leto v. TrM, 1. iiovein11»iia 1.93« ,<>!. I« Prijateljstva, ki se ustvarjajo v naj-tHv.jiii časih, je težilo ,p<»f/':UTaka Prijateljstva, kil so še danes sveža, so se snovala med drugo svetovno vojno med francoskim in jugoslovanskim narodom. Člani /Ji NOli iz Tržiča smo vrnili oliisk francoskim bivšim partizanom in mterniiiranoem v Parizu v drugi potovici mesce;, oktobra t. 1. Obiska so se udeležili tovariši Franc l pogledati kraljevo palačo z zlatim laskom, krasnimi freskami, lepim zuna-"i'ui okoljem, kot so krasni' bazeni, ob-z 'lepim cvetočim parkom- Palača jWji na majhnem hribčku, did kolčler je Jm> razgled na moslo Pariz. Lepi so fSodovinsld spomeniki, grajeni prod tisoč I"'1' v gotskem odrom in dvorano / velikimi balkoni, kakor tudi dobro izurjene igralce. Kar je /a nas nekaj nenavadnega, je velik promet v mestu in pod mestom. V imc.sl.ii so preplavljene ulice z avtomobili in so_ kakor gibajoča mostna površina, ki se giblje noč in dan po pariškib ulioab. Prometne policije v centru moMl.a Sploh ni. promet usmerjiajo semaforji. Podzemska železnica je razpredena skoraj pod celotno površino mesta v dollžini do 35 km v liil iiiiinf treh nadstropjih ena nad drugo. Ta podzemski promet je hitrejši kot avtomobil' ski v mestu. Videli smo veHki parijški stolp viso'k IKK) metrov. Položili: smo venec neznanemu junaku pod slavolokom zmage, kjer je zagorela tudi plamenica v počastitev neznanemu junaku. Tu so bili p-triisoini naši bojjnii l'l)",ariš>i FiramEozi: jnyz*lienl Madanic. Lipkovskv, Lrancols LbulTin. llonrv Ro-bin, Mauricc liaulay, Leoi llobeke, Madamc Madeleine Plamenkiirl, J u lian Be-gulez, Marguerilc Levejgne in. vojni ataše lov. Kodrič. Tu smo se podpisali v spominsko knjigo in so fotografirali. Vsak je dobil svoj posnetek. Slavolok zmago stoji na šUrili iisločenih stebrih in ima dvigalo, ki vodi na v,rh slavoloka, od koder je krasen razgled po pariškem mestu. V prvem nadstropju je lep velik prostor, kjer so razstavljene zgodovui-ske slike s kratko zgodovino junakov, ki so na leni mestu doživeli revolucionarno' zmago. Bili smo radostno sprejeti in pogoščeni pri naši ambasadi v Parizu, kjer nas je sprejel ambasador tov. 1'eliler in vojni: ataše tov. Kodrič. Nekaj nenavadnega, kar smo doživeli v Parizu jo to, da so nam naši vojni tovariši priredili slavnostno večerjo v francoskem senatu, na kateri je govoril senator Leon 11 anion, pozdravil jugoslovanske oziroma slovenske partizane, naglasi! skupno borbo slovenskih in francoskih tovarišev v pretekli vojni in želel prisrčno prijateljstvo med obema deželama tudi danes ihi, v bodoče. Ostati fran-tovariši so analizirali' zgodovino med okupacijo v Jugoslaviji, pred-pa trpljenje v taborišču na I.ju-in partizanstvo po Gorenjski in Primorski. To analizo nam je, prevajal vojni ataše lov. Kodrič. Na fem slavju so bili prisotni vsi gori naviedeni tovariš« in lovarišice. Vsi. smo bili zelo razpoloženi. Francoski tovariši so zelo čustveni ljudje, zelo dobrodušni itn prijazni, kar nam jo odalo v zelo lepem spominu, ž.elimo večkratnega snidenja tudi v Tržiču in ostalih predelih našo lepe Slovenije. V imenu članstva Zli iin ostalih sini-palizerjev ;iz Tržiča se francoskim tovarišem toplo zahvaljujemo za prisrčen sprejem in gostolrjrfiinosl, ki so nimv jo izkaza®. M. K. OOiSKl bojev vsem bolju Z zadnjih dveh sej občinskega ljudskega odbora StiillU, posili z lepimi '."''skaini. Pokazali so nam ludi veliko *'v ■ 11 u> letališče Orly, od koder zle tj vsa- vl' šlirii minute c.uo 'letalo in v istem času J'!11' pristane. Dalje smo si oglodali kraj. •I('!'jr okupator streljal talce. Tu je ka-l>('':'oa, v katero so prejšnji1 večer zaprli p°veka, ki je bil naslednjega dne. uslre-wH pred to' kapelico. Ni'bče ne ve, kani ustreljenega odpeljali. Postavljen jc Spomenik, pred katerim je naš predsednik '■'"'ic Jagodic - Kirslan ' spregovoril no-, Odbor je izvolil upravni odbor obratne ambulante Bombažne predilnice in tkalnice, za upravnika ambulante pa je imenoval zdravnika dr. Andrejin Itobiča. Na i sli seji so bile -sklenjene nekatero spremembe pravilnika o plačali osebja Zdravstvenega doma Tržič. Javni vodovod, klavnica in uprava javnih zemljišč ostanejo še nadalje finančno samostojni zavodi in ne komunalna podjetja, ker nimajo pridobitnega značaja. Vodovod je sam zaprosil, da se mu ne zniža amortizacijska stopnja, Mehanična delavnica pa jo prosila za znižanje obresti od osnovnih sredstev na 1,5o/o. Obema prosujiama je odbor Ugodil, kol: je tudi ustregel želji: komunalnih obratov za znižanje amortizacijskih .stopenj. Odbor je tudi dal smernice za uporabo občinskega investicijskega .sklada. Jemalci posojala morajo imeli nekaj Lastnih liinvcslicijskih sredstev, kadar najamejo posojila pri občinskem ljudskem odboru in siicer industrija ter obrt 10 do 20o/o, kmetijstvo 5-—20o/0iJ Irgoviiia, gostinstvo ali turizem pa 10 50»V Odstotek določa v (Vsakem primeru posebej upravni odbor občinskega investicijskoga sklada. R7B6A ■SIran 2 TRZIŠKI VESTNIK St. 16 Otroške jasli so dobile novo začasno v, d. upravnika v osebi. lov. Francke Kunslelj'. Služba bo javno razpisana, nakar liioi sledilo imenovanji', definitivnoga upravnika, Anionu Abačiču In Francetu Megličiu iz Podljubelja ter Nikolu Krapežu iiz Tržiča j(e odbor dodelil slavluišča za gradnjo 'stanovanjskih hiš. Peter Uzaf s Pristave Je zahteval, da občinskii ljudski odbor razveljavi kupoprodajno pogodbo za hišo splošnega ljudskega premoženja na Pristavi, ker bi imel težkoče z odplačevanjem. Odbor jo želji ustregel. Tudi z vprašanjeni elektrifikacij« vasi Jelendol in Dol'toa se je bavii občinski Odbor. Obč. ljudski odbor je že lansko leto kupil kompletno hidroelektrarno in jo dal Gozdliieinu gospodarstvu s pogojnim, da jo montira za elekl.iiilfikac.ijo Omenjenih vasi1. Treba pa je, da so va-šča.ni' iinleresiranib vasi tudi sajmi malo pogovorijo o 'tem, koillilko bodo prispevali za "elektrifikacijo. Predsednik je na seji predlagal, da se sredstva za elektrifikacijo zagotovijo s proračunom in je občinski ljudski odbor predlog sprejel. Pristojbine na javni mestni tržnici v Tržiču so dokazano med najnižjim* v Slo-venijii, pa tudi na Hrvatskem so v nino-pffa ' krajih znatno višje. OJbCina dajo prodajalcem na razpolago pokrilo Irž.nif-co, stoISce, razsvetljavo, vodovod im po potrebi skladišča. Hcdkokaleri drug kraj nudi vse to, saj nekateri uiti nimajo tržnic. Toda stroški za vzdrževanje tržnice so višji kot dohodki in je bil odbor zalo prisiljen, daje za 50.0/o povišal pristojbine za uporabo tržnice. To povišanje ne more vplivati na povišanj« cen, saj Je treba na primer za celo košaro blaga plačali le, nekaj dinarjev. Seveda se bodo kmetovalci jezili, loda upoštevali morajo ludi gospodarske razloge tržnice, Tudi lehl.arliiia se je v nekaterih primerih morala zvišati. Ni bilo prav, da se jc za vsako tehtanje plačevala enaka lehiarina na javni mestni tehtnici v Tržiču. Oe je nekdo dobili 100 kg premoga, je plačal enako pristojbino kol listi, ki je tehtal 4000 kg. Zalo je odbor tarifo Podjetja se pritožujejo zaradi izredno visokih članarin združenjem in 3/4 letni obračun kaže, da so plačala takih članarin namesto 75«/o, že 123%, Pavšalirana obrt planiranega dohodka in dobička ne dosega in ju po vsej verjetnosti ludi do konca leta ne bo dosegla. 6 vzrokih I icdb posebej razpravlja I i. Nepavšalirana obrt pa planirani dohodek odnosno dobiček dosega oziiroma celo presega. S lir* obrtna podjetja izkazujejo izgubo, ki pa se bo do konica lota izravnala ali vsaj znatno znižala. Podjetja, ki niso rentabilna, bodo predmet posebnih razprav v gospodarskem svetu. Zadovoljiva je izpolni tov plana po komunalnih podjetjih, ki plan presegajo, medtem ko trgovska podjetja pila ni rani' dohodek brez razlik dosegajo. Stanje gostinstva v Tržiču so, je v tretjem tromesečju popravilo, saj je v I. polletju gostinstvo izkazovalo skoraj 1,800.000' din ilzgllibe. Leda se je. do konca septembra znižala že na 693-000 dinarjev. Kmetijske zadruge so v tričelrl leta izpolnile plan prometa s 80 o/o, plan dobička pa s 1220/0. MLEČNA RESTAVRACIJA Predsednik lov. LovrO Gerar je občin-odhoru predlagal, da spremeni]. (XX) kg. Zalo je Kdor tehta lažji) 1 redmel, plača manj, kdor pa težjega, plača več, Upoštevala so bo ludi kvaliteta blaga. Občinski! ljudski odbor je bil ponovno pozvan, da se izjavi o vprašanju, ali naj se v Tržiču ustanovi podružnica okrajne komunalne banke. Odbor je sklenil, da se s tem ne strinja in naj še nadalje, obstoji že ustanovljena komunalna banka. KAKO IZVRŠUJEJO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE DRUŽBENI PLAN? O tem, kako izvršujejo, gospodarske organizacije družbeni plan, je na seji podal izčrpno poročillo predsednik lov. Ccrar. Iz poročiju. posnemamo: Podjelja druž-beuega in zadružnega sektorja so v dobi; !) mesecev letošnjega leta. izvršila plan rcalizae.i;j«(dohod«k) s (i!)o/o, plaj) dobička pa s lil,«/«. Izkušnje in letošnje okoliščine kažejo, da bo planirani dohodek, gospodarskih organizacij v letošnjem letu dosežen s lOOti/o, česar pa ni pričakovali za dobiček. Piana dobička zaenkrat ne dosegajo: Tovarna kos in srpov, LIP, Runo in Bombažna predilnica in tkalnica; presegajo ga pa Pitama Triglav, 'tovarno finega pohištva. Tovarna lepenke in. Peko. Vzroke za razlike pri doseganju dobička je predsednik lov. Ccrar navedel že ob polletni izvršitvi družbenega plana. Industrija je plan prometnega davka za i) mesecev dosegla le s 66o/o, kar je razumljivo', ker se prometni davek ostvar-jia šele ob realizaciji in razlika ne.do.sega-njia tega davka obstoji v zalogah dovr-šenc.ga, toda še ne prodanega blaga v podjetjih. Izredno se. je popravilo stanje LIP, ki je ob prvem polletju imelo realizacijo daleč pod planom, dobička pa samo 17d/oi. To podjetje je v kratkih 3 mesecih planirano realizacijo celo prekoračilo, dobiček pa od 17»/o ob polletju v treh mesecih dvignilo na 52"u, četudi ima še vedno težkoče pri zaslužku raznih asorl imen lov. skemu ljudskomu odboru predla; ■se, v Tržiču ustanovi nujlno potrebna; mlečna restavracija. Odbor je predlog sprejel in sklenil izdali akt o ustanovitvi! podjelja ter je v smislu zakonilih predpisoV iilicnoval za direktorja podjetja, ki je v gradnji, lov. Jožeta Rotole-ka, za računovodkinjo pa lov. 'Miilleno Bre-zarjevo. Oprema in adaptacija lokalov sta v dejlU. V Slovcjiijli' obstoje mlečne1 restavracije samo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in v Kranju. Vse mlečne restavracije so nerentabilna podjetja, Idjlub temu pa • je Tržič pela občjna V Sloveniji1, ki ustanavlja tlako podjetje. Odbor se je strinjal z mnenjem predsednika, da so mlečna restavracija odda Začasno; v upravo Zadružnim mlekarnam' v Kranju, ki že vodijo mlečno restavracijo v Kranju »Hi se izogibajo izgubi s tem, da. v direkciji b.rezplačiioi vodijo vse upravne, komercialne in rn-čunovioidsilvene posle. Predsednik občino naj se pogaja z Zadružnimi mlekarnami v Kranju glede upravljanja mlečne restavracije v Tržiču. Cene. bi v Tr- žiču n« smele bili višje kot v mlfecni restavraciji v Kranju in. ludi asorlimeni ne manjši. Predsjednik je tudi predlagal da naj mlečna restavracijo opoldne iu zvečer daje, socialno šibkejšim slojem in pa, listini,' ki hočejo varčevati, takozvana, enolonč.na jedila po najuilžji oera (žgajnee, rižo to, makarone, zelje, fižol in podobno). JAVNO KOPALIŠČE Občinski ljudski odbor je izvolil poseben gradbeni odbor, ki naj nadaljuje ■•• pripravami za gradnjo javnega kopa.iišča v Tržiču. Vsekakor se mora pniliodnj0 leto zgraditi vsaj kopalni bazen. RENTGENSKI APARAT BOMO KUPILI Aparat bo slal 3,163.000 din. Pretežni del te nabavne vsote bo nosil občinski ljudski odbor. BIRO ZA POSREDOVANJE DELA Po sklepu občinskega ljudskega odbora je bil ustanovljen v Tržiču biro 1& posredovanje, dola. Delavci bodo od 'e nove pisarne prav gotovo imeli korist. UGODNEJŠI POGOJI ZA NAJEMANJE POSOJIL IZ OBČINSKEGA KREDIT* NEGA SKLADA ZA ZIDANJI, STANOVANJSKIH IIIS Občinski ljudski odbor je dopolnil odnosno spremenil Pravilnik občinskega kreditnega sklada za zManje stanovanj" sik i li lii.š. Občinski ljudski ' odbor bo v bodoče iz lega sklada lahko najemal P0' soji I a tudii za popravilo obstoječih sla* novanjtskih hiš. Podjetja bodo lahko i* tega sklada dobivala posojila do 00°/o predračunske vrednosti stavbe, ki bi .1° nOtele gradili. Delavci in uslužbenci bodo lahko v bodoče dobivali iz lega sklad1'1 posojila, če imajo samo 25;0,b lastni'! sredstev (75 o/o predračunske vrednost' stavbe pa jim bo dal kreditni sklad). tega sklada bo občinski ljudski odi"-"' najemal posojila (10o/o) za gradnjo komunalnih naprav, I. j. vodovoda, elektrifikacije, kanalizacije, ureditev p1"1"'' štorov okoli hiš itd. Baš lakih sredstev je našim občinskim ljudskim odborom doslej) primanjkovalo. Naši strokovnjaki v Borovem V zvezi z uslanoviillvijo industrijske čevljarske šole v Tržiču' lin Kranju, jo, bil organiziran ogled industrijske čevljarske šole; v Borovem, kamor jV. prispela delegacija tovarn obutve „Peko" in „Planika" dne II. septembra 1950 zjutraj. Industrijsko naselje Borovo leži ob Donavi kake 3km od mesta Vukovara. Pred kakimi 20 leti še pusta ravan ima sedaj prijaznejše liter, češki industrijalec, To-maš Bata je fant po vzorcu svoje tovarne čevljev v Zlimi na Moravskom CSR zgradil leta 1931 veliko tovarno čev-> Ijev. Ob asfaltirani cesti, ki vodi s kolodvora in veže glavna poslopja z industrijskimi objekti kakor tudi' z posameznimi' stanovanjskimi hišami uslužbencev, čevljarsko šolo in internatom vajencev, stoje lepi nasadi: topolov, borovcev, smrek, vmes pa cvetlični nasadi, žive meje. itd. Tovarno čevljev zagledaš šele, ko stojiš pred njo. Prijazno smol bili sprejeti v čevljarski industrijski šoli, It ';•!' prva le vrste v Jugoslaviji, poli se v šolo za industrijske vajence in industrijske mojstre, šola ima lope. prostorne učilnice in bogato zbirko raznih Učil'. Pokazali so nam učne načrte za triletno' šolanje, vajencev, šola za iliidu-sirijske mojstre je dveletna. Mojstrski kandidat mora bili dnevno 8 ur v tovarni, popoldne pa. obiskovali nekaj ur šole. / V internatu imajo vajenci in vajenke snežno bele postelj«, zračne sobe in lepo urejene omare, za obleko. PoiefJ internata je igrišče za nogomet in drug*>-Nato siiio se podali na ogled tovar«* čevljev. Zaposlenih je lam okrojg 67W delavcev in delavk. V posebnem oddelku so zaposleni vajenci, 00 po številu, » izdelajo okrog 200"parov čevljev dnevno Delo 'na tekoči Irak poteka tako, da vajenec lahko opravi Svoje določeno del"' Na vsakih 0 do 8 vajencev je pO Instruktor. Pri strojih smo videli deli!1' tako fante kol tudi dekleta. Na ta nar«1 si vzgaja tovarna, kader svojih slr«jn,J! delavcev. Vajenci ali vajeuk« po net}* dobi kol. kvalificirana delovna sila I""5' mejo za delo ob tekočem fraku pri siru" jih v tovarni. Ogledali smo si še potek dela v n«*1' ferih oddelkih tovarne. V obratu za |Z' delava gumlijaSIlih čevljev in mmW. delajo celo v treh izmenah. V metalu1'11, obratu kombinata izdelujejo nadooiest"1' dele čevljarskih strojev. Najbliže P."' navi pa stoji) tovarna za gumijaste {f (k"'lko. Poleg sestavnih delo v za gmnljtaf' čeVlje izdelujejo tudii; plašče za avl«' mohilska kolesa, cevi ild. Svojevrstna so tovarniška poslopja hiše, ki spadajo v kombinat v RoroVCl**' Zidane so iz rdečkaste opeke, nconi«'1'1"',' imajo ravne betonirane strehe brez i'n(, slrešij, lako da lije dež. če pada ™e" vetrom, po oknih in zidu. Se istega dne ponoči smo se z dobri'' vtisi vračali iz Borovega proti domu. TRZISKI VESTNIK Rado Pavčič Ob dnevu mrtvih Padlim s slavo, živimi v spravo. Crno svečano oblačilo sit je nadela. Skllonila se jp globoko, skoraj do Lal, in s prstom okorno vlekla črkam podobne črte v ostrem, belem pesku na »robu talcev. , ■ Napisala je nekaj imen, ki so bila včasih draga njej, danes pa so draga nam vsem. Tu in lam ji je kanila solza na Pesek. Vsa se je pogreznila v spornim. Nedavna preteklost, strašna in krvava, jo oživela. Zfltregljale so sovražnikove strojnice, hladno" in posmehljivo. Kri se je price-djla med prsti, ko so zgrabili jirsi, da "i ublažili skelečd bolečino, še ena vrsta strelov je pretrgala tišino bi »aztrgani Prsti so se razmaknili. Srajca je poslala vsa rdeča. Ugasnil, so. Zgodilo se je to povsod v našiL državi, zgodilo se je tudii tu pri nas. Nemo pri-cajo o tem spominske plošče, spomeniki 111 partizanska pokopališča. , Pod Ljubeljem je spomenik francoskim °* lo jskim internirancem, ki so v neznosnih razmerah živeli in umirali v faonkajš-njem taborišču. Izmučeni in sestradani, J11 nogi komaj živi, so morati pod nemško knulo graditu cesto in predor pod ljubeljskim vrhom. V smrekovem gaju pod Storžičem po-avajo prve tržiške žrtve. 20. aprila 1942 J* bilo tu med 50 Slovenci ustreljenih ° Tržičanov. Lep spomenik opozarja popotnike na njihovo mirno in tiho ležišče, 1. julija 1942 je bilo postreljenih v Mostah pri Žirovnici 29 talcev, med njimi ^ ljudi iz tržiške občine. Nedolžni ljudje so padli kot žrtve fašistične nasilne jeze. Tudi tu je slovenski narod s spomenikom ovekovečil njihovo slavo. 3. julija 1912 je bilo v Gobovcih ubitih " trži škili občanov, ki so bili napoti tedanjemu kovorskemu županu. , 8. julija 1912 so Nemci ločili 9 moških °id družin, ki so bile pripravljene za izselitev, in jih na Cegelšah ustrelili. Da-Ues je na tem mestu spominska plošča 1 vklesanimi imeni padlih. 10. julija 1912 so ustrelili 10 nedolžnih {1'Udi sredi Kovorja. Tudi tu je postavljen spomenik, ki spominja svojce padlih lr» vaščanc na grozotna krvava dejanja okupatorja. 22. julija 1942 je b;0o ustreljenih 20 talcev in neznan popotnik. Spod Zaplot-hlka, na cesti, iz Križev proti Dupljam, je hjlhov grob. . 26. julija 1912 so Nemci postrelili 9 mož lz Bistrice pri Podbrezjah. Njihove žene ui otroke so izgnali iz domov in hiše Požgali. -28, julija 1942 so Nemci pripeljali iz S«nj 50 talcev. Na vrhu bistriškega Klanca so avtomobile ustavili, izgnali talce 12 vozil in postrelili vseh 50. in enoletnem premoru so 19. januarja U44 gestapovci pripeljali iz begunjskih j-aporov .'10 talcev in jih pred vhodom v jtovor postrelili. Bili so večinoma Lju-JjJančani. Svojci so jim postavili lep spomenik. »0 februarja 1914 je bilo ustreljenih. talcev, ki j ih je vojno sodišče obsodilo ?a . smrt zaradi raznih sabolažnih de-ignj. Kje se je to zgodilo, ni ločno znano. Med njimi so bili tudi trije, tržiški občani,. Mnogo, premnogo naših ljudi je umrlo ^aJstrašncjše smrti po deldvnilh, vojnih S. koncentracijskih taboriščih, kjer so Hi zverinsko mučeni. Pomrli so zaradi ^kote, mraza, bolezni i/n prevelikega na-lyr"A- Mnogi so pomrli v celicah smrti J' Pa so lvili živi sežgani v krema tori jih. ; a Jakih strahotnih mestih so pustili svo-n "Vljenija žene, možje m otroci. Ne-Ipzabne trpke spomine vzbujajo iimena PooriŠC: Bnchenvvald, Dfichau, Belsen, Nordhausen, Ravvensbruck, Mauthausen in Auschvviitz, Veliko jih je padlo v slavni borbi proti zavojevalcu. Večkrat lačni, premraženi^ skoraj goli in bosi so se organizirano upirali močnim sovražnikovim vojnim enotam. Legendarna junaštva partizanov so nadomestila izgubo padlih tovarišev. Grobovi borcev so raztreseni po širni naši deželi. Nj'i'hpvi spomeniki so smreke, boste, skale in. prepadi. Njihove gomile so plrekrite s travo in z mahom. Padli so, ko so branili svojo domovino, ko so izvrševali revolucionarne dolžnosti ali svoje vsakdanje delo. Peljali so jih Irumorna na morišče. Mnogi so bili lo številke. Ce število ni bilo do|x»lnjeno, ga je moral dopolnili prvi, ki jim je prišel v pesti. Ene so kar našteli' iz seznamov zapornikov, druge so pobrali z domov, s po1! j in z njiv" Med padlimi; so bili delavci, kmetje in delovna inteligenca. Bili so mladi in stari, ženske in moški — da, celo otroci. Njli- Iiova trupla, so padala v jame, ki so jih morali izkopali sami. Telesa so ležala zmedena in 'nametana eno čez drugo. Vezala jih je kri in nad njimi je nemirno tavala lihio bolest svojcev in vsega naroda. Organizirano in hladno premišljeno uničevanje našega življa sovražniki! ni prineslo nikake koristi. Vrstil se je udar za udarom na njegovi! postojanke in ljudi. Povsod, prav povsod jih je čakala skrita svinčenka, granala ali bomba, ki so nosile maščevanje nedolžno poniorjeniili. Umrli so, toda njihove besede in misli so zamrle samjo na njihovih ustnicah in v njihovih srcih. Od ust do ust je šla beseda revolucije, v srcih preostalih se je njihov gnev proti sovražniku poliso-čeril. Njihova dela so se prerojena presadila v ves narod. Revolucija in borba proti zavojevalcem sla se nadaljevali. Iz mrzlih, s travo, poljskimi cvetlicami in z mahom porastlih gomil so vznikli spOrnjni in zrasli spomeniki. Tudi v naših srcih je svetal in trajen spomin na vse žrtve pretekle vojne iii naša zahvala sta skromni besedi: Slava jiml Rado Pavčič: "V SRCIH PO DELIH ŽIVIJO... Težki spomini so padli v srce ko slapovi. Strta Meči in ječi na kamnitih grobovih in prsli po črkah v granitu vklesanih drsijo, Ko burja čez Kras zadofnijo zvonovi: Mali, sinovi živijo, živijo, živijol Vzdrlilela je žena in prah poljubila z imena najmlajšega sina, ki je bil mladosti otet. Še globlje sklonila jie ozka in drobna ramena. Ustnice tiho so predse mrmrale: Naj bode preklet, kdor trosi namesto ljubezni sovraštvo v sveti Iz neme jo boli predramita vrisk iin smejanje, vzkliki veselja in sreče, živahno igranje... In ženi zazdi se, da čiste Oči govorijo — in glej, zdaj se ustna že zganejo vsem v šepetanje: Mati, ne joči, saj tvoji sinovi živijo! Mati je vstala in dvignila k sebi otroka, pogledala v modre oči in prisluhnila petju v daljavi. — Iz grl srebrnii'h se je pesem globoka razlila po poljfch, po travi in cvetju: V srcih po delcih živijo in v njih so v zavetju. Jelka Zagarjcva: Tat (lz mojih partizanskih spominov) V cerkljanskih hribih visoko nad Sp. Idrijo leži. vasica Masoira, borne hišice, skopa zemlja, ki jih obdaja. Strme njivice, na katerih ne uspeva več niti koruza, niti fižol, le še bob, krolinpir in pšenica. V tistih nepozabnih letih narodnoosvobodilne vojne so take borne vasiee preživljale IX. korpus. Kako? To je bil čudež, nepojmljiv in vendar resničen. Kdor je hodil po listih revnih hribih in grapah, ki jiilh je France Bevk lak« mojstrsko opisal, 'je spoznal nešteto zlatih src, ki so utripala v hišicah revnih Primorcev. Tam sta bili doma skrajna predanost in zvestoba borbi za osvoboditev. 1 V poslednji zimi je ležal tod visok sneg, saj. leži vaš 1000 m nad morjem. Hlevi SO bili prazni, shrambe prazne. Partizanski intendanti so pobirali poslednji, krompir. Domačini so se preživljali s suhimi hruškami in korenjem. Le prav redko je prišel pod nož poslednji prašiček. Tedaj je prišel v vas na večdnevni od- mor ruski bataljon. V njem so bili bivši Ujetniki, ki so bili pobegnili iz nem"škiih taborišč alf s prisilnega dela in končno po večmesečnem tavanju dobili slike s partizani in se z nami ramo ob ramo borili za svobodo. Imeli so svoje lastne oficirje in železno disciplino. Bili so prvovrstni borci' in neizmerno hrabri. Njihov sloves je šel po vsem osvobojenem ozemlju. Naša vojska je bila lačna. Tudi Rusi niso v Masori dobili hrane, kakršne so potrebovala njihova orjaška telesa. Ko so bili prosti, so se, razkropili po hišah in prosili hrane. To ni bilo sramotno. Trije so stopili v hišo in poprosili gospodinjo. Prijazna kmetica jih je pustila v veži in odšla po nekaj hrušk in korenja. Tam v veži je stal škaf, pokrit z o b tožen i m pokrovom. Ko so Busi odšli, je žena opazila, da je pokrov premaknjen, Prestrašila se je. V škafu je imela nasoljeno meso svojega zaklanega prašička. Videla je: en kon manjka. Stekla je naravnost iia komando (bataljona. Vsa v solzah je po/tožila, kaj se ji je primerilo. iz obhoda po vasi se je vrnilo deset vojakov. (Nadaljevanje ua naslednji sirani spodaj) Stran 4 TRZISKI VESTNIK St..đB ttadkiia Andrej Tišler TRŽIŠKEGA ČEVLJARSTVA V zgodovinii .slovenskega čevljarstva bo Jože Sleinmann priznan kol najzasluž-nojši delavec v čevljarski stroki. Doma iz Ljubljano je odšel kmalu po prvi svetovni vojni v inozemstvo, da bi si pridobil čim ver strokovne izobrazbo Po vrnitvi v domovino je postal strokovni učilčlj;. Poučeval je na ljubljanskih vajenskih šolah iin poleg lega neumorno delal za dvig čevljarske stroke v naši domovini. Predaval je na mnogih tečajih za. čevljarske mojstre in pomočnike širom Slovenije. Kjerkoli je bilo zadostno število čevljarskih vajencev, je. uvajal in vežbal najboljše mojstre, svoje- tečajnike, za poučevanje vajencev na bivših obrtno-nadaljevalnih šolah. Leta 1930 je priredila tržiška čevljarska zadruga tečaj za mojstre in pomočnike, katerega je volil Jože Sleinmann. Istočasno je A. Meh le zaradi bolehndsti podal ostavko za poučevanje čevljarskih vajencev ter za svojega naslednika predlagal šolskemu upravitelju Lajovcu pisca teh vrst. S tem predlogom je tudi Sleinmann soglašal in obljubil vso svojo pomoč tržiška slrokovno-nadaljevalni šoli, oziroma čevljarskemu oddelku, na katerem je vpeljal Meh le strokovni pouk že piiicd 6 leti lini ga je bilo treba samo nadaljevati. Prva slovenska čevljarska strokovna knjiga je iizšla v Ljujbljani leta 1913 pod naslovom »Strokovni nauk za čevljarstvo". Napisala sla jo J. Steiinmajin in J. Zaje Kfnjiga je bila razprodana. Lota 1918 je Sleinmann iiztlal „lTi.ročnik za če/ljarslvo" kot knjigo zja pouk strokovnega risanja ter tako položil temelj za enoten pouk čevljarskih vajencev na slovenskih vajenskih šolah. Ker se je v tistih letih čevljarstvo znatno razširilo tudi po tržaški okolici, zlasti v Krizah, Sebenjah, Dupljah, Ko-vorju, Ziganji vasi itd., je bilo število čevljarskih vajencev precejšnje. Na kritž-ki strokovni šoli je poučeval do januarja 1934 Adolf Strakar, čevljarski mojster iz Dupekji Strokovna nadaljevalna šola v Križah je prenehala leta 1935 in so l)|ilii vajenci vključeni v slrolkovnio nadaljevalno šolo v Tržiču. Od 27. decembra 1918 do 12. februarja 1939 je. Jože Steim.na.nn vojI-SI že drugi tečaj v Tržiču, katerega so je udeležilo 27 mojstrov in pomočnikov. Med njimi je bila tudi! Frančiška Perko, hči 'čevljarskega mojstra Jana Perica iz Snakovc-ga pri Križah. Tečaj smo zaključili s prav dobrim uspehom. NASE ŽIVLJENJE PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO Staro cehovsko patriarhalno življenje je pod pritiskom novih gospodarskih razmer v bivši Jugoslaviji začelo polagoma ugašali. Pila jo trda. konkurenčna borba za obstoji. Lastniki oziroma mojstri večjih polsirojnih obratov so ob začetkih sezon š,li z vzorci čevljev po južnih mestih Jugoslavije iskal, odjemalcev oziroma naročil. Po manj/šib obratih pa so, zlasti v letih gospodarske krize, nestrpno čakali naročil iz LJubljane, Zagreba itd. Kadar so bila naročila, jle bilo treba zaradi hitrejše izvršitve delali ponoči. Če pa so naročila ob menjavi letne in zimske sezone izostajala, tedaj je sledil, navadno brezplačen dopust. Ce jic bilo pri hiši kaj1 ,,'cvenka", so pa delali na zalogo. Najbolj sigurno celoletno zaposlitev so imeli tisli čevljarji, ki so delali vse od kraja, naročili po meri, za izvoz in popravila. Tako so ludi „plavi" ponedeljki začeli ponehovali. Leta 1931 si je tržiška čevljarska zadruga nabavila novo zastavo; ki je bila razvila na Glavnem, trgu. Vsako prvo nedeljo v mesecu so se zbrali predsednik čevljarske zadruge in odborniki' k seji, oproščanju vajencev itd. Od časa do časa j e bil kak skupni Sestanek vscii mojstrov za reševanje perečih tekočih problemov. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je imela čevljarska zadruga svoj prostor za seje in ožje svstanke v prvem nadstropju bivše meščanske šole, sedanje nižje gimnazije. Zadnji predsednik čevljarske zaadruge je bil čevljarski mojster Martin Slapar. V Tržiču je bilo poleg čevljarske zadruge tudi Združenje obrtnikov, to je mizarjev, kroj.ačev, ključavničarjev itd. Temu združenju je dolgo vrsto irl načeloval mizar- ski mojster Avgust Primožič. Ze proti koncu teta 1940, ko je drugod po svetu že divjala druga svetovna vojna, je nastalo vprašanje, ali naj obe zadrugi ostaneta še nadalje ločeni, ali in j se pridruži čevljarska zadruga sorodni zadrug v Kranju itd. Zaradi vedno večjega tajniškega dela pri obeh združenjih v Tržiču je nastala potreba po stalnem vsa-kod.nevnem tajniškem poslovanju. Ta pa je nilo mogoče izvesti na ta način, da sta se obe zadrugi, čevljarska in zdru« ženje obrtnikov, združili v eno močno 1 imenom „Skupno združenje obrtnikov v Tržiču". Na občnem zboru novega združenja p|rvo [nddeljo meseca januarja let* 1911 je bil izvoljen nov odboV iz vrst članov raznih strok. Za predsednika združenja je bil izvoljen čevljarski mojster Martin Slapar. Za tajnika je bil soglasno izvoljen krojaški mojster Leopold Val.ja-vec, ki je uradoval v pisarni združenj* na sedanji Koroški cesti šl. I vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, Dne 2. II. 1911 so bili pri novem združenju pomočniški izpili pod predsefl-*tvoi:n tedanjega upravitelja strokovne nadaljevalne šole Edgarja Voučii'c. P o p r a v e k. V prejšnji pouk splošnih predmetov dol jek, torek in sredo, od 10 (ne od 10. do, 19. ure;I števillki ben pa v [ione v do 19. ure "Vrsto kBnavlov bomo poslušali t Tržiču Koncertna direkcija Slovenije iz I j ubijane namerava v letošnji sezoni prir*' Uiti v Tržiču več izbranih koncertov, kar vsi prijatelji petja m Itepe glasbe topl° pozdravljamo. Koncerti bodo predvidoma vsak pr** pouinde.lJek v mesecu ob 20. uri v dvorani „SVoibodc". Za zdaj so v načrtu naslednji koncerti : I. koncert opernih arilj, II. koncert slovenskih itn jugoslovanskih pesmi, III. kombiniran glasbeni večer, IV. konofrt Slovenskega okleta. Dvorana je prilično majhna, Zato opozarjamo publiko, da si pravočasno *ia' Viavi vstopnice, ki so v prodaji pri Turističnem društvu. *Komandant jih je postrojili pred ženo, vendar ni mogla 'prepoznati listih treh, ki so bili v njeni hiši. Zaloi jie ukazal: „Naj se tal sani javi, sicer bo vsak. drugi ustreljen!" Strašna, negibna tišina. Potem je iz vrsle stopiti mlad mož. V njegovi torbici so našli ukradeni kos mesa, prerezan na dve polovici. Vrnili so ga ženi. Odšla je srečna in mislila, da je s tem vse. Ore j eno. Pa ni bilo Ledeno je komandant jiogledal vojaka: „Veš, kaj si zaslužil1/" „Vcm, tovariš komandant." Nato se mu je odtrgalo iz trepelajo«yega srca: „Prosim ,naj moji doma ne izvedo za mojo sramotno smrl!" Ni prejel odgovora. Obrnil se je k svojim tovarišem, vsakega posebej objel in poljubil. Se, je rekel: .jNaj vam bo moja smrt za vzgled in opomini Pozdravite mojo ženo in otro-čičcl" Odvedli so ga iz vasi na snežno puščo. Streli so zagrmeli. Tedaj šele so vaščani izvedeli, kaj se je zgodilo, tedaj je izvedela tudi lista gospodinja za slrašne posledice svoje ovadbe. Planila je v strašen jelk in si grenko očitala, da se je pritožila. Padla j« noč, prišel drugi dan in spel noč. Ustreljeni Rus je. še vedno ležal na snegu. Tretji dan je stopilo nekaj vaščanov h komandantu, zakaj svojega borca ne pokoplje, ker bi ga lahko lisice oglodale. „Mojega borca?" jih je pogledal mrzlo. „S svojim dejanjem se je izbrisal iz Rdeče armade. .Mi ga ne poznamo. Slonite z njim,. kar hočete!-' Strogost je bila našim hribovcem nepojmljiva. .Saj je vendar žena dobila meso nazaj. Zakaj torej streljat] ubogega vojaka! l!og ve kje v neizmerni Rusiji ga bc'.lo zastonj čakali in jokali za njimi Maserka je poklicala može m dala sle.sali najlepšo krsto. Vanjo so položim tujega borca. II pogrebu jč šla vsa vas. Prva j|a stopala zja krslo ona, ki je bila vsega kriva. Žalovala je za nJim. kol da bi bil njen lastni otrok. Uro daleč so ga peljali iia kmečkem vozu, v katerega je bit' vprežen mlad bikec. To je bilo poslednje živinče v vsej vasi. V Jager-šč.nli, kjer je ob cerkvi pokopališče, so ga zagrobii. Tam počiva nesrečni Rus, neizmerno daleč, od svoje velike domovine. Vsako leto ob spominskem dnevu vseh mrtvih poklekne na njegov grob črno oblečena žena in položi nanj skromen šopek. ZA UVOD ZANIMIVO PREDAVANJE Za uvod v ciklus letošnjih 1 j uhlja11' skih koncertov v Tržiču ho član Slovenskega -okteta, lov. Tome Kloizievčar, " ponedeljek, 5. XI. 1956 ob 20. uri v d\orani' „Svohode" pripovedoval o zanimivostih s turneje po Kitajskem in «°'. pol njo val svoje predavanje s krasni'11 skioptiič.niini slikami. Slovenski oklel je napravili letos vC^ liko turnejo po svetu, in doživel vsepo^ sod, kamor Je prišel, lake trilumre, kak'*' snih še ni bil deležen noben slovens« pevski ansambel. PRVI KONCERT Hi on c a rt opernih a r i i. ho ^ ponedeljek, 12. XI. 193(5 ob 20. uri dvorani „Svobodc" v Tržiču. Sodelujejo člani opere in koneer^f direkcije.' Slovenije iz Ljubljane: So«.l' Iločevarieva, Vekoslav Janko, ZdraVv Kovač in Zdenko Lukcc. Vstopnina: sedeži od L do V. vrste 100 din, od VI. do XI. vrste 8i) diln, ,0" po XII. do XVII. vrste G0 din. Vstopnice šo v prooajii. v pirarni ^ risličnega društva, eno uro prod !>r" 0 kom predstave pa pri vhodu v dvOtrS* St. 16 „ TRZISKI VESTNIK Stran 5 Pevski zbor najmlajših uspešno zaključil »Teden otroka V nedeljo, II. oktobra, so naši najmlajši pevčki ma dostojen in ljubek način počastili! s svojim pevskim koncertom 'teden olroka. Učenci glasbene šole in varovanci Otroškega vrtca so odpel* celoten ciklus otroških pesmi Janeza H i len ca, pri znanega skladatelja, otroških pesmi. 'IV-žican Franc Slabe pa je prispeval ljubko pesmico: „Nad'ica se smeje" in. s leni dopolnil osli ali: program. Vmes sla odigrala Janez Zazvonil in Vladimir Mozetič ob Spremljavi klavirja Bitenčevo „Uspavan-»O" lin navdušila prisotne poslušalce. Ves program je škrbino in z ljubeznijo »»študiral prof'. Viikl««- Schvveigiir, saj so pevčki vseli II pesmi ojApeli s tako sproščenostjo in znaujiem, da smo si! Minaj mogli predstavljati, da vse to 'uioiv.jo li naši cicibančku. Zbor. ki je. štel 32 pevcev, je lepo lin "ilirano donel in bil po vsaki pesmi na-BlTajlen s spontanim aplavzom. Vso- kh> Wsko spremljavo je oskrbela prol- Dipl Frženova, kl je 'z veščo in rulinirano Wb. še podkrepila sigurno izvajanje pev čkov. a. je oiraa Da so i ovci zreli za nastopanje, dokazuje dejstvo, da je njihovo pelje že posnel na magnetofonski Irak Radilo Ljubljana in ga I udi. že. predvajal II. oktobra ob 11. uri dopoldne. Ta oddaja je. povsem uspela, saj prihajajo po sporočilu Radia Ljubljana iz raznih krajev Slovenije želje, po ponovitvi le oddaje-. Za nas Trži črtne je lo lepa afirmacija naših pevčkov. Obžalujemo samo, da .ni bilo za ta koncert zadovoljivega odziva. Morda, bila temu kriva neprikladna ura, uu premajhna obveščenost prebivalstva. Pogrešali smo predvsem predstavnike, tržaškega javnega življenja, ki naj bi s svojo prisotnostjo dali izpodb" doče. 1'parno., da bo drugič v bolje. Cest i lamo mladim povoem - koncer-lanlom. še posebej, pa prol'. Viktorju Sehvveigerju k uspelemu koncertu, z željo, da' bi' jih v bližnji bodočnosti imeli priliko še poslušali, za kar jim bomo samo hvaležni. v. ■■. ---t—,. ilo za bolem »zim. Mira lliršl: Naš otrok je živčen Nadaljevanje) slednjič, moramo razjasniti ludi nejas "ib pojmov o histeriji, <*> kateri Indijo "i1''' 'Hi varuj ananslvoniki, da je tista bolezen, ki lahko k " 1 0 7 vara vse druge bojezni. Mnogi med njimi '^igl.a.šajo,, da skoraj ni telesne bolečine, '(|! ne. bi izvirata it/, histeričnega jedra. ?»to, je histeričnih ljudi zelo mnogo iln g prav, d,a q te/j Histerični so i moški, o l,ezr Tirnega ogo mu vemo kaj vce, otroci in ne sa:-mo ženske, kot navadno mislimo. Pri Otrocih se pojavlja histerija, od I. do II. teta, redkeje prej. Višek doseže med (i. J11 7. letom, ko zaiSne otrok hodili v Šo-jftin med 13."ter II. letom, ko vstoipa v puberteto. Do !). leta je število histerjičJ-nleni|ja Posledica telesnega obolenja. . Om'ejili bi se le na zdravljenje in vzgoja histeričnega olroka v otroški dobi. l||Vtqlj i|n zlasti vzgojitelj v •imUirnalu PjAgosto opazujeta oliraka s histeričnim g* histeri):! podobnim vedenjem. Starši 11 vzgojitelji l)i morali, bili prvi. ki l-i Poiznali vzroke histerije. Od njih zavisi, *["' otroka zafcno zdraviti, ali pa ravnajo njim nepravilnot , |U> starši opazijo mol nje pri svojem ''!'j'°l(i hO v okviru društev Rdečega križa v občini Tržič več zdravstvenih prcdavaanj,. Tako to v petek, 2. XI. bih 20. uri zvečer v dvorani „Svohode" v Tržiču predavani o o t r o k a I u b c r-aval bo direktpr Zdrav slvenegn doma v Tržiču, dr. Stanko Živec. 1 tslega dne bo ob 21). uri enako zdravstveno predavanje v Kovoirju v dvorani „Svohode'". Predavala bosta .dr. Tone Martinčie iz Tržiča in dr. Slanko Slainfl z Golnika. V torek, (i. noveidbra ob 20. uri bosta ista zdravnika o isti temi predavala tudi v Podljubelju (pri Ankeletu). Ho\siv&m Sffotti • fiGtc((€ Hodile, so: Milena Valjavoe z Loke dečka. Ana Al ja učile z Loke. - dečka, G i zel n Pušavec s Hudega dečka, Amalija Roprel liz Tržiča dečka. Srerlnim mamicam čestiitamo.! ['mrli so: Margareta Brodar i« Tržiča, stara 7(i let; Albin D a car .iz Podi jiibelja, star 53 let; Ignac Mežek iz Tržiiiča. slaiJ 65 let; Vincenc Dolžan iz Zv.irč, star 45 let; Anton Orlman i/, Tržiiiča, star 78 let; Terezija- Slucin iz Tržiča, stara "71 let, ŠSvojcem naše sožalje! Poročeni: Mihael Švab in Pavla Dovžan ■opa iz Tržiča; Jožef Cdtiič in Franci-! ška i'liirmaii, oba iz Podljlubelja; Janez Meglic lin Ivana Kavar, oba iz Gadovelf pri Tržiču; Rudolf Steber iz Jelen-dola in Božidara Savs iz Gadove!j pri Tržiču; Prane Savs in Marijla KHihae, oba iz Gadovclj j mi'. Tržiču; Edvard Perko in Gajbr'fela Linrša, oba iz Tržiča; Prane Radon iz TržIKa in Bogomira Kuhar iz Krtižev; Stanislav RTepčar iz Peten* in I"'ralnč:.škia Slildlen iz Suhenlj« 'Ivan Ojvsenek z Preži j prti Tržiču in. Jožefa Moholrko. iz Tržfiča; Anton Pa-piar z BistHine mi Tržiču in Helena Jane iz Sehenj; Janez Krsni'.k iz Peš in Jočefa Mekuč' iz K(DViori,a; Sadik Seho-vič iln Zoi-a Mozetič, oba iz Tržite, in. Janez Miklavčiič s llirušice n Pavla .lain-koviec iz liislri'ee pri. Tržiču. Mnogo sreče! PREKLIC Podpisani Prane Rotar iz Tržiča. Gari-karjeva 2(i. preklicu jem ž.al;i;\e besede, fT. i-ein jiili (i- septembra izrekel Francu Sobru s' Pristave 21. FRANC ROTAR Ali ^resnost ali potegavščina V sredo so i/z neke pisarne (ne Društva prijateljev mladine) [meko telefona Kmečke zadruge sporočili šoli v Križali, da bo v četrtek ob 5. uri popoldne v Križali ki-nopredstava za šolsko mladino. V četrtek so ponovno javiti1, da predstava bo. Predstava bo sicer imezplačna., zajradi kritja stroškov pa naj uoitelj.slvo pobere od učencev po 10 "din. Kakor je bilo naročeno, tako smo ludi storili, čeprav osebno nisem bil za. vse to preveč navdušen zaradi prejšnjih slabih izkušenj, s takimi! prireditvami. Redkokdaj so so le-te pričele ob napovedal nem času, tem-več največkrat z enourno zamudo. Oguljeni film o obutem mačku smo že nekajkrat videli. No, morda bo sedaj kaj boljšega in končno: Teden olroka je, vsaj, nekaj bp 1 tako se je zbralo v četrtek v dvorani Zadružnega doma okoli 200 otrok, tudi tisti, ki ta dan niso imelii pouka. Letošnji noviinčki so prišli, polnošlevibto. Zanje je bila to prva tovrstna prireditev. Nekateri še niso bili. nikoli v kinu. Pa so čakali pol ure, uro, kolikor niso bili žo prej zbrani, iilniskc „ekipe" iz. Tržiča >a od liikodcr. Končno je ena. od učilelic. poprosila v Kmečki zadrugi, naj, po te e-fonu povprašajo, kako in kaj. Odgovor: „.la, kaji vam niso sporočili, da. predstave ne t j oi v Nismo dobili a v Umno bi I a; Pridemo jutri, če hočete." I'čSilcJjica so je za .jutri" lepo zahvalila, kaikoe se. sploh za vse lako organiz.!li:a.ne bodočo prireditve lepo zahvaljujemo! Po cnournem čakanju so šli olrooii že v poznem mraku in dežju razočarani domov. Negodovanje so starši s tresti na, nčileljislvo, ker smo olrdke pač mi povabili. Kaj. res ni bilo mogoče v vsem Tržiču do'biii prevoznega sredstva za prevoz projektorja in operaleirja',' Kaj je res tako daleč iz Tržiča v Križe (llkiid), da se ne bi dalo pravočasno sporočili, da predstave ne bo1? Ge bi odpovedala pošla, vseh 5 teJefonov v Križali, če ne h! vozil ne avtobus in ne železnica, če. no bi bilo. dva dni, v Tržiču nobenega Križana, bi še vedno lahko nekdo sedel ina tooBo in prišel povedat, da ne bjp' predsitave. S kolesom bi se zamudil mi in iiiiši na obe strani 20 minul! Kaj. okoliški oi rok tudi v Tednu otroka ni vreden toliko pozornosti, da bi mu, ((i so ga že razočarali, ker ni Ji.ilo predstave,, pravočasno sporočili vsaj to, da. predstave ne b|0', da, ne bi v dežju capljal pol ure (bdeč in tam čakal debelo, uro zato, da ,zve, da so ga potegnili za nos'? Janez Kavar Najstarejšega godca ni več V četrtek, dne 11. .oktobra je mrtvaški zvon naznanil, da je zopel nekdo odšel s lega svela. Bil je lo najstarejši godec, v Tržiču Anton Orlman, po domače Ma-rinarjev Tona. Večkrat smo'ga srečali s harmoniko na. rami v spremstvu njegove žene. Hodil je igrat po gostinskih obratih ali pa naj svatbe. Mož je bil slep, ker je bil v svoji rani mladosti prestal hudo bolezen, katero posledica je bila slepota. V bivši Jugoslaviji je prejemal neznatno pofd porto mestne občine, sedanje. socialno skrbstvo pa se je bolj pozanimalo zanj inx mu nakazovalo podporo v višji meri. Največja opora pa mu je. bila njegova zakonska družica, s katero je žii-vel polnin 43 let. Da je bil pokojni zelo priljubljen med Tržičank se je. pokazalo ob njegovem po-g^'Jbu,, saj ga je spremilo na njegovil zadnji poti dokajšnjc število ljudi. Tudi naše trž.iško glasilo naj mu |wi-sveli nekaj vrstic v spomin. Podi mu ltibka domača zemljica in ntjj počiva v miru! Jože Ve v ar S Iran o Požar v „Tovariti kos in srpov66 %ara;- 7. nov.: Ameriški kavhojski film „Saseaehevvan". S. i), nov.: Ameriški film ..Skrivnost zapuščenega vrta". 10. 12. nov.: Ameriški glasbeni film v barvah „Karneval v Te\asu". 13. I I. nov.: Bolgarska filmska, drama ,,Ncniirna pot". 15—18. fioV.: Angleški dokumentarni: film ..Ljudje :iiz Arana". siprem embe avtoihisn ega voznega Reda /Naše bralce (»bvcščnmo, da bo nedeljski večerni avlobus odhajal iz Ljubljane odslej ob I'.), uri in ne ob LS.iSO kot doslej. Sprememba je bila potrebna zategadelj, ker prihaja voz, ki opravlja, lo vožnjo, v Ljubljano šele ob IS,10. Ze-(loslej so pravzaprav morali potniki po pol ure čakati na odhod avtobusa, 'lo nepotrebno čakanje bo torej poslej odpadlo.) iz uredništva Za lo številko so nam naši sodelavci poslali izredno mnogo- tehtnih prispevkov, lako da smo: bdi že prepričani, da bo ta številka ena najboljših, kar jih je izšilo doslej i'n da h>:vnifo z njo naše bralce kar presciileliti. Vendar je obnemenje-nosl tiskarne naš račun leiiieljii'io prekrižala. Mnogo rokopisov smo morali odložili in iziti kljub obilnemu gradivu le na šestih straneh. Naj nam dopisniki in bralci oprostijo! POSREDOVANJA ZAPOSLITEV nekaj ur dnevno nudimo spretni osebi. Več se po! zve v pisarni Turističnega društva. Velik usnjen eekar sem izgubila na, cesti proti Pristavi. Pošten najditelj na'j ga. oidda prod nagradi' Alojziji Bec, Ivu-koivniška 2. Orno moško suknjo, dobra ohranjeno, prodam. Ana Ježek, Trg svobode 28. lbili.ro- ohranjeirti spalnica iz trdega lesa naprodaj1. Ii.iofinac.ijie v piisai-flii Turističnega društva, Nogomet Uspehi so vsi- lepši in večji V septembru in oktobru so nogometaši NK Tržiča dosegli tri zelo lepe zmage. Po uspehu proti „Mladosti." v Kranju je Iržiško moštvo doseglo še tri zaporedne zmage. Na tržiškem igrišču je premagalo " zelo ostri in razburljivi borni moštvo i* zgornjega dela lestvice, Ilirijo iz Ljubljane s .'{ : 2. Zal je tipična prvenstvena tekma proti koncil prešla, že v skrajno mero oStrihe. Zaradi grobosti sla bila izklju-čena celo dva igralca, med njimi tudi naš Mežek. Lahko rečemo, da je teh grobosti kriv so; inik Sušnik, ki je igro kma: lu izpustil iz rok. Grajati moramo ludi nešportno vedenje nekaterih vročekrvnih sinipalizerjev, ki bi se vendar že morali zavedati, da neumestni klici in grožnj* ne spadajo na športno igrišče, Zav odali bi se morali/, da z vsakim izpadom škodujejo tudi svojemu klubu in da trpi ugied vsega športnega Tržiča. Drugo pomembno zmago so tržiški nogometaši beležili proti Izoii v Tržiču % 2:0. Zmago so tržiški nogometaši izbojevali šele v drugem polčasu, v katerem so bili znatno boljši. Največji uspeh, lahko rečemo triuinf, so tržiški, nogometaši izbojevati v Ljubljani proti Krimu. Niti največji optimist ni računal na takšen uspeh z. vodećim moštvom v 1 jubljansko-primorski ligi. 'tokrat so Tržičan-i pokazali, kaj zmorejo. Z izredno požrtvovalno ligro celega moštva, v katerem je bil junak dneva vratar Šlrukelji, je uspelo Tržičanom doseči M pomembni rezultat, Z rezultatom 2 : 2 proti Krimu lahko računamo v nadaljnjem tekmovanju ludi na prvo mesto. Največ zaslug zla ,la uspeh imajo: l'e* teriiel. Zaletel. Štrukelj. Slepčcvič* iz JLA, Kler in Mežek. THZJf : GRAFlCAR 0:1 (0:1) Okoli 760 gledalcev je nezadovoljnih odšlo š irži.škcga igrišča, ko se je kon* čaila precej razburljiva, loda slaba i1'1 zelo raztrgana igra. , . V prvem polčasu so bili! gostje IkiIjš' nasprotnik. Imeli so mnogo več od ig|T-V drugem polčasu pa. so billi boljši (In* mafij. Realen rezultat bi bil vsekakor' iieoltločcno. P.dinii gol lped tekmo j'1' padel iz enajstmetrovke. V domačem moštvu bi lahko pohvalili •le nekatere obrambne, igralce, ki so »" odlikovali z izredno borbenost jo. Tokrat je popolnoma zatajil realizator Irž.iškeg" moštva Peternel. Zvezni sodnik G\yi.r