"TSJK" Uto LXII. Stev. 156
v unMigiu,«peteh li inim 1929.
Ceno om r

Izbija vsak dan popoldne, izvzemši ocdcljc to praznike — Ioserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2L50, veCji inserati petit vrsta Dio 1—  Popust po dogovoru, (obratni  davek  posebej.  »Slovenski  Narod«
velja Ictno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 30<X— Din.   —   Rokopisl se ne vračalo.   —   Naie telefonske £ te vitke to: 3122. 3121, 3124. 3125 lo 3124.
Pred obisvo nhošajH ngd Aiofiii ii Rio
Oficijelna ponudba in pnvabilo angleške vlade
Anglija je povabila Rusijo, naj v roku treh tednov posije mojega delegata v London v svrho pogajanj - V posebni noti sporoča ponoje za obnovo diplomatskih odnošajRV - V Moskvi
se zaenkraf se rezervirani
— London, 12. julija. Reuterjev urad irve z merodafnega mesta, da je vzpostavitev diplomatskih onošajev med Angiijo in sovjetsko Rusijo samo se vprašanje časa. »Daily Mail« potrjuje to informacijo in zatrjuje, da je an»leška vlada poslala sovjetski vladi posebno noto, v kateri je precizirala svoffe stališče glede obnove medsehojnih stikov ter izrazila željo, naj   bi   sovjetska vlada poslala v roku treh tednov v London svojega pooblaščenega delegata, ki bi se pogajal z angleško vlado glede ureditve  tega vprašanja, ki je enako važno za obe strani-   Čc^ bodo ta pogajanja dovedla do sporazuma, o čemur angleška vlada ne dvomi, bodo diplomatski odnošaji m€d Londonom in Moskvo takoj obnovljeni in imenovan angleški poslanik v Moskvi«
— London, 12. julija. Nota, ki je bila poslana sovjetski vladi glede obnove diplomatskih odnošajev, vsebuje po informacijah poučenih krogov podrobno specificirane pogoje, pod kate-rimi bi mogla Anglija pristati na obnovo odnošajev. Glavni pogoj, ki ga stavi Anglija, je, da se sovjetski zastopnik v Londonu odrece vsaki politični propagandi in se strogo drži mednarodnih običajev. Glede na to, da je Rusiji potreben inozemski kapital, računajo v londonskih diplomatskih krogih, da bo Moskva pristala na te pogoje, ker bi imela Rusija od obnove odnošajev z Angiijo velike koristi ne samo na gospodarskem, marvec tuđi na političnem polju. Računati je namreč treba s tem, da bodo vz£ledu Anglije sledile tuđi druge velike države, pred-vsem Amerika, kar bi položaj Rusije v mednarodni oolitiko zelo izboljšalo.
—  Moskva, 12. julija. Vest o angleškem predlogu glede obnove odnošajev med  Londonom In Moskvo je vzbudila v tukajš njih kTogih veliko zadovoljstvo, vendar pa so meroda|ni činitelji glede sprejema pogojev, ki jih stavi Anglija, zaenkrat se zelo rezervirani.   Že sedaj pa,   ko angleški pogoji se nišo oficijelno znani, se naglasa, da bi Moskva ne mogla sprejeti   nobenega pogoja, ki bi bil kakorkoli poniževaleo«
Pomlrjenfe z Bolgarljo?
Sestanek med ministrskim predsednikom Ljapčevom  in  našim poslanikom v Sofiji — Intervencija italijanskega poslanika?
— Beograd, 12. jultfa. Iz Sofije poroča-Jo: O včerajšnjcm sestanku med bolsar« sklm ministrskim prcđsednikom Ljapčevom in ju£oslovenskim poslanikom v Sofiji Ljubo Nešičem, ki je potekel zelo prijateljsko, se lahko pričakuje izboljšanje odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. O sestanku je izdalo naše poslaništvo v Sofiji nasled-nji komunike:
Po Izmenjavi misli med mtalstrsklm predsedalkom z- LJapčevlm In oooblašče-nJra ministrom kraljevine SHS Llubo Ne« Slčem se lahko pričakuje Izbolisanje atmo-
sfere, ki bo omogočilo normalni razvoj odnošajev med obema državama in rešltev vseh  spornih  vprašani.
Sofija. 12. juli ja. p. 1 talijanski poslanik Piacentini ie obiskal predsednlka vlade Ljapčeva In se zanima! za Posled-nje dogodke na zapadni bolgarskl mejL NJun razgovor je trajal nad 2 uri. Po po-ročilih bolgarskih tistov se ie Italijanski poslanik pridružil demarši angeškega poslanika v Sofiji. Listi poročaio. da ie franeoski poslanik v Sofiii Ellie zanikal vesti, da bi se bil Dridružil demarši an-gleškega poslanika, ker ni Drejel od svoje vlade nikakih zadevnih navodil in di-rektiv.
Nove dolocbe za izvoz špirita
Izvoz špirita je dovoljen samo iz tovarne ali skladišča v  koli-činah nad 500 hl — Ureditev in dolocitev   oblastnih  trošarin
Beograd. 12. julija. Današnje »Službene novine« objavljajo navodila ministra financ za izvoz špirita v inozemstvo. Špirit se srne izvažati Ie iz producentove tovarne ali iz zasebnega skladišča s tem, na se izvoz prijavi pristojni oblasti. Izvoz je dovoljen Ie v ko-Hčinah na'd 500 hl stopenj. Izvoznik sme po izvozu enako količino blaga pustiti v nntratri promet z zmanjšano trošarino. Državna trošarina je v tem primeru znižana za 4 Din. Te določbe za izvoz Špirita stopijo v veljavo s 15 aprilom. Obenem se ukinjajo določbe trošarinske
novele od 10. maja 1929.
V isti številki »Službenih novin« se objavljajo navodila ministra f'nanc glede plačevanja oblastne trošarine. Od 100 1 piva se bo plačevalo 30 Din oblastne trošarine, na 100 1 vina 50 Din, na 1000 kg ekstraktov, esenc in etrskih olj 400 Din, na 1 hl stopnjo likerja ruma in konjaka 5 Din in isti iznos od hl stop-nje žganja. Pobirali bodo oblastne trošarine državni organi, zneski pa se bodo po določenem ključu vsake tri mese-ce izplačevali obJastnim samoupravam.
Letalske zanhnivosti širom sveta
Angleški polet Avstralija — Anglija  — Ameriški vztrajnostni rekord — Letalska razstava v Londonu — Mussolmi  priđe t
London?
—  Londoa, 12. >o4:ja. Kralj J« po®Ial  Čestitke
ka pitanu KKndBstordu ?im*rfhu ki njegovim tovari-Sem, <ki so isvr&ili uspeSe*« polet z -ttalom »So«-th-em Cro*s« i« Avstralije v AaucMjo. Dalfava zračn« pffo^e od starta pa do prista-nka v An-jpliiji z.na5a 12.500 nt<rW, let alci p-a so potrcbcvali za to pet 12 dni, 21 m m 18 minut. Vci dni so na svoije^i poletu trpeli ."ifrašjio vročimo in s« Je !c-tilo vsled pireobrremtpjenosti !c tcžko dvisnilo po !>risfa«kih. Zato so tuđi ramcdili let alci svoj prihod v AIlahabad za eelih 8 tir. Po^uanru; letal-d bodo o-stali sedaj par tedtiov v A-nsliji, da urecte a-ekatere svo-jc stvari in pop-ravi>o &vote ietalo, nakar se bodV) vrnili z I^aJom v A\*stra-lijo.
— Ndwy<wk. 12. >ui-iija. Letvica MandeU m R-e:nhart sta $ svoj-icn I^aloon »Aa-gelvac * v vrt-do ob 19<dO po mwYorfkcm fitsv desej^a oa #vo-
Jem vstra-rnostnem pcletu 200 oro ter I« vedno letita. L€ieti cameravata toliko časa, dokier fhna rre od-prve motor. Pr^krbovanjc niuneza letala z bencitiom se vršd s pnmočk) drujih ittal po-v$«n v   redu.
—   Cufv>rcIHy,   12.  >uMja.    L«ta!o  ■ Anitelino« ie  b;!o  sineči  oo ?1.  še  vedno  v  ziraku    ia  vst Važe, da bo  mo?!o vrdržati §€ relo do!«o.
-     London,   12.  jalšja.  Kakor   i>oro5..    »Dai^y Ex.prtss«, namerava Mu-sso-iini komceim Julija  po-setiti   Lo>ndo<n,    ke-T  se    zanim-a za    »raJooffvlovno razsrtavo,   ki  bo otvori«!a   prribo-dTnji   to-rek.   Nj«-s:ov obr-1-; bo neo-ficijekn in bo tra^ 1c par d«i.
__  London.   12.  juli ja. Jutri   v   soboto 68
bo!o vr^ilf* na Jetališmi v Londoni! vsako-iein** letalske sveranofeti. ?,e v eredo se je zbralo na letališču nad 200 letal veeh tipov in   velikoflti.   Vaa   letala  fio   pristala   točno
po programu brez vsakega incidenta. Le~ tošnje letaleke svečanosti bodo obenem uaj-večje na svetu in ee pričakuje, da jiin bo prisostvovalo okoli loO.OOo gledalcev z vseh strani sveta, med njimi tuđi vojaski atašeji za zrakoplovstvo in letalski eksperti skoro vseh držav. Program bo trajal okoli 5 ur io se bo ob tej priliki mogla vi-deti po po Ina demonstracija letaleke rutine na letalih vseh tipov in razne druge letalske  bravure.
— Rim, 12. julija. Velik uspeh »Path-finderja«, ki je preletel ocean do Rima v 27 urah, je vzbudil med Italijani veliko navdušenje iz sportnih, pa tuđi iz nacionalnih ozirov. Letalo je namreč konstruira! znani italijanfiki konstruktor Bellanca, ki živi v Ameriki. Prvi pilot VVilliame pa je ■ odom iz Napulja ter se je kot 3-letni de-ček izeelil s etarši v Ameriko, kjer je po-etal s 6. letom sirota in ga je američka rodbina Williams adoptirala. Ob prihodu je množica letalce navdušeno ^prejela, do-čim jih je Museolini poldrugo uro zaman čakal na rimekem letališcu >Vittorioc in jih nato po njihovem prihodu sprejel v evoji  vili.
----------^----------
Polovična vofnh 7« m^islavo v Marenbergu
—  Beograd, 12. julija. Generalna direkcija državnih železnic Ie z odlok°m št. 55.739 dovolila udeležencem proslave 10 letnlce osvobojenja dravske doline, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v Marenbergu na vseh progah v Sloveniji za vse vlake polovično vožnjo. Udele-ženci naj pri od hod u kupijo ćelo karto do Marenberga ter se z isto karto, ove-rovljeno s potrdilom o udeležbi, brez-p!ačn3 vrnejo do odhod!?c posta!c*.
Vojni minister na Bledu
—   li'-:^.   !_.   ji'li:"a.   Z   jutranjim   br*>-vlakom  je prispel na  Bled vojni    minister general   Hadžić   s   soprogo     in     »     dvorno damo   Gjuncrjersko.   Nasi^niji   eo   se   v   Park hotelu.     Ob   $£11.   je   bil     vojni     minister spreiet   v   avđijeneo  pri  kralju,  ki  je  trajala  do  12.
Borzna poročUa.
LJUBUANSA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.8^5. Berlin 13 555—13 586 (13.57), Bruselj 7.92 Budim-pešra 9.9342, Curih 1094.4—1C97.4 (1095.9), Dunaj 8.0015—S.03I5 (8.0165), London 276.02—276.82 (276.42), Newyork 56.87, Pariz 222.10—224.10 (223.10), Prac;a 1^8.20 do 169(K>8.60).   Trst 296.90—298.90   (297.90).
Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., PraStediona 85U d.. Kreditni  170 d,    Vevče 125 d.,    Ru§e    275--2S5,
INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.22375, Newyork 519.98, Pariz 20.3575, Milan 27.1975, Madrid 75.30, Berlin \?3.$cr, Dunaj 73.125, Beocra'J 0.12875, Praga 15.38875, Bukarešta 3.0&?5. Budimpešta 90.60, Sofija 3.7575
Fašistirne arožnie Vat: kanu
Papeževo glasilo bo v Italiji prepovedano?
Zanimiva polemika med fašisti čnim tiskom in vatikanskim glasilom »Osservatore Romanom  — Borba za vzgojo mladine
Rim, 12. julija. Med fašisti Inim tiskom in vatikanskim glasilom »CKser-vat^re Romano« se ie vnela zanirniva borba, ki ni nič kaj v skladu s složnim pove1ičevanj3ro nedavno skleniene lat^-ran*)*e pogodbe in rimskesa konkordata. Vatikansko glasilo in o<tafi katolički Hsti v Italiji so v zadniem času. -kiKru-K>c se na lateranski sporazum >n ' on-kordat reklamirali vecji upliv cerkve ni vz«ojo mladine ter oMavili tndi r»e^<» pismo n^peza, v katerem v orecei oštrih besedah obsoia početje fa^i/ma. FdšI-stifne oblsati so dale dotične liste 7?^^-nitl in dva četo ustaviti, ker sta bila že trikrat posvartena. Nn to ^esto i*» n*i«r0. voril »Osservatore Romano* v daljem članku, v katrrm očita fn*?«t!^ l r" »c-žimu nelojalnost In ofmavlja odi'Ue. ra« radi katerih «o k\l\ ost?1 '?cfJ 7iriierlon!. Dana^nil »fmpero« v dnf?3em M^nnu od-jeovaria vatikansKetnu s^^ilu in pi>e med drugim:
List tule države, ki izhaja na itali-
janskem ozemliu. si bo moral že osvo-jiti \ecjo mero d^>stojnosti in spoMova-nia fašizma, ako hoće, da se bo se nadalje tiska) in i/daial na Itallianskem ozemlju Če pa bo nadalieva) v tem tonu, kakor pi^e sedaj. sa bo m<»rala la>istič-na oblast kratkomalo prepovedati na vsem italilanskem ozemlkj in po tem lahko izhaia med ozklm ob/itVlem Vatikana. Vzgoja mladine }e ^tvar fa^istiC'ne dr/a-ve, ne pa cerkve, <M?e mo> in nn'lv le in mora ostati omejen Ie na vatikansko 07emUe. ki sa Je pro«tovo||no 'M^tonili in papežu poklonila Italija, f ašiMi^na »J^a Me !io trn^'a. di hl se ner»>Micanl Še nnx?alje vracs^vaH v nlene 7adeve In doiow.-»li, kal sme in Cesar ne sme.*
V vatikanskih kro^lh ie tzzvata im brez dvotn^ Inspirirana croinli r uvta-vitviio vatikanskeea frf^^llji vellVo rnt» burienie in vse kaže. da bo »večne**« priiateljsia, ki so ga vsi italihn^kl fn dirci kptrir«Ki l^ti «e ne<Javno tako po-veličevali, kmalu IrOnec,
Odmev Briandovega predloga
Ves svetovni tisk razpravlja o Briandovem nacrtu in ga smatra za izvedljivega — Nemški tisk sodi, da je s tem združena reši-ter nacijonahiega, razorožitvenega  in  manfšinskcga problema
— Pariz, 12. julija. K Bnandovemu nacrtu o osnovanju Zveze evropskih držav pišejo listi, da vsekakor ni zgolj slučaj, da je bil nacrt objavljen v javnosti pred otvo-ritvijo debate o reparacijah in dolgovih v franeoskem parlamentu. Vrsekakor ima objava tega nacrta namen prepričati franeoske levičarske stranke o mirovnih namenih franeoske zunanje politike in ojačiti stališče Poincarejeve vlade v ratifikacijski debati. Da bo Briandova inicijativa našla v Fran-ciji dober odmev, je brez dvoma, flerriot se je nedavno izrekel v 2enevi za Zedinje-ne evropske države, akcijski odbor za Društvo narodov pod vodstvom senatorja De Jouvenela pa vodi že več tednov živahno propagando v tej smeri, dočim je Loucher pred nekaj dnevi izjavil, da vidi v zedinje-nju Evrope uspešno sredstvo za gospodarsko obnovo in se tuđi franeoski industrijski krogi zavzemajo za uresničenje te velike ideje. Ćelo Pertinax mora danes priznavati možnost Briandovega uspeha, četudi iz-javlja, da prihaja nad Fr?ncijo val demagogije. Briandov nacrt označuje kot gradove v zraku. Briand je opazil, da ne morejo več izostati težke posledice njegove neprevidne locarnske politike in smatra zato za potrebno, da sedaj močno pretirava svoje stare nacrte. Briand hoče priti do volkov, da bi iim iztrgal  grižljaj.    Zato si  prisvaja    pro-
gram  druge  intemacijonale, ki je tuđi program nem^ke revanie.
— Dunaj, 12. julija. K vestern, da name-rava franeoski zunanji minister Briand skli-cati vse evropske države na konferenco, na kateri bi se razpravljalo o osnovanju zvez« evropskih držav. nakar so načelno že pristale Švica, Ceskoslovaška. Poljska, Av-strija in nekatere druge države, piše »Neue Freie Presse«, da bi bilo že samo to velik uspeh, kaj ti gibanje za ustanovite v take zveze je tako mlado, da predstavlja Briandova inicijativa veliko presenečenje, čeprav bi ne pokazala takoj uspeha. Samo dejstvo, da se bo sklicala taka konferenca, do kate-re bo bržkone tuđi prišlo, je že eden naj-važnejših dogodkov, ker more dati panev-ropski tendenci novega poleta in povečano vrednost. Resnično zbližanje evropskih držav pa je mogoče samo, če se približajo re-šitvi trije problemi: nacijonalni, razorožit-veni in manjšinski. Končno pa je potrebno spoznanje, da se Panevropa proti Ameriki v nobenem slučaju ne more izvesti. Amerika je namreč potom svojih posojil vseh vrst * svoio udeležbo pri raznih podjetjih in ban-kah, kakor tuđi pri sestavi Voungovega nacrta tako tesno zvezana z evropskim gospodarstvom, da sp'oh ne more priti v postev bojna pozicija slahotnih in denarja potrebnih proti njej.
Angfija hoće konferenco v Londonu
Nov apel na franeosko vlado, naj pristane na »klicanje politične konference v Londonu — Konferenca bo trajala mesec dni
London, 12. julija. Reuterjev urad izve, da je angleška vlada noslala franeoski vladi novo noto, v kateri apelira na Francijo naj opusti svoj dosedanii odpor proti sklicanju mednarodne politične renaracijske konference v Londonu. Anglija se v svojem ar>elu na Francijo opira na to, da se nobena drusra držav ne protivi sklicanju konference v London. Konferenca na; bi se sestala 6. avgusta ter bi oo domnevanju angk^
kromov trajala približno mesec dni. An-gleška nota izraza upanie. da bo kmalu po sestanku konference lahko izdano poročilo. da so se zavezniki sporazume-li za čimpreišnjo izpraznitev Poren.u. Opozarja pa na to, da si pridržuie An-glija glede umaknitve svojih Čet iz Po-renja popolnoma prosto roko in se ne bi smatrala vezano, če bi ostali zavezniki sklenili, da ostanejo zavezni^ke čete Se dalje na nemškem ozemlju.
Stare novčanice se umaknejo iz prometa
Beograd. 12 julija Narodna b:1 ka objavi]?, da se bodo vzele iz promet:* novčanice Privilegirane narodne banke kraljevine Srbije in sicer 20-dinar^ke v zlatu od 5. januarja 1905, 50-dinarske v srebru od 1. nvfcusta 1914 in 10-dinars v srebru od 2. januar ja 1^93.
Nadalje se vTnn-.eio \z prometa novčanice, ki iih je izdalo do vojni ministr-stvo financ in sicer 1000-dinarske (4000 kron) in 100-Jinarske (400 kro.i) s oo'J-pisom tedanjega minict^a financ dr Nin-čiča.
Novčanice iste iVdaie no 20 S0 in 10 Din ostar.ejo v vel>avi d'^ 4. decembra 1933 novčanice po 1000 in 100 Din pa do 25. maja 1924.                                      J
V veljavi ostanejo do nadaljnjega tuđi 5 dinarski bankovci v srebru, ki tih je Privilegirana Narodna banka kraljevine Srbije izdala med svetovno vo.'n » s podpisoma tedanjeea Ruvernerja Djor-die Vajferta in člana upravneea odhorr Marka Stojanovića.
Italijani bodo elektrificirali Albanijo
Tirana. 12. julija. p. Semkaj k pr'spel zadnie dni italijanski princ In bi\ši minister Di Scalea. Njeirov p^ih.M;! je v zvezi z albansko-italijanOcirr dek-tričnim podietjem, ki je bilo ustanovile* no v Rimu 1. 1924. in čije predsend'k Je. 2 njim so prišli v Albaniio tuđi d^ud italijanski finančniki in industrijalci, kl se zanimajo za javna dela v Albaniji,    t
Stran 2
•SL O V P N S K I    NARnDi,dn« 12. iulija 1939.
•trv    15f*
Avstralski Slovenec o razmerah ? Avstrafij
V ATstratifi je zaslužim še ta precejsnje   šicrilo  prkeljencev
Naš rojtk France P c t c k, domt z Ere* ga pri Ritmici, ki kmet uje ž* 20 let v Av*
straliji, nam je poelal o tamošnjih delav« skih razmerih naslednje pojasnilo:
V Avstraliji je zaslulka, še za prečej* šno število novih priseljencev. Deiavci pri« seljenci moraj o biti telesno popolnoma zdravi in sposobni ter mormjo imeti strp« ljivost in trdno voljo za tcžko delo v §u* mah. Preden se napoti kdo v Avstralijo, naj se da natančno preiskati po vestnero zdravniku, zlasti glede srca, ker je lahko tuđi  najmanjša srčna hiba usodna.
Petek poudarja, naj ugotovljena velika brezposelnost po mestih nikogar ne moti. Ti brezposelni se boje težkega dela in ne gredo delat v pustinje za nobeno plačo.
Najlažje se dobi delo pri iztrebljevanju gosdov v agrarne svrhe. Navaja konkretne primere, da je blizu njega delalo 200 Dal« matincev, ki so dobili 2 funta, t. j. 550 Din na teden in tuđi hrano. Stmo taka dela nasvetujc našim Ijudcm, dela po mestih pa ne.
Po okrožnict izseljeniškega komisarijata ▼  Zagrebu  z <Jne  16,  februarja  t.  1.  znaša
za vso našo državo izseljeniSka kvota za Avatralijo  zrn  leto  1929 — 600 oseb.  Od
teh je treba odračunati 172 oaeb, katerim so se dala dovoljenja že leta 1928. Ker je avstralska vlada rezervirala sa razne potrebe naših državljanev. ki firijo izven Ju* goslavije, 25 številk, srne odpotovati iz na« še države v Avstralijo letot tamo 403 ose* bc.                                                     --i
Avstralski priseljeniški vijum dobe sa« mo osebe: 1. ki posedujeje tkzv. Lamfing pennit, ki ga izstavi na prošnjo kakšoega znanca Home and Territories Departement 61 Spring Street v Melbourni: Z ki so bile na kratkem poseru v naši državi in ae vr* nejo nazaj v Avstralijo; 3. žene, nedoletni otraci, starši, neporočene ali udovljene sestre ali neveste onih, ki žive v Avstra* liji.
Nadalje zahteva avstralska vlada, da mora imeti vsak irseljenec, čeprav je po« vratnik ali če ima Landing permit, pri iz* krcanju v Avstraliji Se 40 f im tov $terlin» gov v gotovini.
Studijska knjižnica postane univerzitetom
knjižnica
Kaj pripovedujeta knjiiničar>a dveh največjih ^oU|anskili lm0ž-nic — Studijska knjižnica ima nad  500 prvotiskov,  ld jih je
prejela iz samostanom
Ljubljana, 12. julija. Sentjakoheka knjižnica in knjižnica Delavske ibornice sta največji knjižnici v Ljubljani. Na vprašanje, katerib knjig največ naročata in na katera dela opozarjata, sta nam odgovorila knjižničarja gg. Rode in S t u k e 1 j.
Sentjakobska knjižnica naroča vse slo» venske knjige: leposlovne v do 25 irvodih. Hrvatske: Zabavno biblioteke Nemške: vso boljSo svetovno moderno literaturo, beletristične in znanstvene, vse pa le na podlagi strokovnih ocen v literarnih revi« jah.  Francoske:  moderno Icposlovje.
Z vprašanjem, na katera dela opozar« jam, ste me spravili v nemalo zadrego. Ka« ko naj vam navedem približno 30 knjig, na katere opozarjam. ko je po knjižnica samo od zadnjega imenika lanskega leta kupila nad 2000 prvovrstnih knjig v raznih jezi« kih! Ali naj vam navedem dolgo vrsto par sto rmen beletrističnih pisateljev i-z svetov« ne literattrre, ali naj vam istotako napišem množico pisateljev znanstvene književnosti? Da vzamem neko skrajšano srednje pot, hočem navesti samo nekaj vaznejiih he!e* tristvčnih pisateljev, pri znanstveni knjiŽev« nosti pa rudi nekaj posameznih def. Izroed
beletrističnih pisateljev
bi bili omeniti iz svetovne književnosti: Galsworthy, Anet, Leonid Leonov, Uja Ehrenburg, Na&ivin, Zane Grey, Conrad, Chesterton, Curuood, Dekobra, Delmont, H. Dominik, Klabimd, Cl. Farrere, O. Fin ke, Kn. Hamsun, Anat. France, Gagcrn, Heer, P. fetrati, F. Salten, H. Ibsen, S. Undset, Kellermann, Kipling, Land&bcrger, Leblanc, Sinclair Lewis, Sinclair Upton, J. London. P. Loti, Th. Mann, H. Mann, V. Margueritte, MereŠkovskij, F. R. Nord, M. Ostenso, F. Osendovski, Peladan, Pitifrrilli, Rasmussen, Kevmont, H. Richter, R. Rol« land, Al. Neumann, A. Schnitzer, B .Shaw, Stendhal, Strindberg, Sudermann, Tagore, Fr. Thiess, R. Vosss H. G. WeUs, St. Zweig, Tolstoj, Remarque, Edg. NVallace, Gorki, Hasek, Dreiser. Wassermann, Glaeser. Ge* orge, NVerfel, Rohmer, Gunnarson, Bonsels, Ewers, Colette. Izmed
znanstvenih del
Beneš   Edv.:   Der   Aufštand   der   Natio*
nen.   Masarvk  T.   G.:   Die   \Veltrevolution,
Baernreither  Jos.  M.:   Fragmente  e.  politi*
schen Tagesbuches. Die Sudslavische Frage
u.  Oster.  Ungarn vor dem \Veltkrieg.  Pa*
Ićologue   M.:   Cavour   ein   grosser   Realist.
Trotrkv   L :   Die   wirkliche   Lage   in   Russ»
land.   Nowak   K.   Fr.:   Der   Weg   zur   Kata*
strophe.   —   Versailles.   —   Der   Sturz   der
Mittelmachte.   Glaise   Edm.»Hortenau:   Die
Katastrophe.   Die   Zertriimmerung   O*terr.
Ungarns und das Werden der Nachfolge*
staaten. Dreiser Th.: Sowjet*RussIand. Bri»
and Aristide: Frankreich und Deutschland.
Poincare  R.:   Memoiren.   Lončarević  D.:  Ju»
goslaviena  Entstehung.  Scpcngler Osw.:  Der
Untergang des Abendlandes. Mitis O.: Das
Leben  des  Kronprinzen   Rudolf.   Fiilop  R.«
Miiller:   Geist   und   Gesicht   des   Bolsche*
wi.smiis. Larsons M. J.: Als Expert im Sow»
jetdienst. Grey Ed.: 25 Jahre Politik. Lich*
novskv:  Dokumente und  Erinnerungen aus
dcr Zcit meiner  Londoner  Mission. Young
G.  W.: Die Schule der Berge   Nansen Fr :
Betrogenes Volk.  —  In   Nacht  und  Eis. —
Nebelheim.   Schomburgk   H.:   Mein   Afrika.
—   Fahrten   und   Forschuncen.   Kircher  R.:
Enj?lander.   Osendovski:   Sklaven der  Son«
ne.  —  Flammendes   Afrika.  —  Im   sibiri*
schen Zuchthaus. — Unter dem Gluthauch
der    Wii8te.    —    Schattenbilder    aus    dem
neuen  Rusaland.   Rosa  Colin:   Mit  Kamera,
Kind und Kegel durch Afrika. — Dcr Weg
nach Osten. — Heute in Indien. — Mit dem
KurheTkasten   um  die  Erde.   — Siidamerika.
Hodin   Sven:   Auf   groaser   Fahrt.   Driesch
H. u. M.: Fern*Ost. Als Gaste Jungchinas.
Behoimek Fr: Sieben Wochen auf der Eis*
»challe. Florsted't AK: In deti Hochgebirj?en
Asiens und  S^ebenbiirgen«.  Universum  des
Himmels,   der   Erde   und   des   Menschen.
Lawrence T. E.: Der Auf«itand m dcr Wu.
•te. Kucv Jvl.: Au^ dem Leben einei Bere*
stei^ers. Rey G.: Das Matterhorn. Amund*
sen R.*Ellsworth L.: Der ente Flug uber
das Polarmeor. Fiilop R.'Muller: Der heili* ge Teufel.  Rasputin  und  die Frauen.  Rol-
land   Rom.:   Ludwig   van   Beethoven.  __
Goethe und Beethoven. Chateaubriand: Napoloon. MereSkovskij D. S: Napoleon. Sein Leben. Napoleon der Mensch. Smith H. J.: John Pierpont Morgan der Weltban» kier. Ludwig Emil: Bismarck. — Ktrast und Schicksal. — Goethe. — Napoleon. — WU. helm der Zweite. Zweig St.: Drei Meister (Balzac*Dickens*Dostojevskij). Pupin Mi« chael; Vom Hirten zum Erfinder. Fournier Aug.: Napoleon I.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani naroča izmed vseh naiih javnih knjižnic največ znanstvenih knji?. Z nedavno zmago delaveke stranke v Angliji ee nedvomno mareikdo z&iima za
razmere v britanskem imperiju
Knjižnica Delaveke zbornice opozarja na naelednje dragocene knjige: Die Wtltkrisis 1916/18 — politični epom i nj najveČjega kon-servativnega politika Chnrehill«; Kireher: Eiiglaoder ia Fair pUy — pisatelj opisuje angleiko politiko, gospodarstvo, ftploh javno iivljenje in ljudi, kj so večjega pomena za Anglijo; Macdonald: SoeiAlismus nm4 Regierung in Ua^ere Pelitik — kjer rasla-ga «edanji angleški mini«tr«ki predsednik svoje    nazore  o  svetovni    politiki;    lAmfd
George:   Gedaakeo   eines   6UatsmjLwi«g  __
vsebuje govore duhovitega liberalnega voditelja o veeh mogočih problemih, o rev-Jčini in patriotizmu, o krnetih in socializjnu Ud.; Sidnev Law; Engleski parlajnentari-i*m — uvod k temu srhAkemu prevodu je napisal Slobodan Jovanović.
Čudoviti
razmah ameriškega gospodar-.   stva
zanima ve« svet Iz bogate literature, ki jo ima knjižnica, opozarjam na najvainejš© knjige: Die Beiiehungem Zwis«hen dei Kt-beitskgebern und ArbeitoBehmern U 4cb Vereinigten Staaten — izdaja Mednarodne-ga urada dela; Dortmaaa: los Lami« der Rek»rdiahlen — razprava ruskega inženjer ja; Faulkaer: Amerikamisehe Wirt-»ehaltsge^chiehte; Ford: Meii Lebea aad Werk io Das grosse Heote, da* grč«««re Morgen;   Dr.   Kottgen:     Da«   wirt8ehaftliehe
Amerika  in  Fli«!ft*rh«it  __  2   naaornim    ilo-
s traci jami; Rieppel: Fordbetri«be msd P*rd> metboden — s 60 slikami;  Andre:  Die  Ve-
reinigten  Staaten   von  Amerika  __  izvreten
opi^ ameriškega naroda, gospodarstva in politike; Dr. Tiuiler: Ams dem Arb«U§le-ben Americas — oris delovnih razmer, me-tod  in eocialne politike.
Nič manj zanimanja kakor kapitalistiCno visoko  razvita Amerika ne vzbuja
dražabni prevrat ▼ Rusifi
Izmed pri nas dovoljenih in v knjižnici razpoloiljivib del navajam naslednje: Drei-ser: SoTjetrusgland — vtisi slavnega ame-riškega pieatelja z njegovega potovanja po Rusiji; Dubrowski: Die Bauernb«weg«ag la der russi^ehen Revolution; Duhamcl: Da« neue Mo^kau; Figner: X*eht Gber RntsUad; Krleia: Iilet v Rusiju; Ko«h-W©ser: Rtttt-lanđ Ton heute; Maren: Leain; Ma£aryk: Zur russi>rhen Gesehiehte nad Religlost-philosophie; Pokrowski: Gesrhickte Ru«s-lands Ton seiaer Entstehung; R«h*a: Mo«kau bis lur neue^ten Zeit; Liilg: Der Zusammenbruch der Zarenmonarehie in V«a Kerenski m Lenin; Stojanoril: Impr«Miij« is Rusije; Tro tik i: Die wirkliehe Lage ib Ru>*;lftnd. Nove ruske beletristike ima knjižnica obilo v originalu in v nemSkem prevodu.
0
fašisiičnem problema
ima knjižnica med drugimi naslednja dela: Dr. Heller: Europa und der Fasei4mus; Romanu«:: Mussolini und »ein Oeffolge; S«r-fatti:   Museolinifi  Lebensgenehielite.
0                                                                               *■
svetovni vojni
Poincare: Memorien; Ludwig: Juli 1914, in Tragodie tod Verdun; Dr. Hanslian: Der c-hemisehe Krieg; Kenworthy: Vor k«m> menden   Krieften.
NajveČja knjižnica v Ljubljani je
itod^ka Mižaic.
nastanjena v gimnazijskom poslopja na Po» ljanski cesti. Knjižnic« razpolaga x nad 150 tisoč knjiguni, ki predstavijajo ogromno premožeaje. Največ ao vredne knjigc»rari. tete, po katerih slovi knjiMka daleč ixven naših meja,
Te dni popoldne, ko knjižnica ne po* sluje, sem obiskal ravn. g. dr. S1 e b i n* g e r j a, znanega bibliofila in marljivcga delavca os področju bibliografije. Med na« ne a se je razvil naslednji  kratek  razgovor:
—  Ali  kupujete  »proti   novoiziile   knjl^ gc?
ŽalnSog, da to ni mogoče. Nabavljamo •i kotnaj cnciklopc<rije in revije, ki jih ni« kakor ne moremo pogrešati. Ce bi imeli večjo dotacijo, bi že £0, tako pa je tcžko.
—  Koliko dotacij  dobavite   letno?
—   V   letočnjem   proračunu   smo  dobili zs  knjige   in  vetavo  skupaj   50000  Din.  S to dotacijo borno že laije dihalL Slabe je je bilo v proračunskih letih 192B/29 in 1927 28, ko Uno imeli po 10.000 Din na razpolago. Letos smo dotegli dotacijo 1. 1926127, ki je znaSala istotako 50.000 Din.  Največja do* tacija je bila 1.  1925/36. ko je mašala cei ih 130.000 Din. S tolikim  denarjem  se  da  se* veda mnogo storiti za  knjižnico. Dejansko smo si   takrar   tuđi   največ  knjig   nabavili.
—  Koliko raritet imate?
—  Do 1. 1500 imamo nad 500 prvotiskov, ki smo jih dobili iz samostanov in iz raznih knjižnic,   kakoi   Cojzove,   Kopitarjeve   in Gutsmantalove.  Latinski,  glagolski   in  ciril« ski   rokopisi.  ki   jih  hranimo  pod  ključem, so velikanska redkost. Latinske rokopise je pred kratkim opisa! dr. Milko Kos. Studija o njih iziđe v Zborniku za umetnortno zgo* dovino.
Ljubesnjivi ravnatelj dr. Slebmger mi je razkajal najstarejie latinske rokopise, po« tem protestantsko literaturo — nad polo» vico jo je v nafih rokah, druga je na Ehi« naju — ter končno najstarejše slovenske knjige in rokopise.
—  Ojjlejte s! tole sv. pismo. Mesib ga je pisal skoro vse svoje življenje nt pergament. Koliko živalic je moralo dati življe* nje zanj! Pergament je fin, pisava minu« cforna in skrbno enakomerna. Na prvi po» gled   imat«   vtis,   kakor   da   imate   tiskano knjigo pred seboj. Sele ko io natančno pre* motrite, oparite, da je knjiga rokopis.
—  Takrat so knjige >ares ljubili!
—  Poglejte tole Borioričevo slovnico!
Pogledal tem jo, vezano v krasno usnje, meneč da je pač taka kot vse druge. — Dr. Šlebinger pa je knjigo odprl in tedaj sem strmeč opazil, da je v tej vnanjl »knjigi« shranjena manjša, Večja vnanja knjiga je bila  tej dragocena skrinjica,
—   Tako  je  znal  skrbeti   za  knjige  nai največji bibliofil   Cojz. Kako  je imel ure* jeno svojo knjižnico, je nekaj neverjetne* ga.  Če  je manjkalo kaj  v knjigi  tako da ni bila popolna, ni prej miroval, dokler je ni  izpolnil.  In  kako  je  to storil.  Njegova Ijubezen do knjig, posebno  še  slovenskih, je bila brezmejna.
Dr. Šlebinger mi je pokazal tuđi Vod* nikovo koToepondenco, Metelkovo in Copo-vo, ki Se čakajo svoje obdelovalce, ter slednjič Preiernov rokopis.
—  Ali dobivate redno vm knjige, revije io časopise  izišle v Jugoslaviji?
—  V kolikor se tiče dolžnostnih  izvo dov §e precej redno. To prisilno poiiljanje traja $edaj v Sloveniii že približno 100 let.
—   Vaše   mnenje   o   nadaljnem   razvoju Studijske knjižnice?
—  To je kar najbolj povoljno. Knjižni* ci se bo v doglednem času znatno Lrpopol* nila — tu mi je g. ravnatelj ruodel već rtzveseljivin skrivnosti, ki pa »aenkrat ie nišo za javnost — tako đa se lahko veliko ptičakujemo  od  nje.  Žal,  ds   je  največja ovira za nadaljni ra^roj knjižnice pomanj* kan je prostorov. Sedaj imamo ie 12 maga* vfnov polnih ter polnimo tuđi že zadnjega. Časopise, po katerih je največ povpraševa* nja,  smo bili prisiljeni thriniti v  kletnih prostorih.
—  Kdaj dobi knjižnica svoje Ustno po« slopje?
—  To je odvisno od razmer. Kakor zna« no,   je   i»ddal   mojster   Plečnik   nacrt   sa knjižnlČno poslopje, kl naj bi stalo naspnv ti poslopju Kmetijske družbe na Turjaškem trgu.
—  Koliko obiskovakev imate mesečno?
—  Od 300 do 400, večlnoma studentov m znanstvenikov.
—  Kaj mi veste sicer poredati o knjiž« oici?
—  Morda vae bo mteretiraJo, da posta« ne Studijska knjižnica Univerzitetna knjiž» nica, kakor hitro se sprejme vseučiliSki za« kon, ki ima biti v kratkem sprejet.

To je poUrdi ovratnik, ki odgovarja v$em Vašim wahr ievkom. Blag ovo lite cm čim preje pri Vašem dobavljaču parila o um prepričati.
Glavno so klJučL
Lord Hamilton je bil pijan in povo-zil je svojega slugo, ki ga je čakal pred vrati. Ko je zvedel, da so kolesa razrezala nesrečneža na dvoje, je dejal drugejnu slugi:
— Prinesite mi ono polovico, kjer so moji ključi.
Štepanjci zasaciK cerkvenega tatu
Suoči ao v ceflnri žalo tili drznega tatu — Identiteta obešenke
na Golovcu še ni ogotorljena
Štepa>la vas. 12. julija.
Mirni štepania vas in niena bliloja okolica sta bili zadnji teden pozonšče kar treb nenavidnih dojodkov. Preie^ii teden ie izvrSil samomor trgovce Neumann, ki so 1*» poteamili iz Gruberjevega prekopa, te dni so našli na Golovcu neznano obe-šenko, včerai so pa v ^tepanii vaši sami prijeli drznega cerkveneza tatu.
Snoči okoli 19 je stopila v Stepanjsko cerkev neka deklica, raznasalka »Jutra« in presenečena obstala Okoli oltarja se ie smukal neznan nroški. ki !e sku?al odpreti tabernakelj. Deklica je hitro zapustila cerkev in hitela k cerkvoniku.
Cerkovnik je vzel cerkvene ključe in hitel v cerkev Zaklenil Je vrata in obvestil orožnike v Stepanii vaši. Tat. ki ie medtem opazil. da je ujet, ie hotel pobeimiti skozi lino v rvoniku in se spustiti po strelovodu. Ko pa je spodai opazil množico kmetov s cepci, kosami !n grabljami, ki so se zbrali okoli cerkve, za je minilo veselie in zle-zcl je lepo nazaj v cerkev. Orofniki, ki so preiskali vso cerkev, so sa našli skriteja pod neko Iato. Prijeli so sa in odpeljali v Ljubljano  v  tukajšnje sodne  zaoore.
Tat je J3Ietni Anton Cebela. rodom z Reke. Pri  njem  so  našli   nekju denarja,  kf
2a Je pokrade! iz obefa s«5::c. V ecrtvi ic naprav I precej škode, ker ie ve5 *iv^ri polomi 1.
Te dni smo poro:ili, da so navi n Golovcu obe^enko, katere ndenti:e ni*o mofli uffotoviti. Na&li *e jo dečki, kl to U: nabirat Jagode in rob« hj Oolovec Prvi je opari! truplo dijak II. dri realne rim-narje Jf>s<p DoHMek. k; ^ f>hve?tl! svr>*« tovariše nakar $0 *iitss v MruJico in po-vedili pri prvi hili, k#! $0 ni Sli. Občin^ki
oblast je takoj ohv«?*::^ ornfnike. SoJru komisija je atotovii. dt rt "efmnkt vi-sela že naimanj J ah 4 ^•»•ct. ženski )m bila stari 35 do 40 let srrdnie veliki, ko-stanievih las. Na fiavj <« ir^fla belo kri-lasto ruto, nosila 'e Pmn 9«\;'otasto krilo, modro srajeo, irne ri«o«t :evllt na tadr-fo in Crn kiousi p**4ratn*. Kraj trupa je ležal pisan j^t i*» H^»sta ročna torbica, v kateri je bila »iva kr:f**U ruta z mono-sramom M. 2. Ujs«Jt.v'!»no jt da obešen-ka ni dom«člnlr» ker v $teptni: vaši ne pogrešajo oJkottr. /cnsKa je bajc identična z neznanko kt je priV-t nekako pred Stirimi meseci v ^ejai*jo v»i \n iskaU tim službe.  Baje je  b<t«   n^ko'^ko  slaboumna.
Krvna osveta je Albancu na jsvete jša dolžnosl
Krma osveta se je obranila samo še med Albanci — Navadno se koljejo io pobifajo, včasi se pa hxH pobotajo
O krvni osveti nekaterih balkanskih rarodov se govori še zdaj zelo pogo-sto, čeprav se j« t>o rnnenju strokovnia-kov ta običaj ohranil v polnern obscgu samo med Albanci. Krvna osveta je bila nekako pravno zado-ščenje skoro vseh staroveškifi narodov. Prvotno Je bila razSirjena tuđi med Rimljani, ki so jo pa s strotfimi zakoni zatrli. Pri Ger-manih so jo zatrle posvetne in cerkve-rre oblasti Sele v 16. stoletju. na Korz -ki je pa izginila kljub vse mu priza-deva-nju Francozov sele v 18. stoletju. Na Balkanu je bila rarfirjena krvna osveta med slovanskimi narodi samo pri Craogorcih do 19. stoletja. Med Albanci se j« pa obranila do dan-aŠnj h dni.
Krvna osveta aii, kakor ji pravijo AJbanci, mlžak, je najsveteiša (Jolžnost vsakejca Albanca. Albanca vzgajaio od mlad^ n&z v tem duhu in ko doraste, je vedna pripravljen osvetiti se za pre-lito kri svojih sorodnikov s tem, dt ubje napadalca ali katere«akoli njegovih sorodnikov. Komur pripade dol'žnost krvne osvete, se tej nalo-gi ne more »z-ogniti. Ce bi se ii izo^nil, bi nakopal sramoto sebi in vsenru svojemu rodu. Statistično je dokazano, da £re v Albaniji do 20 odstotkov vseh smrtnih slu-čajev na račun krvne osvete, ki ća-sovno ni strogo omevena. Navadino se osveti Arbanec Čim prej, 5c se mu pa ne posreći, se obrani pravica krvne osvete večkrat še 50 let. Medsebo.mo pobijanje dveh sovražnih rođbin gre često zelo daleč. So primerl, ko se mora preseliti preganjana ro-db na d'rugam, pa tuđi v drugem krahi ni sieurna, da je Član sovražne rodbine ne izsledi.
VeScrat se pa pripeti, da krvna osveta odpade s tem,   da   se sovraini
rodbini pom rita. Obred pomirjenja je zelo zanimiv. Vsak sovra?ni tabor poš-Ije po 12 z^stor>n ko-v, ki se zb«ro v niši umorjerKefca. K »svetovanju povibi-k> navadno tuđi liodžo, če so rodbine pravoslavne vere, pa pora. Za*to<pnikl obeh rodbin oblečejo praznine rvh'fke in vzamejo s seboj pu<ke. Posvetova-nju predseduje duhovr;k. FVchatira se resno in prem^l;en-o. Ce priđe do sporazuma .vpra&ajo poplavarja prizad^te rodbine, če je t njim zadovoljen, če pritrdi, mu vsj čestitajo in ga hval jo, kako je plemenit in Šlrokotruden. Po-tem privedo v sobo moriici, ki caka med po^vetovanjem zunaj zvezan. Pri-zadeti vpričo njeisa iziav:, da se odre-ka osveti, nakar morikra razvelejo in oba se poTjubita. Obredu sledi pojedna. Drugi na^in od'puSčanja je ta, da prijatelji navadno na prrđ\rečer večiega praznika zvežejo mor'lci, ga od\*edo k vratom prizadete rodbine in rx»trkajo. Na vipra^anie. kdo trka. odgovore, di v> prijatelji. Čim se vri ta odpro, pade morilec na kolena, prijatc!>i se odkrije-jo in prosijo z morilce-m vred odipus^a-nja. Če je priiadet* rod'jinj pripravljena odpustiti, rar\ef-e morlcu roke in abred je končan. Sled; medsebojno pobratimstvo, nakar spreinijo domaji mo-rika iz hiSe, da bi se pomirjenje pokazalo tuđi javno.
Albanski kralti Ahmed beg Zogu in njegova vlada hočeta s strogim' zakoni zatreti ta staroveSki mčin obrambe osebne in rodbinske časti. Najforž pa pojde reforma težko in trajalo bo še dorgo, predno se l>odo zttekali stmo-zavestni \r\ Ča^titilepni Albanci r>o svoje pravice k pisanim zakonom.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 12. julija.
Na veneričnem od<ielku se j© zdravilo pet devičk. Dve Roiiki, Albina, Marija in Tončka. Dekleta »o večinoma, čeprav so &e »elo mlade, stare firme, s katerimi sta imeli policija in bolnica ie opetovano opravka. Zato so drzne in objektne. V bolnici m nUo v€»dle preveč dostojno, niti nJso hotel« fpo-Štovati MSnega reda. Krifale so, pele in p« prepirale tako. da so jib morali večkrat pokvariti.
Tuđi v eredo so bile nagajive. Bilo je i« okoli 22, ko so na oddelku ie vedno p«l*s ce razposajeno hehetale in zmerjale "JrufTi drugo. Konfno je med njimi naattl prepir in pretep. Rozika j« skočila Mariji v 1§*A tej je priskočila na potno* Ton?ka in Ie »e je vnel pretep. Med pretepom so razbile <l*e lipi in morda bi «ploh ne bilo miru, da ni bolnica pocvala policije na pomoS. Po dekle-la je priSel >ZeTeni Henrik« in jih odgntl na policijo,  kjer »o v ta poru  preaptl«  noč.
VJenj 80 bile ix?ubl]>nke zaali^ine. Radi izgreda v bolnici je bila v«akt ob*o-jena na 3 dni zapora, po prestani kazni jih bo pa policija izgnala v pristojne oWine ali pa   v   pri* i Ino  delavnico.
Včeraj smo poročali o teiki ne^re^i. ki se ie pripetila na Tria^ki cesti 15, odko-der so 6 letno delavČevo hcerko Mileno Oblak e teikimi notranjimi poikodbirai pre-p«ljali v bolnico. Milena ni padla po Ptop-nicah, marveč r devet metrov vi«oke<?a balkoni. Balkon jt iicer »varovan x meter vi«oko ograjo, toda otrok je ograjo pr»»ple-jal in strmoglavi! v globino Koga radine krivda na nesreči, je teiko reci, ker je otrokova mati u«lulbena v tobačni tovtr-ni. Na malo Mil#no je patili *ifer ni^ni KVletnt Matrica Dinici. ki *e je pa samo za Mp odstranila 1 balkona. Stanje ro-ne#ree>ne   deklice  je lelo  re«nn.
Nasilen tidarski mojster je France K, stanujoč nt Rimski cesti. V sređo r^ecer j« grozil »voji ženi, da )O ubije in rrv a mu je skosi okno kom«i uilt Ker se je ženi bala, da bo vinjeni mol v njeni odtotnoati pretepel domi osttla otroka, je poklicala bližnjega krilnika ni pomoč in gi prosili, naj pof^eds, ktj ie 1 otrokoma. Ko je itrtznik stopil v stanovanje, ga je K ni« hrulil, čc$ di nimi tim niCettr iskati, sunil gt je ▼ prs« in mu z gUve sbU »lufb«vo
I čepko. Ztletel se je vet divji ▼ trralniki, kj je monl v svojo obrimbo *eči po pendre« ku. K. t je nato sa hip umiri U ko j« pa hotel stnžnik pobrtti čepico, gi je pahnU iz sobe in naglo zaklenil vrata za vrboj. Vidcč, da hna opravks r neugnanim pi» ja«čkom, je strafnik pu«til mojttra pH miru. Včemj pa je priie! po svojo Čepico K.. pa o čepid ni hotel ničetar vedeti in trcfil je. da je iploh ni videl. Nijbrž jo je ii osvete ztlgal. MoŽ bo imcl riđi jivnegi natilji oprivki na policiji.
Srrojniku Jocipu Mtgcrlu. ripotlenemu v drtmskem gledaliicu, je bilo ▼ tredo ob 11. iz veže hiše ftt. 3 na Aleksandrovi cesti odpcljano moSko kole snimke »Waffcn« rad«, vredno 1700 Din Kolo im* tovarni« Sko Stevilko 136150
Davi so v bolnico pripeljali 24«letnega se<flarskagi pomoćnika Huherti iz Trfičt in 23«letnegi čevljartkcg« rtomocniki Fri* ni Bijželja iz Stratiict pri Krtn.iu. Sno^i sti te pcljala ni morf(«ciklu proti TrŽifu. Ns cesti tta hotela prthiteti vor. pa sta 90 caletet« van]. Pri karambolu wtm ohm zletela 1 motocikla in o**!«1aU te?ko po« ikodovani.
KOLEDAR.
Da««:  Pttefc,  \Z. ruhia  1929, kMomUtn:  rHrfm«-ervra; pranrovla-vivf: 30. Hi«4«   PMtf  in P»-v*4.
D\N4SNJC   PRiRtOITVC. Klao H»tkrs;  Botanska   Žena   (Orrta  Bvbo)-KJsm>  \49mk.   Mladi   trobentac.
DC2UKNE   LCKARNC DaaM«.  P"ccote. DuM^sAca   m«i;   BakHe, Sw   Js-
- S#kcQa Ibori ■imiwiffc iiHtiti^ ▼ UmMImO. Opozar«*)  se  vn  ks«i<»<iiit. 4* •*  *+-
do **v«wii s<ydniAkd ispM m imMmU U^^ ^*-liU 4n« M. 7 19» ob S ar; rv«*s' ▼ 1 " 1 i>M —-H ka vara« Bvrapa U**x••<£• i^ <■ >1 7 tMt #s>-po-ldfl« (praktiBfff) Prtdgai— pHh**s« t t«tea> D« 100 fe voii^i aa*««sMl» •» »>• *. t \ t«»> nir« rekcije S A-hCae. k•*■*•• R»r—»^ ^#a^^i— s« dobe pri tajirfci al psw«8^a*^ s^ks^t v M*-rboru i« Ce^n D^«^r«te •• * »it^a« U i a* GrafiJta : B!a« v »lu»— m^m * O^*^- ^^ sml« : HfTtfa I- Alattiaii vraaflv« | m$ %a^aM ^ C*erny.                 __________
Stev   156
»SCOVENSK1   NAROD«, ćat U. folija 19».
StMl
Dnevne vesti.
—  Itplačflo zaostalih pokolnln iz preji-njlh let Mnogi  interesenti se obračajo na uredniStvo s prošnjo, naj  bi  se informira« lo na pristojnem mestu, kako stoii stvar z Izpla&li  zaostalih  pokojnin  iz  DreSnjih  let. Tzplačevanje  zaostalih  pokojnin  se  je  pri-čelo kikor  znano  pri finančnih direkcijah po   odredbi   finančnega   ministra   iz   druge tranže   monopolskega   posojila.   Pri   glavni kontroli in državnem svetu je pa še mno-zo nerešenih  prevedb.  Informirali   smo  se pri   tukajSnji  finančnj   direkciji  in   zvedeli, da finančna direkcija ne more dati točne?* odgovora na vpraŠanje, ali ie kredit za ta* ke  vpokojence   zagotovljen.  To  bi  vedelo povedati   samo  finančno   ministrstvo.    Vse zaostale pokojnine    so se na tukajSnji    fi-nančni   direkciji   doslej   redno   izplačevale in  po   informacijah   merodajnih   krogov   ni nobene  nevarnosti,  da  bi prizadeti ne  dobili zaostalin pokojnin, ker ne gre za tako velike svote, da bi se bilo bati. da bo druga   tranža   monopolskega   posojila   izčrpa-na, predno bodo vse zaostale pokojnine iz-plačane.
—  Iz državne službe. V vi šio skupino so    pomaknjeni    protokolisti      katastrske uprave Viktor Kostanjevec, Evgen FiSer in Ljudevit Pirnat v Ljubljani, Alojz Handler v Novem mestu,    Ivan Koman    v Kranju, Viktor Skočir v Celju,    Josip Novotnv    v Ptuju   in   Mihajlo   ZorČič  v   Slovenjgradcu.
—  Nov amerlškl konzul v Zagrebu. Do-sedanii  ameriški  konzul  v  Zagrebu  Leslie Dawis je premeščen za konzula v Patras, »i njegovo mcsto pa priđe Paul Bowermtn fz Ottave v Kanadi. Leslie Dawis je vodil ax»eriški konzulat v Zagrebu od  18. oktobra 1924 in je bil  zelo priljublien. Zagreb zapusti  sredi avgusta.
—   Generalno   podal]$an]e   zakapa   prodaje *oll na debelo. Upravni odbor monopolske uprave je sklenil, da se vsi sedanji zakupi   prodaje   soli   na   debelo   podaljšajo do 3K marca 1930. Finančno ministrstvo je ta sklep potrdilo.
__    Kolonija    Rdefega   kriia   na Trati. Drugi teden raja 30 dečkov v divni  Poljan-»ki    dolini.    Nastanjeni  so v ftoli  na  Trati. Tik  Sole  teče Šora.  Tu  imajo kolonisti  naj-t#č   veselja.   Gradijo   mline,   predore,  jezo-ve . . . W se kopajo.    Zrak je Čist, solnce Ja#no, srr« in duša vesela.  Kako lepi  spre-hodi &o po krasnih    pozdovih    in    izleti  na bližnje   griče!   Za   laČne   želodčke   skrbi   gospodi nja z veo vnemo. Dečki so pod  stalnim nadzorstvom   dveh     učiteljev   in   zdravnika. fcoteki upravitelj, kučigazda, čuva & paznim očevom, da je vse v redu. Vsak teden obi-iče koloniste vodja kolonije. Dečki ga esprej-mejo   kot   evojega   ožeta   in   mu   z   iareČimi oSmi priipovedujejo kako §o sretni. Tuđi do-macini   imajo  naše  koloniste  radi   in  gredo koloniji v vsakem oiiru na roko. Cene vseh potrebom «o zelo  ugodne.  Mleka, eurovepa masla  in  medu v izobilju.    Pa kako  mleko in po 2  Din liter!  Trata je za letovišč« kot ustvarjena.
POTENJ1E ROK, NOG itd.
zanosljivo odstrani »SUDOR«-n*ast lekame »Pri orlu«. Ceffe.
—  K  orlovskim    priredltvam    v  Pragl.
Zaradi   bombastične   fraze   »Orlovska   zrna-2a  nad  svobodomiselno  Prago«   DrinaŠamo nekoliko    statistike    zadnjih   3  telovadnih zletov, ki so se vršili v Prasri in siccr sokolski    v  letu  1936.    Delavske    telovadne xveze v letu  1927 in    Orlovstva letos.    V glavnin   zletnih   dnevih   je  bil   dosežen  na-slednji     minimum:    Telovadcev:     Sokolov H.080    (priglašenih   32.000),  tako.    da    so vsakokrat nastopall druži, ker skupen  na-stop tehnično ni bil :nogo£, delavcev 4620, Orlov 3458. Telovadk:  Sokolić 14.080, de-Iavk «00, Orlić 3672. Naraščaja: sokolske-ga   13.8SS,    delavskega    2754,    orlovskega 1728:  Naraščajnic:  sokolskih  10.076. delav-skih 2790, orlovskih 3110. V sprevodu: Sokolov 35.583 članov in 10.778 Članic, 13.222 naraSčajnikov   in    12.751   naraščajnic.   Del. 4056  Članov,   2959  članic,  2680  naraščajnic in   1800  naraščajnikov.    Ori.   4972   članov, 445 Članic, 2185 naraščajnic  in  1457 nart-ščaja. Prlpomnimo, da pri sokolskem sprevodu  nišo  bili  dopuščeni  člartf  ali  članice v telovadnem kroju,  pri  Orlih  Da  je bilo v telovadnem kroju 2630 članic. Primerjaj-te torej to-rnjo statistiko    in napravili    sf boste samt sliko o »zmagi«.
—   Čudne   Informacije.   Zagreb&ki   »Jutarnji  List«  poroča o velikih  mednarodnih letalskih  tekmah, ki  se bodo vršile  začetkom avjrusta. V poročilu  navaja mtć dru-Zim, da  se tekem udeleži  tuđi dvoje naših letal  in  sicer  »Soko«. ki  sa  je  izdelala  to-varna »Iktrus«    v Novem Stđu    In    mali sparini  avijon  »Ljubljana, kl *a  bo vodil Pilot Gibriiel Vodišek, a navigator bo dr. Rape.    Letalo    je    nemške    konstrukcije, Jtnamke Bodick. Kolikor je nam mano, se odeleži   ljubljanski   Aeroklub    mednarodnih tekem s tvojim novim letalom. ki je še v *radnji in ki sca rradl inženjer St. Bloudek. Avijon    »Ljubljana«     za    to    tekmovanje jpion ne  priđe v poltev,  znamka  Bodick (menda Bloudek) pa pri nas U ni znma. ..,-7 s»rt Ljubiianćana  na  Koroikem.  V VVolisbergu    na  Koroškem    ie 7.  trn.  umri krojaški mojstej- Josip  Cakert  Pokojni  Je b!l  rodom  Liubljančan.  Star je  bil  71   let. Na Koroškem se je naselil leta  1880 in se tam tuđi osamosvojil. Pokojni ie bil spk>5-no priljubljen.
—   Vreme.   Vremenska   ntpoved   pravi, da bo deloma oblačno in brer rnatnih iz-prememb.   Včeraj   je   bilo   do   vseh   krajih naše države boli ali manj oblačno. NajviS-Ja   temperaturi  ie  znašala   v  Solitu 27,  v Ljubljani  22.4,    v Zafrebu.    Beogradu    in Skoplju 22. v Mariboru 30 stopinj. Davi Je kazal  baromcter    v  Ljubljani    766.2  mm, i temperatura je znaSala 13-3.
—  Tombola Sokola v Skofli Lokl. ki bi se imela vršiti v nedeljo  14.  trn., ie prclo-žena   iz   tehničnih   razlo-gov   na   drugo   ne-  i deljo 21. trn. ob 16. popoKliie.                       *
—   Tragična tmrt rojn«ja begunca.    Xa
progi Zagreb-Beograd blizu želeiniSke po-ataje Vojka je te dni plačal svojo smejoat z livljenjem vojaiki begunec Alojrij Pmte-rović. Nedavno ga je prijela vojaška patru-lja in ga hotela prapeljati v Beograd. Med vožnjo je prosil redova Kosanovića, n»j ga pueti na 6trani*5e. NiČ hudega eluteč, je vojak prošnji ugodil. Begunec ee je zaprl v etrauišče, nato pa se je pognal ekoai okDO dr većega brzovlaka, hotec pobegniti. Prile-tel pa je tako nearečno na glavo, da je ob-ležal na mestu mrtev. Nesrečnega vojaka 60 pokopali v Stari Pazovi.
—  Ob$odba ponarejevalea kovanejpi dro-biža.   Pred  okrožnim   sodiščem  v   Banjaluki je bil obsojen na dve in pol leta ječe seljak Dragoljub Lukić  iz  Prijedora, ki je  vlival iz evinca 2dinarske novce in jih skuSal spraviti  v  promet.  Razpečal jih je samo  nekaj, pa 60 ga že prijeli.
Zobni zdravnik dr. S. Puher
NE ORDINIRA DO 18. AVGUSTA
—  StraJna »mrt   radi neprevidnt&ti.    V
Bačkem Petrovem eelu se je pred dnevi pripetila strahovita nesreća, kater© žrtev eta postala seljak štefan Horvaih in njegova žena Marija. Horvath je v sobi polnil loveke patrone 6 emodnikom. Pred njim na mizi je sUl zabojček, v kater em je bilo 2 in pol kilograma smodnika. Horvath je pri pol-njenju nabojev kadil cigareto in nesreća je hotela, da mu je padla iz uet naravnost v smodnik. Nastala je strahovita eksplozija, v hipu je bil Horvath v plamenih in gorel je kakor živa baklja. Ogenj ee je ^a2^siril tuđi na stanovanje. Horvathovi ženi se je vaela obleka, še predno ee je prav zavedla. Poiar «0 opazili sosedje, ki so takoj prihiteli na pomoS. Posrećilo ee jim je ogenj pogasiti. Horvatha in ženo so takoj prepeljali v novosadsko bolnico. Mož je umri že med pre-vozam, žena, ki je opečena po vcem životu, se pa bori s emrtjo.
__   Silobran  ali   prekoračenje   >ilobraua?
Poroča li   smo  o drznem  roparskem napadu, ki je bil  izvršen v Novem Vrbasu na Sofer-ja Karla Boora.    šoferja    in napadalca  Ma-lacka  eo  prepeljali  v  bolnico.    Malacku so odstranili kroglo iz života in je ie izven nevarnosti.  Tuđi  Šoferjevo  stanje ee  je zbolj-Šalo, ven<iar ga še nieo mogli operirati, ker ^je prešibak. Boor je Sele v torek zvedel, da je atentator  tuđi v bolnici. Njegova želja jV, da bi napadalec okreval. Med tednom je  pa naetal v zadevi nov zapletljaj, ki je iz prav-nega stališa zelo zanimiv in morda v zgo-dovini  umorov edini. Ko je namreč preisko-valni   sodnik  prejel  o drznera napadu  poro* žilo, iz katerega je posnel, da je Boor stre-ljal sele potem, ko je napadalec bežal, je ;.z-javil, da mora tuđi Boor v preiskovalni za-por, ker ne gre več za eilobran. Ko je Ma-lacko bežal, Boor nj bil več v nevarnosti  in iz  pravnega  vidika     ni   imel   pravice     nanj streljati. Na veak na?in je Boor s tem. da je *treljal na  atentatorja, policiji samo olajšal po*el, upoštevati pa je tuđi treba, da je bil skrajno  razburjen  in  da  ni  obvladal  svojih iivcev.
— Družbi sr. Cirila in Metoda sta darovali moška in ženska C. M. podružnica v Ptuju Din 9000.—, katere sta zbrali v po-caščenje pok. gospe Ane Hudovernikove, soproge predsednika C. M. družbe. Iskrena hvcla!                                                  419/n
I? f mMiane
—Ij Ministri na potn skozl Llabllano. Z
jutranjim beograjskim brzovlakom je da-nes prispel v Ljubljano na poru na Bled mi-nister vojne in mornarice armijski general Stevan Hadžić s soprogo in hčerko. Na glavnem kolodvoru so sra pozdravili veliki župan dr. Vodopivec, divizijski general Sava Tripković in $ef voinejta oddelka te-lezniške direkcije polkovnik Nedeljković. Po tnali zakuski v kolodvo-rski restavracijl je vojni minister nadaljeval vožnjo na Bled. Kakor zatrjujejo, ostane vojni mini-ster več dni na Bledu. — Minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinković se je snoči vračal z Bleda v Beograd
—Ij Višll reomettr Ivan Pire umri. Po daljšem bolehanju je umri v 52. letu starosti viš.ii geometer in rezervni častnik g Ivan Pire. Pokojni je bil roien na Iku pri Ljubljani. Med vojno ie služi! pri voja-kih kot rezervni nadporočnik - inženjer ter po vojni še 2 leti v Jugoslaviji. V voj-nem času si je nakopal zavratno bolezen sulico, ki ga je mučila že vsa leta od prevrata dalje. Pokojni je služboval na delegaciji ministrstva financ v Ljubliani. Svo-iim kolegom je btl tiii in rmren druŽabnik. Pogreb bo jutri ob pol 6. pop. iz hiše žalosti v Prisojni ul. 3. Pokojniku blag spo-min. falujočim  naše  iskreno sožalje!
—1) Ljubljanski tr«. Ob petlcih običajni ribji trgi so letos prav slabo založeni 2 domačimi ribami, bolje z morskimi. Danes ie bilo na trgu prav mnogo morski.i rib, skombrov in sardin, kar priča, da je ribolov na Jadranu letos zelo bogat. Skomhre so pTodajilf po 36 Din kg, komad po 7 Din. — Sadni trg ie bil dobro založen s sadjem. Na trg so bila pripcljana lepa letošnja ia* bolka iz Noveca sada. Razrneroma so Se draga in sicer IO—\2 Din kg. HruŠ je prav obilo in so cenejše. — Na trgu so se pojavile tuđi prve zelnate glave, komad po 1 do 1.50 Din.
—II Društvo ZOO nas obve&a, da je žirija včeraj ocenila predložene nacrte za zoološki vrt v Ljubljani in priznala nagrade po sledečem vrstnem redu: g. arh. Spinčič in Vlado Bohinc. Dušan in Vlado Bohinc, arh. Domicijan Serainik in Franjo Kuglič. Nacrti so na vpogled od 1?. do 17. tm. v mestnem graidbenem uradu soba St.
1, med 12. in 14. uro.
—Ij Drnšrr* >So^»< ▼ Ljubljani. N« |>rvi od borovi seji IX. poslovne dobe dne 10. juli ja 1929 se je konstituira! druMveni odhor tako-le: Na ob^oem zboru dne 6. juli ja 1929
izvoljeni predsednik dr. Dinko Puc in pod-predsednik Ivo Sancin. Za tajnika: učitelj Andrej Ben«a, name«tnik Milan Volk. Za blagajnika: Joško Sfiligoj, namestnik Lipe BaČnar. Pregledovalca računov: Jože Ivančič in Golja Alekeander, nameetnika Batjei Franc in Volk Milan. Namestniki odborni-kov so: prof. BačiČ Jože, Dovgan Milan, Fe-rant Anton, Kerievan Andrej, Mialej Ru-dolft Pavlovič Peter, Štrekelj Jo4e in Zor-nada Jože. Med odborniki nepravilno pri-občen Sečnar Lipe se mora glasiti pravilno Bačnar Lipe. DruStvo ima sledeče odseke; 1. Prosvetno-predavateljski, 2. »bavno-veee-lični, 3. gospodarski in vojnoodškodninski ter 4. Pevski odsek. Članarina, ki oatane neizpremenjena znaša letno Din 12— in «e placa pri od društva pooblaJfenih pobiralcih ali pa neposredno pri društvenem blagajniku Sfiligoju, GledaliŠka ulica 7/HI vsak dan od   14.  do  16.  ure.   Predsedstvo.        420/n
—Ij Javn« ^tenografiino tekmaranje priredi Christolov učni aavod v svojih žol-ekih prostorih na Domobranski cesti 5t 7 prihodnji ponedeljek, dne 15. t m. zjutraj ob 8. uri. — K tej tekmi «e vljudno vabijo etarši gojencev ter vsi, ki se zanimajo za etenografijo, da se osebno prepriSajo o le-pih uepehili, ki jih zavod doseže v tej stroki. Vstop prost.
— Znani ToJTodinski p>ihogralolo{ Win-tmy nam javlja iz Celja, da potuje v krat-kem na Bled ter se bode ob tej priliki mu-tlil še par dni v Ljubljani. Analiia rokopi-sov, preteklost, 6edanjost, bodočnost po si-6tejnu E. Kretrahmera.
h Celja
__c  Artobus  mesta Celja. Jutri  13*. t. m.
prične z rednim obratovanjem pred meteei ustanovljeni avtobus mesta Celja, ki ima la-časno sledeči vozni red: Celje-Dobrna: Od-hod iz Celja ob 7.45, prihod v Dobrno ob 8.35, odhod iz Dobrne ob 8.45, prihod v Celje ob 9.35. Celje-Vransko: Odhod ix Celja ob 11.05, prihod na Vransko ob 12.15, odhod z Vranskega ob 12.25, prihod v Celje ob 13.35. Celje-Dobrna: Odhod iz Celja ob 16.10, prihod v Dobrno ob 17, odhod ix Dobrne ob 17.10, prihod v Celje ob 18. Celje-Rogaika Slatina: Odhod iz Celja ob 18.15, prihod v Rogaško Slatino ob 19.45, odhod iz Rogaske Slatine ob 22, prihod v Celje ob 23.30. Vse te avtobusne zveie imajo obenem najugodnejše zveze na vse dnevne in nočne osebne in brze vlake ter pOBebej Se « S«-vinjsko dolino. V prvi vreti *e je oziralo pri šest a vi vozne ga reda na močno razUrjeni tujski promet v obeh kopališčih Dobrni in Rogački Slatini ter na na§e podeželsko ljudstvo, z ozirom na njega pa se je tuđi dolo-čilo kar najmanjže voz,ne cene. Do prevoi^-nih 10 km stane vsak km vožnje 1 Din, pri đaljših vožnjah pa je vpeljan con&ki larif. Tako etane na pr. vožnja iz Celja v Roga-ško Slatino 25 Din, do Smarja 19 Din, do V'ojnika 8 Din, do Dohrne 18 Din, do Lol-nice (goctilna Samec) 3 Din, do St. Petra v Savinjski dolini 12 Din, do Vran^kega 20 Din. Avtobue je zelo trpežen, obenem pa elegantno in udobno izdelaa ter ima 17 se-dežev. Ko dobi avtobus mesta Celja 5e na-daljna 2 vozova, se bo promet na vse strani Še bolj izpopolnii in ure*lil. V tem pogledu bi bili veaki dobri nasveti oziroma želje po-eameznikov, kakor tuđi prizadetih obein veelej dobrodošli in jih naj veakdo eporoči odboru  celjekega  avtobusa.
—c čigav je pe>? Policiji je prijavila Minka Tkalčiceva iz Gaberja 154, da se ji je 10. t. ni. zvečer pridružil v Gosposki ulici velik pes volčjak in jo spremljal do doma. kjer ga je vzela v oskrbo. Laetnik naj me zglafi pri najditeljici. Pee je «vetle barve in nima  predpisane  snamke.
—c OlftTna »knpgein* J«g««l. g**iUke ireie t Celju. V nedeljo 14. julija dopoldne se vrši v Celjskem domu (hotel Union) v Celju glavna redna letna skupščina Jugo-elovaneke gasilske tvexe z obiirnim dnevnim redom. Na fikupščino prieptejo del«;ati vseh  velanjenih  gasilskih  druStev   in  žup.
Največje letalo sveta
Največje letalo sveta, katero izdeluje znana tvornica Dornier in ki se je gradilo v Altenrheinu pri Friedrichshafnu na Bodenskem jezeru doslej brez dosto-pa javnosti, je bilo v torek orvič Dokazano povabljenim gostom. Letalo je hi-droplan in ima 12 Siemensovih motorjev po 500 konjskih sil. Trup Ietala ie sestav-Ijen iz treh krovov. NajvKj krov pre-sega nosno ploskev in v nj^n je povelj-niški mostiček in glavni strojni oddelek, iz katerega se lahko upravljajo vsi mo-torji. Iz zgornjega krova vodijo stopnice v srednji krov, kjer so lepo oi>rsmijeni prostori za potnike. salon in jedilnica. Spodnji krov je nekako skladišče olia n bencina. Za pogon \2 motorjev je treba 16.000 litrov bencina in 1.500 kg olja. 9 tem materijalom, vštevši \2 mož posad-ke in 40 potnikov, tehta letalo 35 ton. Povprečna hitrost znaša 190 km, lahko pa leti s hitrostio 240 km 13 uro. Letalo se imenuje »Do X«. V kratkem bo startalo k poskusnemu roletu nad Bo-denskim jezerom.
V fostihti.
—  Zakaj ne greste domov?
—  Ker je moja žena «;labe volje.
—  Zakaj pa je slabe volje?
—  Ker ne grem domov.
Na razstavi.
—  No, kako vam ug*ia moja vojna slika mojster? —    vpraš i mlad slikar starega.
—  Meni se zdi, da vojna ni tako slaba, kakor jo slikate.
KočlHva stvar.
Bivši    minisrter    nemšk«     državne obrauribe general Qr6ner   je odfgovoril na vprašanje. ali bi mela nerruška vlada i dovol'j moči preprečiti povratek bivSe- • ga ce^aria Viljema II. v Nemčijo:            I
—  B:Io bi rrmogo laž je prepreci ti Vi- j l-:ernov povrateic v Neir?Či.io. nego prisi- ! liti ga, da Nemčijo zapusti.                       I
Avstrija je proslavila te dni jubilej znane železuice čez Semmering. Sem-mering kot krasno gorsko zdravilišče ob Južni železnici pozna ves svet. Od Dunaja potrebuješ z brzovlakom do Semmeringa 2 uri. Jubilej Semmeringa so proslavili na Dunaju v okviru svečanih tednov, na Semmeringu samem so pa priredili manjšo razstavo.
Semmerinška železnica je še zdaj pravo tehnično Čudo. To je prva gorska železnica ne samo v Evropi, temveč na svetu sploh. Takratna Avstrija se spk)h ni dosti brigala za železniški promet. Prva železnica na kontinentu je bila ozkotirna proga med Linčem in čeŠkimi Budjejovicami, zgrajena 1. 1825. To se-veda ni bila železnica v našem pomenu besede, kajti delo lokomotive so opravljali konji. Prvi vlak z lokomotivo je vo-zil tuđi na ozemlju sedanje Ceškoslova-ške in sicer na progi med Brnom in Du-najem. Stoletnico brnsko-dunajske že-ieznice so proslavili lani. Gospodarski razvoj srednje Evrope je pa kmalu iz-silil železniško zvezo med Galicijo in Trstom in tako je bila zgrajena Severna železnica. Kmalu je bila zgrajena še železnica med Gradcem in Trstom. Med Dunajem in Gradcem je bila pa velika ovira baš Semmering. JJolgo se je zdelo nemogće zgraditi čez tako visoke gorske grebene železnico. Za tako visok vzpon so bile lokomotive preslabe in strokovnjaki so bili prepričani, da je tuđi gradnja tako dolgega predora nemo-goča. še ko so semmerinško železnico že gradili, so bili mnogi strokovnjaki prepričani, da noben živ človek ne bo prišel na drugo stran predora. marveč, da pripeJje vlak strojevodjo in potnike iz predora zadušene.
Med revolucijo 1. 1348. je vodila železnica že z Dunaja do mesteca Ologg-nitz, od Štajerske strani Da od Gradca do MiirzzuschlaKa. Preko gorskih gre-benov med obema koncerna železnice, med katerfmi je najvišjl Semr»ering. to morali liudje ootovati s pošto. Že r>rvo leto ie nrepeljala oošta 26.000 DOtnikov in 28.000 ton blas:a od Glosrgnitza do Milrzzuschlaga. Pri tako velikem prometu je bila seveda vrzel med obema ieleznicama nevzdržna. Avstrijsik inženjer KarI vitez pl. Ghega, ki ie štuđi-ral na državne stroške v Ameriki. je predlagal, da bi zgradili železniSko pro-go med postajama Gloggnitz !n Murz-zuschlasr. dočim so predlagali drugi strokovnjaki žično želemico ali železnico s konjsko vprego. nekateri pa tako zvano »atmosferično železnico«, ki je bila ta-krat zelo v modi. Sele po hudem boju je Ghega prodrl s svojim nacrtom, ki bi pa bil še dolgo Čakal na uresničenje. da po revoluciji ni bik) velike brezposel-nosti. Tako ie pa skusala vlada zaposliti množice brezposelnih delavcev iz dunai-skih predmestij in sicer čim dalje od Dunaja. To je dalo neposredno pobi'd da so začeli graditi semmerinško železnico po Ghegovem nacrtu
Graditi so za&eli v iimiju 1848. Nad pet let je delalo na tisoče delavcev na uresničenju drznega nacrta. Ghega je izdelal svoj nacrt za vzpon do 1.40 m. mišljen v vodoravni crti. Proga je dalga 41 km, začenja se pri postaji Gloggnitz 437 m nad morsko gladino. ima 16 velikih in 129manj$ih mostov. vodi skozi 15 predorov, med kateriml je največji dol* 1430 m in je obenem naivilja točka Droge. Od štajerske strani leži postaja Murzzuschdag 860 m nad morsko gladino. Delavci so morali odkopati 3 in ix>1 milijona kubičnfh metrov zemlje Gradnja semmerinSke železnice je zahteva-la mnogo Človeških ž^rtev. Med delavci je začela razsajati kolera in 300 jih je umrlo. Nekega dne se ie odtrgal velik kos skale in stlačil 15 delavcev. V ne-kem tunelu je zasulo dva delavca.
Za semmerinško železnico so bile potrebne posebne lokomotive, za katere je razpisala vlada mednarodni natečai. Prva nagrada je bila »20.000 cesarskih dukatov polne teže«. Tekmovale §0 Itiri lokomotive. I avstrijski, 1 bavarska in 1 belgijska. Prvo nagrado je odnesla bavarska lokomotiva, toda vlada je odku-t ila tuđi ostale tri. Nagrajena lokomotiva je vlekla približno 83 ton s hitrostio 20 km na uro. To seveda nj zadostovalo in kmalu je sestavil avstrijski inženjer Enghert pravo gorsko lokomotivo, s katero je bil problem gorskega prometa rešen. Prva tnghertova lokomotivi ie služila 75 let in Sele letos so io poslali v zasluženi pokoj. Semmerinlka železnica je bila dograjena 12. oktobri !°55. blagovni In osebni promet se je p.i f>r'tNel v polnem obsegu Sele v luniju 1S56. C«-sar Franc Jožef se jt prvi peljal Čez Semrnering. Vožnja od Glogjrnitz^i do Murzzuschlaga je trajala 1 uro 50 minut. Zdaj traja z brzovlakom 1 uro 7 minut. Cesar Je seđel na odprtem tovornem vagonu in Ghe^a mu je razlagal v*e rx>-drobnostu
Na juhllcjnl razstavi semmerinškft feleznice se vidlio slike prvih ?>ostaj. To so bile skromne železniške 6uvajnl-ce. ki so pa zadostovale i* več deset-letij. Ko je r>raznovala scrnmerinlfca železnica 251ctnico ni nfhče pom'slil da je Semmering kot nalalč u<itvarien ta gorsko letovlSČe In zdravilil^e. Gorski grebeni so samevali in m«d nj im i m> te razlegali samo krtvji zvonci. Sledniič se je našlo nekaj podjetnih mož, ki so začeli kljub \ sem pomislckom zidati hotele in vile. Prvi ie bil zgrajtn hotel Južne železnice 1. 1861. in že čez đvt let: ga je bilo treba razširiti. Zdaj je na Semmerinni mnogo manilih hotelov in vil, V ofromnlh sanatorijih se leci poleti in pozimi na tlsoče tujcev in don: lčinov. Med poslopji postaje Semmorim stoji bronast doprsni kip Ing. Ghega, na kate-rem je znani izrtk:
»železnica odstrani daliave. po»pe-Šuje rešitev rmotnth vpmla-nj rn liri ter dviga kulturo.«
Lekanshi proti lfufctzni so: potti-ti se, Sakati at! obetitl se. OM. 6tf aH
YJT¥.
Uaii los je imajo svili podoben lesh,
ako iiki negujete z Elida-Shampoc-nom. Zdravi laoje rmmjo nek p>oscbcn Icsk — ako so cisti. Nfč nt očisti laie temd^lr)e kot Ehda Shampoo. On da lajcm kwk ki )c podoben *vtL Umetnega leska svet ne obeudu^ f>aČ pa naravnoga. Sbampoo-til ki vsebujcjo sodo naredijo lasc puste m trd«. El*da Shampoo K garantirano prost sode.
Voljni kot svila — mehki kot sviU — kabet^ofi kot cvia — )t efekt Elida Shampoo-na.
ELIDA SHAMPOO
Jubilej prve gorske železnice na svetu
Kako so zgradili železnico čez Semmering — Prva goraka lokomotiva — Razroj svetovnega zdravilttća
Straa 4
»SCOV ENSKI   N A R O D«, dne 12. julija 1039.
.tev    1C6
c/luffusl <$lanoks.                                      81
SVa valovih strasti
c/WJRđJI
—  Včeraj vam pa nit' na mise!    n: prišk) ustaviti se na pol poti.
—Danes sodi moja vest.    da sem zašel že predaleč.
—  Slabih! Strah,    ki vas   zadržuje sredi noti, bo vaša nesreća. Vojvodinja se utegne nekega ctoe ločiti od vas :n vas ovaditi  zarad: dvoženstva.
—  Tega  nikoli ne  sto-ri, in  sxer iz drveli razlo-gov.
—  Iz kakšni'h?
—  Prvič se bo bala škanda'a, ki bi nastal, Če bi se hotela Icč ti, druglč pa dobro ve, da mi dvožen-stva  n« more dokazati.
—  Toda pozabili ste na nekaj. —je pripomnila markiza.
—  Na kaj?
—  Pozabili ste. da je na svetu nek-do, ki se imenuje St. Bris.
—  St. Bris?
—  Pozabilj ste, kaj ste dolžtr   temu roožu.
—  Ne, nisem pozabil.
Toda pozabili ste na obljubo, k: ste mu io dali.
—  St. Bris se bo zado^oljil    z zlatom.
—  Toda želje so na svetu različne. Kaj i>a. če da bledi vojvodinji prednost pred žarečim zlatom?
—  Bom že rx)5krbel da sa i>otola-
ŽlTTl.
— Torej je sklenieno. da ostane mc-SČarrka vojvodinja de Beaudreil? — je vprašala marki za znova, toda  to pot z jrlasom, ki je prcal, da je prepravljena na vse.
—  Zdaj je položaj tale, da ne   Curim potrebe ipo kakršnikoH  izipremembi, — je od^ov-oril vojvoda.
—  Vendar pa priznavate,    da lahko nastanejo dosodfk!, ki  bodo    zahtevall tako  izr>remem'bo. mar  ne?
—  O tem ni dvoma . . . toda . . .
—  Toda kaj, če je tak d-ojjo-d-ek že fru? — ga Je prekinila markza.
Vojvoda io je začuđeno pogleda!.
—  Da, dtegri moj. đogodek je že tu, — je nadaljevala  markiza. — Pripetil se je že davno, a vi v svoji kratkovidnosti niste ir'česar opazili. Toda kdo je vam dal pravico biti tako ošaben,   da Vidite v vseh, ki vas oMajajo, sredstvo ari orodje, pri pravljeno služ'ti vaši la-komnosti ali častohlepnosti?    Podobni ste slabo dresiranemu lovskermi psu. ki goni divjaČino misleč. da dela to zase, pa je neprijetno presenećen, ko mu Io-vec iztnga plen  :z srobea. Oprostirte m! to drastično primero.
—  Ne razumom vas, marki-za. — je deja! vojvoda.                    •
—  Takoj me boste razumeK. vojvoda de Beaudreil.
Vojvoda je slutil. da se bMža vihar.
—  Ko sem vam pokazala    pot    do Gćronnterovega bogasfeva, —   je nada-ljevala markiza, — ko sem vam odkri-la pogled na slavo in moČ, sem storila to v svok> in vaso korst. Vaša pot je tuđi moja, vaši izgledi so tud*i moji. Ali more biti drutgače? Saj sva eno, saj sva se združila pred oltarjem in «m>    sva pred bogom, ki je sn>r«jel nar"ni pr'segi. In čemu sva se združila?
Vojvoda je ves presenećen   poslu-šal.
—  Pravico imam do vašega imena. Toda hoCem ga nositi s ponosom. Ho-čem, da se t>o lesketalo, ne pri biljardu v Cttcliy, temveč  za  vladno    mizo    v Tuilerijah, ob našem legitimnem kralju. Upam, da me razumete.    vojvoda    de Beaudreil.
—  Oli! — je vzd'hnil vojvoda :n se priiel za glavo.
—  Zato uveljavljam svoje pravice in zaJitevam vaše ime. Hočem biti vojvo-d;n-a Je Beaudreil.
—  Bože moj, bože inoj! — j-e  vzd!-hoval vojvoda.
—  Tn tuđi bom! — je dejala markiza tako prepričevalno. da ni bilo mogo-če đvomi'ti.
—  Vi, vi! je vzkliknil vojvoda ves ;z sebe.
—  Jaz, — je    odgovorila    markiza mirno.
—  Ne, vi ne boste    vojvodinja    de ĐeaudreiL! — je vzklilcnil    vojvoda   :a planil Tvokonci.
—  Tepec! Pazite, da se v svoji vro-čekrvnosti ne zadavite z zanko. ki sem vam jo nataknila na vrat.
—  Vj  mi  grozite?
—  Svarim vas.
—  Pa me vendar ne   nrslite    prisili?
—  Da. prisiliti vas hočem.
—  Vi, vi me  silite! — je vzkliknil vojvoda ogorčeno. — Vi da b! me mogli prisiliti!
—  Prešteite obročke verige, predno rrre vprašate, Če vas morem prisiliti.
—  Vi, ki ste mi pomagali pri zloči-nih!
—  Tepec neumni! Kaj sem jaz za-krivila dvoženstvo? Kaj sem jaz pripo-ročila bankiriu Geronnieru Levisiera za domaćega zdravnika?
— Tzgubljen sem! — je zastokal vojvoda. Sesede] se ie na kanape 'n   skril jrlnvo v blazinico.
—  Mož brez lastne volic-brez tasj-ne moči! — je deiala markiza. — Vaso slabost bi vam še o-prostila, toda da ste mogli misliti, da bom igrala podrejeno vlogo, ki bi mi jo izvolili dodeliti. tega vam ne morem oprostiti.  Jaz, markiza d* Estelle, da bi bila suženiska služab-nica moža, ki je klečal pred menoi! Jaz da bi bila metresa vojvode de Beau-dreil! Mo?a. ki b: pričakoval kaj take-ga. bi takoj ubila. Tcda iiorec. ki  vse verjame, se mi smili.    Oštrina bodala za onega se izprerrreni v solzo za tega.
—  Toda smilite se mi, Rigobert, — ie  nadaljevala  :n položila vojvodi  ro-ko na ramo. — Poleg tega se da mar-sikaj ublažiti z mislijo na vzvlšeni cilj, h kateremtt stremiva oba. Toda če ga hočeva doseč:. n^orate imeti nekopa ob strani, da  ne izgubite poguma,    če se nacrt   izjalovi,  in  ne   razmečete   vseh lavorik, če pojde delo gladko   od rok. Rigobert, kaj bi bil brez mene in kaj bi postal  z   današnjim dnem  brez    moje opore! Saj si ves moje delo. Le potrpi. Morda napoč: končno   dan,   ka   bom lahko !jubi!a to, kar sem stvorila.
XXXIII. Baron St Bris.
V sosedni sobi so se začuli koraki. Vojvoda je dvignil glavo, a markiza je stopila k vratom. Vrata so se od zunaj ociprla in na pragu se je pojavil marki-zin lakaj.
— Baron St. Bris, — je iavil.
—  Kaj! — je vzkliknila markiza. — Saj vendar veste, da danes sploh niko-gar ne spreicmam.
—   Sporočil sem barcnu markizino povelje, — je odgovoril lakaj. — toda baron >e trd:l, da mora v važni zadev; nemudoma  govoriti  z  markizo.
—  Dovoljujem si potrditi to izjavo, — se je oglasil baron St. Bris, katere-ga elegantna postava se je bila ta čas pojavila za lakajevim hrbtam.
—  Pozdravljeni torei, mons eur! — mu je  zaklicala rnarkiza  v  pozdrav.
Baron je v stopi I v budoir, nakar ;e .akai odšel in zaprl za seboj vrata.
Baron je pa stal pri vratili, dokler nišo utihnili koraki v sosedni sobi.
—   Markizo sem posetil včeraj po-poldne. barona pa danes dopoldne, toda oba moja poseta    sta    bila    brez-uspesna, — je  spregovoril baron    St. Bris. — Zdaj se mi je pa sreča znova nesmehnila. Štejem si v  izredno čast, da morem z vama govoriti.
—  Sedite, gospod baron, — je dejala markiza. — Ali se tiče vaš    prihod mene in vojvode?
—  Da. madame. — je odgovor:! baron in se znova obema poklonil.
— Torej kar na dan z besedo! — mu je prgovariala markiza.
—  Včeraj dopoldne sem bil v galeriji   v  Luksembourgu.  Tam  sem   našel vojvodinio  v družbi    Armanda    Cam-bona.
—  Armanda Cainbona! — je ponovila markiza in planila pokonci.
—  Armanda Cambona! — je pono-v;l rudi vojvoda, ki ga je to ime zdra-iTiilo iz globoke zarrrišljenos^.
—  VideK ste ga včeraj    v Iuksem-bourški galeriji? — je vprašata    markiza.
— Tako razločno, kakor vidim zdai-le vas, madame. Da. še, ćelo i lzločneje, kajti oči so mi hotele skočiti i/, duplin. verjemite roi.
—     In pravite, da ste ga  vide'i  v družbi vojvodinie de BeandreM?
—  Seveda.
N06 AV\Ct 1116OM
Najboltše, naitrfifaejse. zato u           najceiiefše!
Dres   posebnega   natoajula.
ObĆJia   Ljatljan*
Umri nam je naš nadvse ljubljeni soprog. cčc, brat stric .td., gospod
Ivan Pire
višji geometer in rezervni častnik
p-o dolgi,  težki bokzn L
Pogreb ner>ozabneg a bo v seboto, dne 13. juHia 1929 ob V* 6. uri popcldne od doma žak>^H, Prisoj rta ulica 3, na po-kopalisče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne  12.  julua 1929.
Žalufoče rodbine Krčeva, Fischerjeva, Debevčeva«
Letaiski rekordi
Iz Ktlitornijt poročijo o no\(m lc« tilskcm rekordu. Lettlca Mcndcllc in Rcinhardt sta dosegla na dvokrilniku »Angcleno« nov «vetovni rekord. I>e» tala sta nepretrgom« 175 ur 39 minut, potem sta pa popolmU iz dru^ega Ie« tala zaloge bencina in o%}ala v zraku tako. da se je njun rekord povečal Se u. nekaj ur.
I2 zadnject izkj/d medrmodn^ Ie* talskc federacije posncmdnit> iuk*»J podatkov o dosedanjih letaKkih uspe* hih. Največjo razdaljo sta prclctcla U* ni v juniju italijanska pilota Arturo Ferrari in Carlo dcl Prctc in sicer 7<V»6 kilometrov. S hidroplanoni je bila do* zelena največja ra/dalja 2%,* km le = ta 1^25. Letalca RistiČ in Zininicrmann sta letela lani v Juliju na Junkcrsovem ennkrilniku nepretrgoma 65 ur 25 mi* nut. Letos stt bila dosežena zaporedo« ma dva vztrajnostna rekorda. pr\i t«^ znaSal 150 drugi pa 16> ur. toda v obcVi primerih *o morali lctalci popclnit: zalome hencina med poletom M cfruCih letal VajveCio hitrost ni 3 km je do* segel I. 1^24 'francof.ki letakc Bonnct, ki je letel s 448 km na uro. Angle^ki pilot W"ebster je pa leta! predlansV-im s hidroplanom na I DO km dolci proji s hitrostjo 456 km na uro Tari v mar« cu je dosege! ittilijamki pilot će Rer« nardi nov svetovni hitiostni reVord. Letel  ie s hitrostio 512 km  na urrs.
Koliko tro stalo potovanje na planete
\a Dun;iju iz na ja revija »Pie Ra* kete«, ki se peča s problemom med-planetarnih poletov. V cni zadnjili Sto* vilk prio'n^uie ing. Cuido Pirquet za» nimiv clinek, v katerem r.izpra\ljt <» množini energije, ki no potrebna z« tako doltjo potovanie. Po količini ener» giie in po drugih podatkih je izračuna! tuđi stroške /a potovanje na luno in planete. Potovanje z raketo okolišem* Ije, na katerem bo lahko potnik visoko nad zemljo, kkr je zrak žc redek. prt* letci če/ morie iz Fvrope v Amcriko v 40. minutah bo stalo okoli 140000 m irk.
Več časa in denarja bo treba ševe* da 71 potovanje na luno, ki bo trajalo približno pet dni in bo stalo 3.200,000 mark. Izlet na Venero bi trajal 2 leti in bi stal 25 milijonov mark. do Mar* sa bi potrebovati tri Irta in stroSki zt potovanje hi /našali 40 milijonov mark. Najdraži in nmjdaljSi bi bil krožni polet \*enera Mars Trajal bi 580 dni in stal bi 500 milijonov mark.
Vehikel za potovanje nt luno bo tehtal sam 45 ton, z vsem materijalom pa 240 ton. Rakete za daljse polete bi bile seveda težje. Raketa za polet nm Jupiter bi tehtala 900, na Mars pa W0 ton.
M us vol ini  111 kardlna!  Ga^parri.
Drzavnemu ta>n ku    kardinali    Oa-sparriju so pr?t>o\ edova!:, da »€ Musso« lini nchal kvartati, o<J3(ar .t posui ml. nistrski  pretfscdnik, če<prav \t  bil prej zelo nav-du5en za ;*ro cearte, v kateri !  se odlajcajo poedine karte. Kardinal Ga-j   -r>arr   je odsovoril:
— Mussolini se oči vidno boj.    oilo-7:ti kra^a
ZA STAVBE
tK> inlžanih cenah  vsakovrsten suh*   tesan   la  iagaa  les.   —   Vtaka množina   v  zalogt.   2aganje,  odpadkl od lesa, drva. Dostava tndi sa
stavbo.
PRAN ŠUŠTAR
esna industrija   n trgovina, par a žage
UU5L3ANA, Dol«njsk« c«ata 12                 134
Cutl obraz         i35j
ki pomlajeoje. Vaia kola do* I srtne mfadenitto svela 'u I bela kot cret. Orrci,
mozoiis gube« pege
rdeč  oos,   braagotiac,   solnCne pe»c.   rumene   in   rjeve   pere.
Pred uporabo - Po uporabi
oege vi led vroiine
izfin«jo tako] ra raoeilflvo s uporabo lepodfae kreme .EROS«. >Ero«< ilnža v đosesro in ofaraoitev topatf obrtu, vratu ili rok. Otiranja lepoto do na*viWt starosti pod lim-»tvom. Zdjavaiiko pripoto&uio. — DolsmKn Vam veKko hvaleino«. DoscffLa sera vldao olcpiaaje obraća v 34 «nh, oiie ffocpa dr. M. Gllore nd. — Silaloo preiskuSeoo pri da mah in eosuođih vtaJte sraroajd. Ona Dhi 16.—. 3 \cml-ki   Dfn   34.—.   6   bonacov   I>m  55.—.
Dr. Nikot.  Kemetiy, Koilce, poihd predal 12/L  51.   CSR.
Dvokoleca     MjbojMfc     cvetovvft
niaok t Ttajhfl Irtiri Mio poce-oi. Najooreff -r>ođ«e otrottft to-ti<6kov, od preprosteta do tajfl-aetieca, li IcraAal rosAl * ta* lofL Več mak Unralrti stroler oMnoremh ondelov. iel li uneiiimifte. CevAd Irasko. fto-dada  aa  ofcroke.
. TRIBUNA«  F. B. L. tOTaraa dvokoles U> L>troških vozickoTy Lfabljana, Karlovskp c. 4.
. KDOR OGIAŠUJE, TA NAPREDUJE!
Zanesljiv pomoček za nego la)
Z rabo na oovo Liaajdcn« Iranaoske pomade »MlSEL« se ostavi Izpadanj« hl sivinje Us, povrnefc) ae bfaW]enJ Us je, o4straoiyo se vsi poja-ri. ki sarad oJUi lasje  izpadajo ta afere. Uspeh J« saaeslitv  pri 60 do  160 gramih. kakor  se
.....            so U komu  daM  Kasa  srveM  aB fspadal  lacie.
Ceoe s dostavitvijo rsakema oaroficilcn na dom: 60 er tlS Dio, 80 cr. 150 Dm, 100 p  185 Dio, 160 rr 290 Din.
VsakensD  o*ro«o  priložisno   caraacfco  u  pohoto  uspeh u  ta lek. Za  »loćaL da bi ae bio aspeha, vnemo deaer In poravnamo vse ttrolke-
V tvsenutv« pobija do povretit Depo «a JifMlavOo ponuda »MlSCLc.
Beograd. Vasina 8. — V Beograda prodaja lekarna Pelini. Knez Mfoaflova 1   |
Makuiaturni papir
teo d Din 4* orodaia uomu^ "S*ov N**rodakl
Dini i vzpniedBia ilorii.
P. S. 1*84, Volt 115, Amp. 16, število obratov 2010,   se  poceni   proda.   Pcnudbe  na upravo Slov. Naroda pod: „Otnamo"- Pojasnila daje tuđi Narodna liskama.
>*Afaft e£fc*st<
Vsakn beseđa M> pmr.    Plača  me tahk*   tvuU » t>u$*nkaH
Za odgovor  znamko?   -   No   vpraian$o   brta   mnamkm   mm
\u    nd^n%*arintriA         KajmaniH otfte»  f»t»  *"— m^m^
Kavarniško
blagajničarko
in    pisarmiiko    moć    i      rankm neni&Cine,   do<wo   i^vetban:.   IW*« obe  ra   takej  za  Ro«a4kr    Slat-tvo Pre<la«afvit!  se  k   v   bct<!u  .T:vc4 «
Trgovska učenka
z dovTieno mcščan>ivo y>"o U\\ vsro^tti v v«ijo trgovino x meša-nbm t>:aeofm v m^stu ali na deželi kot učeni a. Naslov: P. Ho^sa-n. Sa-Jevec. pc*ta  Rtflica  — Do'emrsicn.
1493
Mesarji klobasarji!
RcJKa prilika. Zaradi boJeari i« o4-hod* p*-oda.m ves arvewt»T heca oJs:oj>n'ne skupno i iuVuhom in tc-ieaiem p:ja&. EkVtTičn: ^r«- Samo da se dal'e de'.a. Poja*n'Ti da:« M. Rade', trgovima, VaTažd:ir.   1492
Mlin ali rago
vzamem t na^em a'i pa sprcintem *akoj s'uiho r-on»6nrV3. VarfKist 15.000 do 30.000 D:-n. f an Mr-V-r!C, Guber, poita Ljute mer.              149i
Višji gornik
(Oberstriicr)
obenem Tudarskii merilec, t dali^o pralcso v Tud-^oipnrjr., SE ISCE Z4 PREMOGOVMK. Nastup  t»M.
FVjnijdbe s s»rw\j! «■ r-rakii .n kolski naobrazbi in i na;cJ'io i>la-fiilnih iah«ev «t u;>ra^o »Slcivc*-s-kega Na.r<oda«.   t                       HW
I n^jboljšim   ospehom
itapMltt ta >tđravt)eiite n»«Hfk >><«i3J (trpet btt« kapanje) V »jk tekijo »uićxa Dm >* — t ,»^to poj!je t^karr« V'um Sub»>» cea                                               je~t,
Dre reUki skladiiči,
sjh., s ;^J'!io \ sri^ p '?n»t« takoj al: s 1. avjusitom ti oJdatt, Na*l<yv   v   opravi   listi.              1457
Sprejme se takoj
»trugarski puniiiu-L M<. KOJIM4 LJubUara.   Kr>lod> or»k»  U11c»  U. t.
____^____\m
^^^^^*^*^^^^^^»
PUHIHKa
(A7.
'i  k-u 't3o::ila   »babe prel»     ' o.   tlabo*«©   jflrtviflj*  tr* eti      aapisovaek     obcU      :
'Te   mokraCne   fcislm«.   w*'
Jpodbuia   •?•*«   ta   tebe-
■■••   liinkui«  pri   irtcrto«kW ■tt!      -    .PI.ANINKA«     I
*   prtste«     v     p'omhwii \
^isom   proftvatalce tT-K4lfNA    B4HOVrc UeMlasa    KmifreeaTl   trt Dob*   ic   v   r%fh  ickernab
* :,*>,.im*   l.«m  7.tmaniH2   —  Z«   »Narodne   ti»k#ixo:   Fren   Jeieri.ek,   —   Ze   oprave   u> iu»ct« at dei ;*U. Otui. Chrutol-  —   V*i  •   LjuM.uok
•/*..                                                                                                                                      -                                     .......