke. V šolskem letu 1996/97 smo pričeli z računalniško izposojo. V knjižnici sva že delali dve knjižničarki. Odpisali smo okoli 3.000 enot knjižničnega gradiva, ki smo ga ponudili različnim knjižnicam in Pokrajinskemu arhivu Maribor. Do takrat se ni še skoraj nič odpisalo, zato tudi po odpisu ostajamo še vedno na številki 12.000. Uvedli smo obvezne izbirne vsebine proste izbire v knjižnici z naslovom Osnove knjižničarskega dela. Imeli smo dvajset kandidatov in smo izvedli 10 šolskih ur pod tem naslovom. Dve od vseh ur smo namenili obisku Univerzitetne knjižnice Maribor. V šolskem letu 1997/98 smo pričeli s katalogizacijo serijskih publikacij in raziskovalni nalog na šoli. Na šoli smo se povezali v lokalno računalniško mrežo in Internet. Vsa leta se udeležujemo strokovnih posvetovanj in študijskih skupin. Naša študijska skupina uspešno deluje pod vodstvom ge. Tatjane Kokol s Srednje tekstilne šole Maribor in je pomemben vir informacij in mesto za izmenjavo mnenj, pa ne nazadnje tudi priljubljeno mesto neformalnih srečanj in mesto za diskutiranje o problemih in odprtih vprašanjih šolskih knjižničarjev. Vse dijake naše šole vpišemo v knjižnico ob vpisu v šolo, izkaznice jim razdelijo razredniki. Knjižnično gradivo izposojamo za 14 dni, čital-niško pa za 3 dni ali sploh ne. Čital-niško gradivo, ki ga ne izposojamo so: priročniki, leksikoni, enciklopedije, raziskovalne naloge in slovarji tujk. Dijake o prekoračenem izposojeval-nem roku obveščamo z opomini, kijih damo v dnevnik razreda in jih razdelijo profesorji. Običajno gre za prve opomine, najdejo se pa tudi trdovrat-nejši primerki. Počakamo še do konca šolskega leta, če bi knjigo mogoče prinesel kdo drug. v kolikor je šla iz roke v roko, če se to ne zgodi, jo mora Ki.jižiučii ike n«\ kc 5( l?<.S)2 dijak kupiti ali jo plačati. Izposoja se je od 70 izvodov mesečno pred štirimi leti dvignila na 1.600 izvodov knjižničnega gradiva v tem mesecu. Dijaki prvih letnikov že tretje leto v eni šolski uri skupaj z učiteljem slovenskega jezika obiščejo šolsko knjižnico. Dobijo osnovne informacije o knjižnicah v Sloveniji, o COBISS-u in o naši knjižnici. Razložimo jim knjižnični red in osnovne pojme o knjižničnem gradivu, o sistemu UDK in ureditvi gradiva. Sami tudi vadijo iskanje knjig z različnih strokovnih področij na policah. Pokažemo jim osnove iskanja gradiva v OPACU po avtorju, naslovu, letu izdaje, založbi in po ključni besedi. Dijakom pomagamo pri iskanju virov za raziskovalne naloge in pri navajanju uporabljenih virov. Žal do sedaj še nimajo terminala v knjižnici, ki bi bil namenjen samo njim in delamo to skupaj. Ker obstaja na šoli lokalna računalniška mreža, bi ob najugodnejših prognozah že v naslednjem šolskem letu lahko naše dijake uvajali v umetnost uporabe OPAC-a v dveh računaliških učilnicah na šoli. Imamo tudi mlade kreativce na šoli, ki so se spopadli s oblikovanjem domače strani naše šole v Internetu in svojo nalogo več kot odlično opravili. Največje zasluge pri tem sta imela dijaka Tadej i lat in Sašo Kurnik. Naslo\ naše domače strani je; http://www2.cirries.si/gitest/SSMBEK3S V letošnjem šolskem letu sva se knjižničarki udeležili strokovne ekskurzije dijakov drugih letnikov v Ljubljano. V okviru pouka slovenskega jezika so si ogledali Plečnikove stvaritve, Narodno galerijo in kulturne znamenitosti naše prestolnice. Skupaj z učitejem smo sestavili vprašanja na to temo. Vprašanja so dobili za domačo nalogo in smo potem s skupnimi močmi iskali odgovore v različnih virih. Vsi skupaj smo se veliko naučili. Na šoli se odvijajo še druge pomembne zadeve. V prihodnjem šolskem letu se bo šola preoblikovala v Ekonomsko gimnazijo. S tem bo tudi knjižnica dobila pomembnejšo vlogo na šoli, ker bodo v obvezni del obveznih izbirnih vsebin vključena knjižnična informacijska znanja. Tiho tudi upamo na izboljšanje delovnih pogojev v knjižnici v zvezi s tem. Vključeni smo v mednarodni projekt PHARE. V okviru tega izvajamo na šoli že drugo leto Poklicni tečaj, ki omogoča slušateljem s samo gimnazijsko izobrazbo, da pridobijo poklic ekonomski tehnik. Na šoli že 4 leta deluje Učna firma, ki je hkrati center učnih firm v Sloveniji, kjer pod vodstvom ge. Danile Žuraj smelo posluje ekipa v podjetniški pisarni z vso opremo. Sklepajo se posli z drugimi učnimi firmami po svetu in dijaki se pripravljajo na vstop v poslovni svet. Na šoli potekajo tudi različne aktivnosti s programa Tematskega učenja. Tudi te potekajo v okviru programa PHARE. S strokovno asistenco ge. Birgit Jor-dansen iz Aarchus Colleg-a na Danskem in pod mentorstvom naših učiteljev dijaki samostojno obdelajo različne teme in jih potem predstavijo. Posebnost tega učenja je, da izbrano temo obdelajo skupine dijakov z različnih vidikov in predstavijo vsak svoj del obravnave v obliki samostojne raziskovalne naloge. Naši dijaki so se do sedaj lotil dveh projektov, ki so jih uspešno zaključili in predstavili. Obdelali so projekt Prodajna pogodba in projekt Promocija SES. Rezultat zadnjega projekta je informativno gradivo o naši šoli v obliki brošure, ki so jo namenili bodočim dijakom Srednje ekonomske šole Maribor in tistim, ki bi jih to zanimalo. Simona Ditz .... Si toosi)? SPECIALNE KNJIŽNICE SEKCIJA ZA SPECIALNE KNJIŽNICE ZBDS Na 1. seji Sekcije za specialne knjižnice, kije bila 15. januarja 1998 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so sprejeli sklep o VII. posvetovanju Sekcije. Posvetovanje z naslovom Sodobne informacijske tehnologije in njihova uporaba v specialnih knjižnicah, bo od 5. do 6. novembra 1998 na Trgu republike 3, v Ljubljani. Enotna cena za kotizacijo, v katero je vključen tudi zbornik, reklamno gradivo, osvežilne pijače in dve kosili, je 25.000 tolarjev. Prijavljeni do 31. 10. 1998 bodo plačali 25.000 tolarjev za kotizacijo, vsi ki bodo zamudili ta rok pa bodo plačali 30.000 tolarjev. Izvolili so tudi uredniški odbor (Violetta Bottacco, mag. Nada Češnovar, mag. Angela Čuk, Eva Ko-drič-Dačič in mag. Dragotin Kardoš) in organizacijski odbor (mag. Zdravka Pejova, mag. Melita Ambrožič, Nada Tržan-Herman, Vilenka Jakac-Bizjak, Violetta Bottacco in mag. Helena Pečko-Mlekuš). V prilogi Knjižničarskih novic objavljamo prijavnico za referat na posvetovanju in prijavnico za udeležbo na posvetovanju. Vse, ki vas tema posvetovanja zanima vabimo, da se posvetovanja udeležite. Ni pogoj, da delate v specialni knjižnici, vsi ste vljudno vabljeni. Na seji so sprejeli tudi plan dela Sekcije za mandatno obdobje 1997-1999: - Organizacija VIL posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice, Ljubljana, TR 3, 5. - 6. november 1998. - Tradicionalni junijski sestanek v TR 3. - Organizira se srečanje predstavnikov specialnih knjižničarjev Hrvaške in Slovenije. - Dopolni se seznam specialnih knjižnic. - Svetovalka za specialne knjižnice naj ima svojo stran na Internetu. - Sekcija bo obravnavala novi Zakon o knjižničarstvu in nove Standarde za specialne knjižnice in posredovala mnenje članov 10 Sekcije u-streznim ministrstvom. - Ustanovi se Klub uporabnikov In-folita. Nada Češnovar predstavljamo vam: ODPRTJE NOVE STAVBE BRITANSKE KNJIŽNICE 24. novembra 1997 je britanska nacionalna knjižnica British Library odprla humanistično čitalnico v novi stavbi pri železniški postaji St. Pancras v Londonu. Otvoritev prve čitalnice je samo ena izmed etap odpiranja novega poslopja, kajti ta proces bo trajal vse do konca tega tisočletja. Prav faza o-tvarjanja se je začela konec predlanskega leta, ko so začeli s preseljevanjem gradiva iz starega doma v Britan- skem muzeju v Bloomsburyju. Selitev gradiva bodo prav tako zaključili konec 1999, v tem času pa bodo preselili okoli 18 milijonov kosov gradiva ali 12 milijonov katalogiziranih enot. Računajo, da bodo za to porabili 340 kilometrov knjižnih polic. Drugi pomembni dogodek, ki zadeva selitev, se je zgodil 25. oktobra 1997, ko so v Britanskem muzeju zaprli veliko čitalnico, ki je britanski javnosti služila vse od leta 1857. Takrat so jo postavili zato, da bi uresničili zakon, napisan stoletje prej, s ciljem - knjige iz knjižnice dati v uporabo širši javnosti. S prvo čitalnico so hoteli rešiti tudi problem skladiščenja knjig. Knjižničar Anthony Pa-nizzi, po rodu Italijan, je preprosto narisal dva kradrata, ju postavil enega na drugega, vanju pa vrisal dva kroga. Dva kroga sta definirala prostornino znamenite kupule, zaščitnega znaka stare čitalnice. Največ dogodkov povezanih z vzpostavljanjem delovanja nove stavbe britanske nacionalke pa se bo zgodilo v letošnjem letu. Prvi dogodek v letu 1998 je prav tako povezan z zaprtjem. Sredi februarja bodo namreč zaprli še preostale prostore, ki jih je British Library uporabljala v Britanskem muzeju, vključno s severno galerijo, kjer so bili razstavljeni najpomembnejši dokumenti njenega arhiva in Kraljeva knjižnica. Sredi marca se v novi stavbi začenja izposoja knjig in odpre se glasbena čitalnica. Zanimivo je, da se vsi dogodki, povezani z preseljevanjem, začnejo ali končajo okoli dvajsetega v mesecu in najverjetneje so ti datumi povezani z željo, da bi selitev čim manj prizadela uporabnike. V letošnjem letu se bodo dogodile tudi otvoritve prostorov, namenjenih širši javnosti (razstavni prostor, reprezentančna dvorana in knjigarna) ter kartografska in rokopisna čitalnica ter čitalnica orientalske in indijske zbirke. V zadnjem letu tega tisočletja pa naj bi dočakali še otvoritev znanstvene čitalnice. Vzporedno s temi dogodki naj bi potekali še procesi, prav tako nujno potrebni za nemoteno delovanje knjižnice. Poleg stalnega in načrtnega preseljevanja gradiva, bodo potekale še selitve osebja knjižnice. Tako je denimo za Slovence najpomembnejši oddelek Britanske nacionalke, Oddelek slovanskih in vzhodno-evropskih zbirk, prostore menjal že konec prejšnjega leta. Nova stavba British Library je nastala iz potrebe po večji hrambeni in servisni površini, a del knjižnične dejavnosti še vedno ostaja izven območja St. Pancrasa. Tako ima časopisna knjižnica še vedno svoje staro mesto v londonskem Colindale, v starem obsegu pa deluje tudi Boston Spa v Yorkshiru. Karmen Stular Sotošek MEDNARODNA SREČANJA BOBCATSSS '98 Devet (9) študentov in študentk (!!!) bibliotekarstva se nas je skupaj z asistentko (mentorico) Sašo Zupanič 26. 1. 1998 odpravilo v madžarsko prestolnico. Udeležili smo se 6. mednarodnega simpozija z naslovom Shaping the Knowledge Society. Priprave nanj so se pričele že proti koncu septembra 1997. Naredili smo raziskavo o uspešnosti referenčnega 7 Knjižničarske novice 8( ! 998)2 pogovora v slovenskih splošnoizobra-ževalnih knjižnicah. Pri tej raziskavi je sodelovalo 36 študentov višjih letnikov bibliotekarstva (večina iz 3. letnika). Seveda je treba povedati, da udeležba na tem mednarodnem simpoziju brez pomoči Oddelka za biblio-tekarstvo, Študentskega sveta Filozofske fakultete, Študentske organizacije Univerze in Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ne bi bila mogoča. Za finančno pomoč se toplo zahvaljujemo. Pričujoča raziskava - gledano v luči celotnega simpozija - je pomembna. a. zaradi preprostega, objektivnega in neprisiljenega načina merjenja uspešnosti referenčnega pogovora v slovenskih splošnoizobraževal-nih knjižnicah in zaradi vpeljave uspešnega teamskega dela v študentsko bibliotekarsko prakso. b. zaradi bolj humanističnega pristopa k raziskovanju, kar predstavlja začetke večje pozornosti na kognitivne aspekte bibliotekarskega dela v povezavi z delom s knjižničnimi člani in njihovimi obiskovalci (uporabniki). Simpozij so organizirali študentje Royal School of Library and Information Science iz Copenhagna in je potekal v Nacionalni knjižnici. Udeležili so se ga strokovnjaki in študentje s področja bibliotekarstva, iz večine evropskih držav. Zastopani sta bili tudi ZDA in Južna Afrika. Simpozij seje pričel z otvoritvenimi govori predstavnikov organizatorjev: madžarske Nacionalne knjižnice, Sveta Evrope, IFLE in Deutsche Bibliothek. V nadaljevanju simpozija - 27. in 28. januarja - so vzporedno potekala predavanja in delavnice. Tako je imel sleherni udeleženec možnost izbrati tisto predavanje oz. delavnico, ki je bila v njegovem interesu. Organizatorji so naša dva seminarja in nemški seminar uvrstili v delavnico z naslovom Kvaliteta referenčne službe, ki pa je bila uvrščena na konec uradnega dela simpozija, kar se je izkazalo za pozitivno, saj smo se v tem času lahko spoznali in izgubili nepotrebno tremo. Težko je čisto natančno reči, kaj je botrovalo uspešno izvedeni delavnici; morda prav ljudje, ki so v njej sodelovali ali pa razigranost poznega popoldneva; mogoče to, da smo pri predstavitvi sodelovali prav vsi študentje. Kakorkoli že, vse skupaj se je izkazalo za ponovitve in obiska vredno. 7. BOBCATSSS simpozij z naslovom: Learning Society - Learning Organisation - Lifelong Learning se bo odvijal v Bratislavi od 25. do 27. januarja 1999. Potekal bo v organizaciji dveh nemških Univerz - Univerze v Stuttgartu in Univerze v Darmstadtu. Nemški študentje - organizatorji - nas že prisrčno vabijo! Na koncu naj dodamo še nekaj neformalnih utrinkov, ki smo jih doživeli v času bivanja v Budimpešti : - "Dvajset let je tega, kar sem se kot mlada študentka vključila v raziskovalno delo Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti. V zadnjih mesecih pa sem imela priložnost biti mentorica prav tako zavzetim študentom in študentkam kot sem bila sama - tokrat na Oddelku za bibliotekarstvo. Veliko smo se naučili drug od drugega in upam, da je bilo to uvajanje v raziskovanje vsem v tako veselje kot je bilo meni." Pro]" dr. Darja Piciga - "Po enajstih letih ponovno v Budimpešti. Nekdaj z 'gimnazijskim', tokrat s 'študentskim' zborom. Zadeva: približno enaka. Obakrat strah pred nastopom in 8 Knjižničarske novice 8( ! 998)2 želja po druženju in spoznavanju novih ljudi. Veliko (bodočih) knjižničarjev smo ogovorili, se z njimi strokovno pogovorili in tudi poveselili. Čakajoč do zadnjega (naša referata sta bila uvrščena v zaključni del simpozija) smo vendarle izvedli lepe predstavitve, dočakali lepo debato in tudi pohvale. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem študentom 3. letnika, še posebj tistim, ki so v projektu BOBCATSSS šli do konca, strokovni podpori prof. dr. Darje Picige, za finančno pomoč in vzpodbudo pa predstojniku Oddelka za bibliotekarstvo, rednemu prof. dr. Martinu Žnideršiču. Podobni kot pred enajstimi leti, so tudi občutki po vrnitvi - skoraj evforično veselje in obljuba, da dogodek ponovimo in upam tudi ponavljamo do ločnice, ko že lahko govorimo o tradiciji." Asist. Saša Zupanič - "...vse je bilo O.K. Se vidimo v Bratislavi!" Ester Albert - "Zmešnjava jezikov...angleščina s poljskim naglasom, ruskim naglasom, pa na danski način, z nizozemskim prizvokom ali še kako drugače. Skratka, sporazumeti seje dalo, če ne drugače - po madžarsko." Edo Grabrijan - "Budimpeštanski metro - "raj" za tiste, ki morajo ali pa si želijo priti na drug konec mesta - čim hitreje in čim ceneje (beri za nič forintov -seveda, če te ne dobijo). Seveda pa obstajajo še druga prevozna sredstva; tramvaj, bus..." Brina Jerič - "Mrzlično iskanje prave formule za običajno in čisto preprosto zavezo-vanje kravate v sončnem jutru usodnega dne, je rodilo dobre sa- dove, Kravata je bila nameščena okoli vratu in pravilno zavezana, naša predstavitev pa na veselje vseh, lepo izpeljana..." Nataša Onuk - "Vesela sem, da sem imela možnost udeležiti se BOBCATSSS-a. Veliko truda je bilo vloženega, ampak je bilo vredno. Zaradi mnogih stvari... Upam, da to ni bil moj edini obisk mednarodnih simpozijev. Torej: BOBCATSSS '99 nas pričakuje!?!" Damijana Ošlaj - "Duh po Budimpešti bo odslej vedno z menoj, in sicer zlasti ob prijetni misli na dinamično us-tiežljivost v humanističnem izražanju tamkajšnjih knjižnjičark in knjižničarjev, kot tudi po izrednem znanstveno kulturnem vzdušju s celotnega simpozija v minulih dneh - ter po njihovi kulturni lahkotnosti v knjižnični sodobni urejenosti, sicer pa po njihovi psihični neobremenjenosti ob tako zajetnem skladu narodnega gradiva kot ga ima Narodna Szechenyi-jeva knjižnica -...." Hinko S. Spenko Študentje bibliotekarstva MEDNARODNI RAZPISI Iz Zavoda za odprto družbo - Slovenija smo dobili zanimiva obvestila o mednarodnih dogodkih. Razpise objavljamo v originalu. Vse dodatne informacije in razpisne obrazce dobite na Zavodu za odprto družbo - 9 Knjižničarske novice 8( ! 998)2 Slovenija, pri ga. Alenki Makuc, Vegova 8, Ljubljana, tel.: (061)12-56-450. Prijave za mednarodni konferenci pošljite do 20. februarja 1998; za mednarodni razpis pa je prvi rok prijav 20. februar, nato pa bosta še dva roka, predvidoma 20. april in 15, junij. Vse prijave pošljite na naslov: Zavod za odprto družbo - Slovenija ga. Alenka Makuc Vegova 8 1000 Ljubljana OPEN SOCIETY INSTITUTE NETWORK LIBRARY PROGRAM MATCHING FUNDS CALL FOR PROPOSALS 1998 The following call for proposals is issued by: Network Library Program (NLP) Open Society Institute Oktober 6 utca, 12 H-1051 Budapest Hungary Tel: 361 327 3100/ext. 2185 Fax: 361 327 3/01 email: kupryter@osi. hu The Open Society Institute-Budapest was established in 1993 to develop and implement programs in the areas of educational, social, and legal reform. The Open Society Institute-Budapest is part of Soros foundations network, which consists of autonomous nonprofit organizations created and funded by philanthropist George Soros in 31 countries throughout Central and Eastern Europe, former Soviet Union, Central Eurasia, Haiti, South Africa, Guatemala and the United States. Together with its sister organization, the Open Society Institute-New York, the Open Society Institute-Budapest assists these foundations and organizations by creating Network programs on common issues and by providing administrative, financial, and technical support. The OSI Network Library Program (formerly Regional Library Program) specifically works to support and contribute to the development of libraries in the Network region. The OSI Network Library Program (NLP) funds a broad range of activities, including the a grants program, training workshops, library information science fellowships and conference support. The OSI Network Library Program Manager is guided by an Advisory Board with members drawn from the United Kingdom, USA and the Network region itself. The role of the Board is to further the goals and objectives of the NLP by providing professional support for the work of the Program. The Board seeks to identify new and innovative approaches to the development and strengthening of libraries and librarianship in the Network region. At this time, the NLP Advisory Board wishes to issue a Call for Proposals under its 1998 Matching Funds Grant Program. All proposals funded through this program should be for projects to be undertaken in 1998. Through this program, the Board will jointly fund proposals with the national Soros Foundations as well as outside organisations. The goal of this program is to support those projects which have the endorsement of the national Soros Foundations. Thus all proposals must first be forwarded to the national Soros Foundation within Knjižničarske novice S( 1998)1 the country in which the proposal is based for their review. In the case of multi-country scope, the proposal will be reviewed by each of the national Soros Foundations in which the proposal is based. The amount of Matching Funding required for each proposal will therefore have to come from either the national Soros Foundation or an outside organization. All proposals must demonstrate matching funding on a 1:1 ratio. The NLP Advisory Board envisages making grants up to $50,000, although exceptions may be made. Applicants must demonstrate that in-kind contributions are over and above the library's normal expenditures, hi addition, these contributions must be dedicated entirely to this specific project. The goal of this current Call for Proposals is to solicit proposals in the all fields of library and information science, including: 1. Training: Proposals should contribute to furthering and updating the skills and experience of librarians in the region. 2. Library Automation: Proposals must adhere to national and international standards and follow the attached NLP Automation guidelines. 3. Preservation & Access of Library Materials: Proposals must follow international standards and guidelines and promote access, not merely preservation. 4. Targeted Collection Development: Proposals should focus on a particular subject area and demonstrate that the material will be made available throughout the particular city or region. 5. Other - Proposals for innovative projects which introduce new topics. TRAINING PROJECTS NLP would like to solicit creative and innovative training projects or programs between libraries, individual professionals, schools of librarianship and information science, library associations and other library-related institutions and their counterpart organisations in Central and Eastern Europe, Central Eurasia and Flaiti. The NLP does not wish to prescribe or limit the sorts of projects and collaborative activities it will support; on the contrary, proposals in all areas of library and information science will be considered (with the exceptions noted below), and will be restricted only by the creativity of the proposers themselves. As an indication, however, the sort of project which will receive consideration might include: - conferences, workshops, exchange of experience seminars, and summer schools (with particular weight given to initiatives that result in publication and other forms of public dissemination) - joint projects between schools of library and information science within and outside the region addressing the problems of curriculum development in library and information science - distance learning projects in librarianship and information science and IT skills - exchange of personnel between institutions within and outside the region for purposes of training, work/study visits and/or collaborative projects - funding of professional visits by lecturers/professors of librarianship from the Network region to schools in the West Knjifciicirskc novicc 8(190S): - joint marketing ventures between libraries within and outside the region - East-West programmatic partnerships of various types - projects that promote the adoption of international library and information technology standards or 'best practices' - other initiatives designed to increase access, and introduce new technology in the libraries, archives and other information resources in the region LIBRARY AUTOMA TION GUIDELINES When assessing automation proposals forwarded by the national foundations, the NLP will be asking the following questions, where appropriate: 1. Does the data meet international standards for information exchange? These include standards for both record content and record format, such as cataloguing rules, MARC formats, and the handling of multi-language character sets 2. Will the project contribute towards shared cataloguing databases of domestic language materials on a national and international basis, to minimise the duplication of resources and to foster data exchange? 3. Is retrospective conversion of major research collections in the region, such as national O " bibliographies and specialised subject collections, a high priority? Will such data form the core of shared cataloguing systems? 4. Will the bibliographic records contribute to shared cataloguing databases and be made available for other libraries to use as a basis for their cataloguing? 5. Will any databases created be made available to the international community without charge on the international computing networks? 6. Will any automated systems purchased meet international standards for interoperability (e.g. Z39.50), in support of data exchange among systems and transfer to later generations of systems? Purchase of established and tested integrated systems is encouraged; the independent development of local software for automated library systems is strongly discouraged. 7. Will the institutions receiving funds for automation serve as showcase sites for other institutions in the region? Activities may include on-site conferences, tours, apprenticeships and internships, student practicums, etc. Innovative use of these sites should be encouraged. PRESER VA TION AND A CCESS The NLP wishes to assist those libraries which possess unique and valuable collections to preserve these materials and make them widely available. The applicant must demonstrate that the materials to be preserved are unique, or play an integral role in a national preservation program. The aim of the preservation will be to make the materials available to a wider audience; thus proposals must show how information about items preserved is to be disseminated and how the preserved items will be made more widely available. Document with recommendations on microfilming and digitizing is available at NLP office upon request. Kiijiznicaiske novice 8(1998)2 TA RGB TED COLLECTION DEVELOPMENT This program is designed to further develop a library's existing collection in a specific field. For example, if a library possess a good collection of social science materials, die NLP could assist the library to enlarge this collection. Proposals may include monographs or electronic media (i.e. CD-ROM's). Materials must be specified and the proposal must include the subject areas and nature of materials to be obtained. The proposals must not be generalized (i.e. for unspecified collection development), but directed towards the strengthening of holdings in existing areas of the library's collections. It should be noted that grants are not guaranteed to be o o recurrent. The NLP will not consider subscriptions for current periodicals or other recurring publications. APPLICA TWN PROCEDURE 1. All proposals must demonstrate matching funding on a 1:1 ratio (thus if the total amount needed for the project is $20,000. the applicant may request $10,000 from the NLP and must demonstrate that the remaining $10,000 has been (or will be) provided. 2. Proposals may be submitted in the national language to the national Soros foundation for review. There are no specific application forms for the NLP Grants, however all applicants must complete the OS I Budget form. All applications must include the following information, supplied in three copies: a. a one-page Executive Summary of the proposal. b. a narrative (not to exceed 5 double-spaced pages) describing the project in detail, including a project justification, description and objectives, methodology and timetable. c. OS1 Budget form (available from the library coordinator within the national Soros Foundation in your country or the NLP office) which includes support being provided and/or sought from other sources. Confirmation letters regarding the matching funds awarded, or requested, must be attached. Proposals with iess detailed budgets will receive less favorable review. d. a letter of support from each collaborating ProjectOrganizer where appropriate (each must indicate that she or he has read tiie collaborator's proposal and agrees to work together on the activity) e. abbreviated curricula vitae (limited to 3 pages each) of all Project Organizers. 3. Those proposals which are endorsed by the national Soros foundations, and are in the national language, will then have to be translated into English for review by the NLP Board. It is the responsibility of the applicant to have their proposals translated into English. 4. Proposals will be reviewed in March, June and September by the NLP Advisory Board. Please contact library coordinators at the National Soros foundations to find out about the deadlines as proposals have to be submitted first for their endorsement. Kiijiznicnrske novice 8( 1908)2 It is the applicant's responsibility to ensure that the application is complete. Application materials cannot be returned. Applicants who require further information or guidance may contact Rima Kupryce. Network Library Program Manager, at the address above (email: kupiyter@osi.hu) or the library coordinator within the national Soros foundation. Selection Committee: The Selection Committee for this program will be the NLP Board. The Call for Proposals is also posted on the website: www.osi.hu/nip INTERNATIONAL ELECTRONIC PUBLISHING CONFERENCE The Electronic Publishing Development Program (EPDP) of the Center for Publishing Development, Open Society Institute-Budapest, will be co-sponsoring "Towards the information-Rich Society", an international conference on electronic publishing. It will be held in Budapest on 20 - 22 April 1998. The key areas to be covered include: - Electronic Newspapers - Local/regional Information - National Information - Libraries as publishers - Multimedia - Copyright and Legal Issues - Case Studies - Cyrillic/Digital problems - Art and Historical Documents - Technical issues - Computer-Assisted learnig The conference aims to attract professional electronic publishers/print publishers, information professionals, academics and any other individuals or organisations actively involved in electronic publishing and electronic communications. Program co-ordina-tors from national foundations are welcome to apply but they must be active in the field of electronic publishing. The preliminary programme for the conference has been published on the Internet and the URL is http ://www. ukc. ac. uk/li brary/ICC C9 8/ Our program will support up to 40 participants from the region on a roughly matching funds basis. We will pay for the conference registration and accommodation (at a total of $560). We are asking that the each national foundation naminate between 1 to 4 participants, in order of priority, and send their names and details to us so that in the case of there being more than 40 we can liaise with your foundation to agree on who we are able to support. Please contact us if you have any inquiries. The key contact person is Victoria Levai, Co-ordinator, Electronic Publishing Development Program, on telephone number (36-1) 327 3014 and e-mail vlivai@osi hu 14 Knjizjiicsrskt.' limit..' K( 1998)2 INTERNATIONAL CONFERENCE THE 21st CENTURY INFORMATION SOCIETY: THE ROLE OF LIBRARY ASSOCIATIONS On behaif of the Open Society Institute's Network Library Program (OSI-NLP) and the Council of Europe, we are inviting you to apply to participate in a conference entitled, "The 21s Century Information Society: The Role of Library Associations", which will be held in Budapest, Hungary from 10-14 May 1998. The conference will bring together up to 100 library association leaders from Centra! and Eastern Europe and the countries of the former Soviet Union to discuss issues of mutual concern and interest. In addition, a number of international library association leaders have also been invited to participate. The conference themes that members of the OSI-NLP and Council of Europe organizing committee wish to address include: 1. Promoting libraries: promotional materials such as posters, bookmarks, videos, websites, the Internet, etc.; methods of promotion/public relations; audience, etc. 2. Library advocacy: working with local and national political leaders, community groups, lobbying for libraries; the "privatization" of libraries (cultural and administrative autonomy), etc. 3. Continuing education and professional qualifications: offering training; accreditation of degree programs/minimal standards in training & education; conferences and workshops, exhibits, professional publishing (association newsletters/journals as well as publishing about professional issues), introduction to the "New Book Economy", etc. 4. Professional ethics and intellectual freedom issues and librarians: establishing a code of ethics, bili of rights; fees for service to end users; commercial databases; competition vs. cooperation within the library community; defining mission; goals & objectives of library associations in changing environments; promotion of public services; the role of library associations as non-governmental organizations, etc. 5. Regional and local chapters: establishing/managing them, their role, relationship to larger association, membership development, chapters within a larger association, etc. 6. Promotion of international standards for libraries. 7. Research and cooperation: increasing the exchange of information and raising the awareness among library associations of international, European, and collaborative projects (including collaboration with publishers). 8. Library legislation and national information policies: how various countries define their national policy for libraries; the role of libraries in the information society (i.e., forthcoming European Green Paper); copyright in a digital environment, etc. In addition to the work-intensive panels and presentations, we hope to be able to schedule several tours of local libraries and Budapest, as well as an opening reception where all of the 15 Knji/nitarskc novice S( l'W8)2 participants can interact on an informal basis. Ail the Association will be able to participate in the Poster session which will be opened on the 10 May. If you are interested in presenting a paper 011 any of the above topics you should seiiu a brief summary (not more than 500 words) by 20 February, 1998 to: Rima Kupryte OSI Network Library Program Manager Oktober 6 utca 12 105! Budapest Hungary e-mail: kupryter@osi. hu tax: 36 1 327 3101 tel. 36 1 327 3100 Anyone wishing So attend the conference should fill the registration form, attach a resume and the letter of interest and submit it to the library coordinator of the national Soros foundation by February 20, 1998. Please note that the working language of the conference will be English (Russian translation will be available upon the request); The selection will be made by the organizing committee members of the OSI-NLP and Council of Europe in cooperation with the library coordinators of the national Soros foundations. The organizing committee anticipates selecting the participants by the end of February 1998, based on the individual's record of involvement in library association activities in his/her country as an active member, selected officer, or staff. COSTS Housing expenses, meals, and airport transfers in Budapest will be paid for by the OSI-NLP; however applicants should be prepared to pay for their own round-trip transportation to/from Budapest. Please note that we are asking all the participants to secure funding for their travel before applying. It is hoped that these funds could come from the participant's home institution, association itself or the national Soros foundation. FA ŠE TO OBVESTILO KNJIŽNICI NA NJENO POBUDO Občinski svet občine ***** se na seji, dne **** ni strinjal s tem, da je gradivo za seje Občinskega sveta na razpolago tudi v vaši Knjižnici. Svetniki so bili mnenja, da si občani različno tomačijo razprave in sprejete sklepe Občinskega sveta, zato se v javnosti pojavljajo nerealne informacije. Prav tako so menili, da bi morali biti s sprejetimi sklepi in akti obveščeni vsi občani, zato so predlagali, da se o leteli v bodoče obvešča preko **** novic. Sprejeta sta bila naslednja sklepa: 1. Zainteresirani občani se lahko z gradivom za posamezne seje Občinskega sveta seznanijo v tajništvu Občinskega sveta. 2. Delovanju Občinskega sveta, torej s sprejetimi sklepi in akti, se v bodoče občane **** seznanja tudi preko **** novic. Knjižničarske novice S( 1998)1 OBVESTILA POPRAVKI V zadnji številki Knjižničarskih novic smo objavili seznani visokošolskih knjižnic v Sloveniji. Prosimo vas, da v tem seznamu popravite naslednje podatke: 1. Centralna medicinska knjižnica (str. 9) Univerze v Ljubljani ima spremenjen urnik poslovanja in sicer: pon., sre., čet.: 8.00 - 19.30 tor.: 9.30- 19.30 pet.: 8.00 - 15.00 delovni čas v juliju in avgustu: pon.-pet.: 8.00-15.00 sre.: 8.00-18.00 2. Naravoslovnotehniška fakulteta. Oddelek za tekstil. Knjižnica oddelka za tekstil (str. 9) in ne tekstilno tehnologijo. 3. Ekonomsko poslovna fakulteta (str. 13) Univerze v Mariboru ima nove telefonske številke: za izposojo gradiva 22-90-237 v čitalnici knjižnice 22-90-327 Prosimo vse vodje visokošolskih knjižnic, da čimprej javijo Državni matični službi za knjižničarstvo vse morebitne spremembe pri naslovu knjižnic, telefonskih številkah in odprtosti knjižnic. Ana Martelanc PRILOGE 1. Pregled dejavnosti visokošolskih knjižnic v Sloveniji v letu 1996 V prilogi Knjižničarskih novic 7(1997)12 smo objavili več tabel, ki prikazujejo delovanje visokošolskih knjižnic. Ker je prišlo do tehnične napake (ponovitev istih številk v treh stolpcih) v tabeli št. 1 in sicer v stolpcih "medbibliotečna izposoja skupaj" in "Delavci - skupaj - vsi" ponovno objavljamo to tabelo. Za napako se opravičujemo.—Ana Martelanc 2. V drugi prilogi objavljamo: prijavnico za referat na letošnjem strokovnem posvetovanju ZBDS na temo "Normativni položaj knjižničarstva ", - prijavnico za Kalanov sklad - naročilnico za Zbornik, ki je izšel ob 50-letnici ZBDS. 3. V tretji prilogi pa objavljamo prijavnico referata in prijavnico za VII. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS na temo "Sodobne informacijske tehnologije in njihova uporaba v specialnih knjižnicah ". 17 Knjižničarske novice 8( ! 998)2 Tabela 1 I. KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI (31.12-1396) "I ZBIRKA PRIRAST SERUSKE PUBLIKACIJE - TEKOČI KASLOV1 ¡OBISK IZPOSOJA DELAVCI IN akup 1000 IT) KNJIŽNICA knjižnega gradiva leknjlž. jradtva Standardi =>atantl IsKUPAJ j ! I nllžnega Ineknjlž. jradlva ¡gradiva land. -■atorrt. j , i SKUPAJ d tega afcup Ddpls —L časopisi, revija) Časniki SKUPAJ ¡drug® VSE j pub!. ¡SKUPAJ SKUPAJ ia dom jv knjlžn. ! SKUPAJ ledblb. »KUPAJ SKUPAJ ( VS! 01. Ajtademija za glasbo 12.8341 2.960 01 0! 15.794 91 3-32 , 0I 0I 443 62 0 . 111 0| 11| Ol 111 4.065! 5.246 5.246 , 131 1 093 02. AGF1FT 28.5131 117.71/ ; 3.576 Ol 149.806 433 3.912 ' 0I 0I 4.331 2731 30 I 741 0| 74j 201 941 4.027 ! 2.480 i 1.547 I 4,027 I 0| 4! 1 871 03 Aka i za likovno umetnost 10.2111 4.732 Ol Ol 14.943 491 177 01 01 668 414! 133 j 63 0i 631 Ol 63 j 5.473 3.781 i 25,733 "I 29.520 'I 5! 3! 2 734 04. BTF - Centr bioteh. knjiž 11 031 j 25 0I 0! 11.056 366 6 I, 01 0 372 : 671 3 j 55! 31 53 Ol 58! 1 ..230 395 1 2.369 3.364 j 12.91 2j 63.360 ' 05. BTF - agronomija 54.6491 1.410 431 0| 56.107 957 64 i Oi 0 1.021 560 0 2271 li 228 0| 228! 7946 18.022 16,295 34.317 : 367' 3! 06. BTF - gozdarstvo 33.9141 35 0! Ol 33.349 322 12 0I 0 934 ! 458 0 2981 2! 300 0| 300 5.791 9.564 l 9.466 19.030 57 31 07. BTF - lesarstvo 14.1381 53 84| 0I 14.280 455 3 84 j 0 542 286 C I 701 6j 76 2| 78 6.151 3.156 : S.S66 9.822 i 1131 2 08. BTF - zootehnika 26.2351 8.395 451 01 35.175 323 772 : 2! 0 1 697 615 0 ■ 231! 0| 231 Ol 2311 5.757 , 3.000 " 14.757 • 684 i 3 09. BTF - živilstvo 24 616j 2.900 0l Oi 27.516 1.688 500 l 0I 0 2.388 1471 0 - 175 0| 175 0! 17S| 10.1001 11.150 1 16.400 27.550 2.922 5! 3.411 10. EF - Centr. ekonom, knjiž. 196.7091 19.497 : 0! 0| 216206 5.855 437 1.197 |____0_ 0 0 0 7.052 : 2576 0 . 439 19| 458 Ol 453 130.154| 118.699 132.59/ 251.296 927 1Si 29 334 11. Fak. za arhitekturo 17.388! 0 0| Oj 17 988 0 437 425 0 84( 1| 35 0| 85 6,399 5.339 16 11 3.077 12. FDV- Osred. družb. knjž. 156.991! 1.181 0! 0I 158.172 1,836 973 Ol 0 2.814 824 43 : 3241 14 i 338 241 362 41.376 i 12.005 17 983 23.385 322 11! 7.544 13. Fak. za elektrotehniko 51.6151 0 7.5341 0j 59.149 1.531 0 0! 0 1.531 , 3051 56 2531 2! 261 Ol 261 j 21.8241 S.024 14.506 | 22.530 464 4! 12.953 14, Fak za rarmacno ' 3.303! Ol 4 3.312 47.682 0 0 , 561 01 56! 01 56 1; 6.690 15 Fak za gradb. in geodez. 46.212! 0 1.470 0 870 0 5! 0 875 705 0 1831 3! 191 01 191 15.830! 6.453 ! 5.072 : 11 525 230 3 17.449 16. Fak. za kem. in kcm teh 40.0121 0 0! 0j 40.012 826 0 Oi 0 826 8*8! 1.133 152| Ol 152 «I 152 3.400 9.400 * 1.056 2! 17 FMF- Astronom knjižnica 7 6751 147 Oi 0| 7.822 131 27 0I 0 213 131 68 | 32j Oj 321 0! 32| 843 0 843 14 1: 2.362 18. FMF - Fizikalna knjižnica. 8.3681 34 0! 0| 8.402 350 31 ! Ol 0 381 , 298 211 231 ol 281 0| 28 j 3.097 0 3.037 27 Il 3.168 19. FMF - meteorologija 3.265! 2 0 Ol 3.267 95 0 Ol 0 96 ; 60 0 : 251 0| 251 Ol 2S| 3_ 3 ____1.315 _24.389 1.034 20 FMF - Matemat. knjižnica 45.515! 1.663 0 0| 47.133 1.790 375 0! 0 2.165 1251 350 172! 3i 175 55! 230 10.432 13.593 0 ' 13.599 36 d 21 FMF - mehanika 10.927 14 750 2 0 0 10.923 69 2 Ol 0 71 59 0 ' 12j Ol 12| ! 12 1.932 2.002 350 2.352 23 1 22. Fak. za pomor, in promet 0 i 0 ol 14.750 314 0 oj_ 0 161 ! 28i 2 814 607 C 1141 51 119! 0| 113 9.324 7.916 ! 1.403 9.324 39 2! 6133 23. Fak. za strojništvo 59.949 70U 7 123 221 67.794 2.031 2 222 1147 50 308 8 31 Si 33! 349 32.534 25.241 15.600 40.841 3.025 6 14.358 24. Fak za šport 21.612! 1.156 0 0 22 756 9141 0 1 01 0 3i4 447 0 1 66 0 681 Oi 58 8.950 -0.250 i 20.100 " 30.350 ' 11 4! -341 FF-CHK j [ | | | J 25. • arheologija 22 897! 0 0 0 22.897 7281 0 0 0 726 , 726 225 l 0 225 Ol 225 1.550 1.650 5 1! 824 26, - bioliotekanstvc 906i 4 ! 10 0l 922 233! 3 3 0 239 . 89 0 ! 15, 2! -!8 1! 19 1 843 745 257 1.002 1 11 1.910 27 - etnol., kult. antrop 14.629: 0 0 14.529 : 5.276 539; 0 1 0 0 533 : 317 0 ! 281 0| 23 _ il 33 1,936 1.230 3.166 7 11 1.210 23. - filozofija 15.275! 1 0 ____ 0 3491 1 ! 0 350 I 316 0 ! 411 0! 41 0 41 3.810 5.755 155 5.910 9 31 2.981 29. - geocrafija 37.105 36.107 0! Ol 73.212 887 217 0! 0 1 104 363 C i 273! Oi 2731 0 273 33.807 12 302 29 963 42.265 24 4 2.193 30. - geitnan. |ez. 52.7891 169 0| 0! 52.958 1.778! 50 0 C 1 828 736 80 146! 1 147] 0 147 13.704 22.216 11.431 33.647 61 4 5.680 31. - klasične filolcgije 12.2051 2 Oj C | 12.207 2251 2 0 0 0 227 73 0 271 0 27_[_ _0J 27 2.377 345 2.320 3.765 1 i! 743 32. - muzikoiogija 6.602 7.535 0| 0I 14 137 212 708 J 0 920 78 0 ! 26| 0 261 0 25 4.033 3.201 3.842 7.043 0 11 504 33. - pedagogika 20.424 i 22 0| Cl 20446 2 01 0 646 343 644 0 ! 47! Ol 47' 0 47 4.164 147 4.311 0 1' 2.641 34, - prim. knjiž , lit. teor 13 345 35 0 0| 13 380 348 128 0 01 0 272 0 i 411 Ol 41 0 41 1.761 5.244 0 5.244 0 11 1.173 35. - pnm. spi. jezlkosl. 7.264 15 01 7.279 0 Oi 0 128 ! 128 0 ' 13! 0| 13 0 13 395 890 100 990 0 1! 919 36. - psihologija 18.7751 273 0 Oj 19048 378 | 53 0! 0 1.031 i 918 0 I 34] 0| 34 0 94 7.510 1.581 9.091 114 2| 1,770 37. - roman, jez., knjiž 234501 30 01 Ol 23.480 3401 1 o| C 341 243 0 ! 31] Ol 31 0 31 3.542 6.7S3 1.137 7.905 2 2 i 2.334 38. - sicvan. jež., knjiž. 95.5201 868 0| 0! 96.388 1.913! 2 01 0 1.915 814 404 i 107 1i 108 176 234 47.7131 31.608 16.105 47.713 0 5! 3.742 39 - sociologija 18.7611 0 Oi 0| 18.761 837 0 o; o 837 301 0 53| 01 53 Oj 53 3.2401 6.680 180 6.860 55 11 2.948 40 ■• umetn. zgodovina 17.7751 6 0! 0| 17.781 5161 6 01 0 522 225 0 47 i oi 47 0 47 4.428 i 3.214 36 3.300 0! 31 1.835 41. - zgodovina 43.4761 0 0| 0| 48.476 1.541 0 3! 0! 1 541 1541 102j Ol 102 0 102 5.000 I 9.456 4.500 13.956 15| 3i 2.959 42. MF ■ Centr. medicin, knjiž 191.4921 712 0! 0| 1S2.204 3.7951 340 0 ol 4.135 3276 690 963 ol 963 0 963 29.664 I 74.253 6.000 30.253 " 10.7921 18l 101462 43. NTF - geologija 37.710|_ 6.521 0| 0! 44,231 210| 26 0 0! 236 176 0 71 0| 71 0 71 2.100! 3.030 • 45- 3.135 ' 301 2 5 335 44 NTF - rudarstvo in geocen. 54.642 7 0 0 54.649 213| 0 0 0I 213 113 0 60 Oi 60 0 50 3.219| 4.424 1.258 5.682 1641 11 5.335 45 NTF - kem. izobr., inform. 10.6321 5.655 * 0 0 16.287 27' I 230 0 Ol 501 143 0 ! 74! 141 88 0 33 16 3001 20.000 - 20.000 " 131 j 7 3.117 46. NTF - tekstilsivo 13.5931 1 2.597I 24 16 220 2721 0 0 0 0 t 272 272 0 84! 0 213 5 84 0 34 4,120! 4 922 0 _ 4.922 3831 2 | 3.526 47 Pedagoška fakulteta 87.405 1.213 Ol o| 88.618 2.4661 30 0 2.496 1321 65 218 0 218 43,6761 121.251 3.252 130.503 2211 5l 11,344 48. Pravna fakulteta 101.243 0 01 ol 101 243 1.175| 0 ol 0 1.175 734 0 1991 28 227 0 227 23,45/1 29.751 15.032 44.733 571 51 8.566 49, Teološka fakulteta 54,430 14.395 ol Oi 68.825 1.34- I 241 0I 0| 1.582 1341 0 4261 22[ 448 0 448 13.0901 5.400 - 3.300 * 14.700 - 42| 2 7.383 50. Vetenn. fakulteta 46.936 48 ol 0 46.984 3551 5 0I 0[ 860 855 37 155| 2! 157 0 157 3.307 3.726 7.033 2.0121 3 8.055 51. Vis. šola za soc. delo 22,760 235 0 0 22.335 2.31 P F 69 Ol Ol 2.331 1875 0 S0| 471 107 107 18Si 5.259 5.259 • 201 2 3.806 52. Vis. šola za zdravstvo 17.527 7 0| 0 17.534 1.0851 5 0| 0I 1.090 590 13 112| li 113 25 138 10.352] 13.190 5.153 18.348 9591 2 3.965 53. Vis. upravne šcla 2.994 21 ol ol 3.015 1.224 1 26 o! Oj 1,250 722 0 39j 6 45 0 45 221 1 3 894 SKUPAJ KNJIŽ. UNIV. V LJ. 1 968.606 237.001 22.487) Soj 2.228.144 | 51.587 1 10.566 122| 2 \ 62.297 34.747 I 3.493 7.238| 196 j 7.434 341 7.775 600.514j 673.216 438.403 1.111.619 2S.300) 167 413.497 54. Nanodna in univerzit. knjiž. t 236 805 I 848.646 11 334| 0 2.147.485 19.897! 11.674 181 01 31.589 3.733 0 3.170| 146 3.316 3 316 235.307 ! 87.381 103.454 130.835 6.239 127 103.000 55. Centralna tehniška knjiž. 219.876 613 30.000 ! 0 310.439 5.039! 60 20.000! i 25.105 3.536 I 5 1.2741 2 1.276 0 1.276 118.0221 155663 108.000 263.869 20.062 57 79.071 SKUPAJ 3.475.287 1.086.460 124.321 j 5oj 4.686.118 | 76523| 22.320 20 14oj 1 113.991 42.016 ! 3.504 11.682| 344 [___J2;026 341 12.367 353.843| 316.466 649.857 1.566.323 53.101] 351 595.566 Tabela 1 IL KNJIŽNICE UNfVERZE V MARIBORU (31.12.1936} ZBIRKA PRIRAST SERIJSKE PUBLIKACIJE - TEKOČI NASLOVI OBISK IZPOSOJA DELAVCI Nakup KNJIŽNICA knjlžnsga I leknjlž. Standardi Ipatflnt: jsKUPAJ knjlžnaga neknjlž. stand. patent. SKUPAJ od tega Odpis Časopisi, jčasnlkl SKUPAJ ¡druge VSE SKUPAJ na dom v tin jim SKUPAJ medblb SKUPAJ v 1000 gradiva cjraclva I gradiva grad'va I jnakup (revije) | pubL SKUPAJ SKUPAJ VSI SIT 56. Univerzitetna knjiž. Maribor 564.5871 119.003 01 Ol 713.590 24.506 5.556 Ol 0 30.063 7.347 443 2.056 j 420 2.4751 0 2.470 307.291 312.758 647.508 960.276 10.590 70 75.663 57 Ekon,- poslovna fakulteta 62.125! 7.860 Ol 0| 69.985 2.971 698 Ol 0 3.869 2 014 427 38J1 361| 1 362 123.600 62.141 40.000 " 102.141 ' 698 6 18.377 58, Fak. za kmetijstvo 18.155 54 11: Ol 18.220 849 c 0 0 349 495 7 ] 139 0 139) 9 148 9.416 6.486 7,834 ' 14.320 " 590 2 4696 59 Fak z& organiz vede KR 32.013: 80 Ol Ol 32.093 1.098 77 0! Ol 1.175 6961 0 154: 1 155j_ 0| 155 13.100 5.700 2.500 8.200 115 4! 8.838 60 Krjiž. tetimšich fakultet 64 754, 51 6.839I 0| 71644 2.550! 7 0! 0 2.557 1.671 143 3121 14 326j_ 21 347 36.519 61.983 3.481 65.470 3.2821 81 31.734 61 Periag. fakulteta MB 76.505 21 807 361 0! 98.348 4730 606 Ol 0 5.336 2.649I 25 2741 5 279! 0 279 38.003 68.874 41.528 114.372 " 286| 7 15.392 62. Pravna fakulteta MB 24 848 42 0! Ol 24.890 765! 23 0 0 788 424 0 80! 7 87i 21 108 5.115 0 5.115 75 3 2 673 SKUPAJ 842.967 178.897 6.686( o| 1 028.770 37.469 7.167 0 44.636 | 15.296 1.045 3.376) 447 3,23j 52 3.375 527.928 523.073 742.651 1.269.894 15.637 100 '57,423 AL OSTALE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE zs:rka PRIRAST SERU SKE PUBLIKACIJE - TEKOČI NASLOVI OBISK IZPOSOJA DELAVCI Nakuo KNJŽN1CA knjižnega neknjiž. Standardi Patenti ¡SKUPAu knjižnega neknjiž. stand. patent. SKUPAJ od toga Odpis Časopisi, Časniki SKUPAJ drugo VSE SKUPAJ na dom v knjlžn. SKUPAJ medblb. SKUPAJ v 10U0 gradiva gradiva gradiva gradiva nakup (revije) pub!. SKUPAJ .SKUPAJ VSI SIT 63. Visoka pol,- vam šola"1 7,630 30 0I 0 7,660 368! 0 0 0 368 2141 0 56 21 58 0 58 48 1 500 ' 1 000 " 2.500 " 22: 1 1.600 64. Irri za delo pn PF 3.29? 0 0 0 3.293 26 0 C 0 2S 261 0 23 1 24 2 26 482 331 863 0! 31 1263 65. Inst. za knminoi. on PF 19.871 0 o; oi 19.871 285 : 0 0 0: 285 161 0 55 O! 59 0 59 9.486 9.656 0 9.656 40 i 2 886 882 66. Insl za rnedn. pravo 18.407 1 0 01 18.408 211 1 0 0 212 C 0 0 0 Ol 0 0 2331 0 0 0 15! 2 0 67 Pedagoški institut 7.925 0 Ol Ol 7 926 261 0 0 0 261 123 0 46 1 47 0 47 112 281 238 519 34 i 2 748.000 SKUPAJ 57 127 31 0 0 57,158 ,151 1 0 0 1,52 524 0 184 4 188 2 190 9.879 11919 1.619 j 13.538 111 10 1.637.745 SKUPAJ KNJ. ULZ NUK IN CTK 3.475 287 1.086.460 124 3211 50 4 686 118 76.523 22.320 20.140 8 '18.991 42.0161 3 504 11.682 344 12.026 341 12.367 953.343 916.466 649.857 1.566.323 53.101 351 595.568 SKUFAJ KNJIŽNICE UMB 842.987 178 897 6.386 0 1 028.770 37 469! 7.167 0 0 44.636 15.296 1.045 3 376 447 3.823! 52 3 875 527 928 523.073 742,e51 1.269.894 15.637 100 157.423 SKUPAJ OSTALE KNJIŽNICE 57.127 31 0 0 57.158 1.151| 1 0 0 1.152 524 n 184 4 18a| 2 190 9.879 11.919 1.619 13.538 111 10 1 6.37.745 SKUPAJ SLO 4,375.401 1.265 388 131.207 50 5.772.046 115.143 29 486 20.140 8 164.779 57.836 4 549 15.242 795 16.037 395 16 432 1.491.650 1.451,458 1 394.327 2.849.755 68.849 461 2.390.736 Legenda: (") Ocena (0) Vnidnost podatka je nič Pojasnilo v spremnem besedilu Pralno polje (z izicmo FF-OHK) pomeni, da knjižnica pcdattca ni posredovala. K) Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)2 Strokovno posvetovanje in skupščina ZBDS "NORMATIVNI POLOŽAJ KNJIŽNIČARSTVA" Celje, 8.-10. oktober 1998 Naslov referata:______________ Avtor:____ Naslov delovne organizacije: Tel., fax:__________________ E-mail:______ Ključne besede:______ Izvleček (do 200 besed): Prijavnico pošljite najkasneje do 20. marca 1998 na naslov: ZBDS. Stanislav Bahor, Turjaška 1. 1000 Ljubljana. Priloga Knjižničarskih novic S(1998)2 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE K a i a n o v s k i a d Kalanov sklad je spominski sklad, ki so ga ustanovili slovenski knjižničarji leta 1974. Namen sklada je, da v spomin na delo zaslužnega slovenskega knjižničarskega delavca in vzgojitelja Pavla Kalana pospešuje individualno in skupinsko strokovno, teoretično in raziskovalno delo slovenskih knjižničarjev. Kalanov sklad ima individualne in kolektivne člane. V sklad se lahko vključujejo kot individualni člani posamezni knjižničarski delavci, kot kolektivni člani pa knjižnice. V sklad se lahko vključujejo tudi druge pravne in fizične osebe. Člani Kalanovega sklada s svojimi letnimi prispevki omogočajo njegovo delovanje oz. nagrajevanje avtorjev tistih pisnih strokovnih del, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije slovenske knjižničarske vede in k praksi knjižničarske dejavnosti. Upravni odbor sklada naproša tako posameznike kot njihove knjižnice, da pristopijo k članstvu in tako pomagajo, da bi Kalanov sklad svoj namen uresničeval še naprej in še razširil obseg svojega delovanja. Najnižji prispevek znaša v letu 1998 za individualne člane 1.000 SIT in za kolektivne člane 5.000 SIT. PRIJAVNICA ZA VČLANITEV V KALANOV SKLAD j Individualni član Ime in priimek:___________ Stalni naslov:________ Zaposlen:___ Član Kalanovega sklada želim postati z letom: Datum:____ _ ____________ Podpis: [Kolektivni član Knjižnica oz. ustanova:_________ Naslov: _____________________________________________________ Član Kalanovega sklada želim postati z letom: _______________ Datum:_____ Podpis odgovorne osebe: ŽIG Naslov: Sekretariat ZBDS, NUK, Turjaška L 1000 Ljubljana Tel.: 061/224-975 Fax: 061/125-92-57 Kontaktna oseba: Stanislav Bahor Žiro račun sklada: 50100-678-47436 z oznako "za Kalanov Sklad" Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4 50 LET DRUŠTVENE DEJAVNOSTI : ZBORNIK V letu 1997 je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije praznovala 50 let društvene dejavnosti. Ob tej priložnosti je ZBDS izdala zbornik, v katerem je kratek prikaz pomembnejših dogodkov v 50 letnem delovanju DBS oz. ZBDS, seznam nagrajencev Kalanovega sklada in dobitnikov Čopovih diplom, svoje spomine na delo v društvu pa so objavili dr. Bruno Hartman, Mara Šlajpah, Jože Šifrer, Maja Kuštrin-Čemažar in mag. Jože Kokole. Zbornik je dopolnjen z zanimivi fotografijami, ki nas popeljejo tudi v "družabna" dogajanja našega društva. Zbornik je vsekakor publikacija, ki bi se morala najti na policah vseh slovenskih knjižnic. Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)2 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA gdč. Špela česen Turjaška 1 1000 LJUBLJANA N A R O Č l L r>' 1 C A Ustanova: ___ Ulica:___________ Pošta:___Kraj:_____ Odgovorna oseba:_____ Naročam_______ izvodov publikacije 50 let društvene dejavnosti : Zbornik. Ljubljana : ZBDS, 1997. Po ceni 500,00 SIT. Datum: Podpis: Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4 50 LET DRUŠTVENE DEJAVNOSTI : ZBORNIK V letu 1997 je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije praznovala 50 let društvene dejavnosti. Ob tej priložnosti je ZBDS izdala zbornik, v katerem je kratek prikaz pomembnejših dogodkov v 50 letnem delovanju DBS oz. ZBDS, seznam nagrajencev Kalanovega sklada in dobitnikov Čopovih diplom, svoje spomine na delo v društvu pa so objavili dr. Bruno Hartman, Mara Slajpah, Jože Sifrer, Maja Kuštrin-Čemažar in mag. Jože Kokole. Zbornik je dopolnjen z zanimivi fotografijami, ki nas popeljejo tudi v "družabna" dogajanja našega društva. Zbornik je vsekakor publikacija, ki bi se morala najti na policah vseh slovenskih knjižnic. Priloga Knjižničarskih novic 8( 1998)2 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA gdč. Spela česen Turjaška 1 1 000 LJUBLJANA N A R O Č I L IN l C A Ustanova: Ulica:______________________________________________ Pošta:____ _ _ Kraj:____ Odgovorna oseba:_______ Naročam_______izvodov publikacije 50 let društvene dejavnosti : Zbornik. L jubljana : ZBDS, 1997. Po ceni 500,00 SIT. Datum: Podpis: Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)2 VIL POSVETOVANJE SEKCIJE ZA SPECIALNE KNJIŽNICE ZBDS Sodobne informacijske tehnologije in njihova uporaba v s p ecialn ih knjižn icah Ljubljana, 5, - 6. november 1998 PRIJAVNICA Prijavljam udeležbo na strokovnem posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice ZBDS: Ime in priimek:_ Knjižnica/ustanova: Delovno mesto:__ Naslov: Tel/Fax: E-mail: Kotizacija za udeležbo na posvetovanju znaša 25.000 tolarjev, če se boste prijavili do 31. oktobra 1998. Po tem datumu bo kotizacija 30.000 tolarjev. V kotizacijo so vključeni tudi: zbornik, reklamno gradivo, osvežilne pijače in dve kosili. Avtorji referatov, ki bodo predstavili referat, so oproščeni kotizacije. Kotizacijo vplačate na žiro račun: 50100-603-40295 (z oznako 7. posvetovanje sekcije). Prosimo, da kopijo plačila (virmana) priložite k prijavnici ali jo pošljete, če ste prijavnico že odposlali. Prijave sprejemamo najksneje do 31. oktobra 1998 na naslov: NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo, mag. Nada Cešnovar, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije tel.: (061)125-01-31 (interna 163) ali (061) 125-50-14. Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)2 VIL POSVETOVANJE SEKCIJE ZA SPECIALNE KNJIŽNICE ZBDS Sodobne informacijske tehnologije in njihova uporaba v sp ecialn i h knjižn icah Ljubljana, 5. - 6. november 1998 PRIJAVNICA REFERATA Prijavljam referat za strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS: Naslov referata:__________ Avtor:______________________ Knjižnica/ustanova:_________________ Naslov:___________________________________ Tel./Fax:________________E-mail:_________________ Ključne besede:_________ Izvleček (do 200 besed): Prijavnico pošljite najksneje do 1. aprila 1998 na naslov: NUK, Državna matična služba za knjižničarstvo, mag. Nada Cešnovar, Turjaška 1, 1000 Ljubljana