er 211/1905
g gorici, 2. maja 1905. fefaj l
\OR5KI
GOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Uredtrje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 2 K na leto. Naročnino pošiljati je na upravo .Primorskega Gospodarja* v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7). mm
Hasa žiuinoreja.
(Dalje).
Kakor Tolminsko skoraj iste važnosti za živinorejo je tudi kanalski sodni okraj in planota, ki se nahaja nad Solkanom. Razmere za živinorejo so tam in tu skoraj iste. Priznati pa moramo, da se nahajamo tod v živinoreji še mnogo bolj odzadej nego na Tolminskem. Tam so kmetovalci vsaj nekoliko sprevideli velike dobičke, ki jim jih donaša ta kmetijska panoga in zato jo skušajo zboljšati in razširiti kakor morejo iti znajo, na Kanalskem in v goriških hribih je pa še malo takšnih, ki so prišli do tega spoznanja. Zato vidimo tod, da kmet rajši proda seno nego bi redil sam živino. Saj mu ni treba skrbeti potem ne kam bo živino del, ne kako jo bo oskrboval ne s čim jo bo redil. Če proda seno, nima drugih skrbi iu drugega dela, nego da prime denar, katerega mu ponuja senski prekupec. Tako delo je seveda jako komodno, četudi prinaša mogoče komaj četrtinko onega dobička, kakor bi ga lahko prineslo delo, ki bi ga imel kmet, če bi pokladal seno svoji živini. Dokler bodo toraj vozili ti kmetovalci seno v Gorico in dokler bodo imeli do živine tako malo veselja, kakor ga imajo sedaj, do tedaj ne
pridemo daleč v živinoreji in do tedaj ni upali, da se slabe kmetijske razmere tod zboljšajo. Saj je živinoreja tudi tukaj najbolj	kmetijska panoga, ki bi donašala združeno s sadjarstvom lahko velike dohodke. Osobito sedaj, ko bo tekla po kanalski dolini železnica in bodo tukaj tri postaje, bodo kmetovalci prav lahko pošiljali mleko v mesto. Železniška vožnja bo njih mnogo manj stala nego Tolmince in sedaj Kranjce. Oni so toraj za Kraševci, Istrani in Vipavci prvi, ki so poklicani, da preskrbljujejo Trst z mlekom. Pač potrebno je, da se kmetovalci tudi tod enkrat vzbudijo in začnejo misliti, kako bi povečali dohodke svoje ž vine.
Po Kanalskem so skoraj takšni travniki kakor po Tolminskem, samo tako strmi navadno niso. Najlepše travnike imajo pač okoli Banjšic, kjer pa imajo obenem najslabšo živino. Tudi Čepovan, Gornji Lokovec, Kal in Lom so glede travnikov v posebno dobrem stališču, ker so ti večinoma ravni, nimajo kmetovalci tod s spravljanjem sena na dom takšnih težav, kakor jih imajo drugi Gorci. Povsod pa se travniki ravno tako zanemarjajo kakor na Tolminskem, zato nočemo več o tem govoriti, ker veljajo besede povedane Tolmincem tudi tem kmetovalcem.
Še
bolj nego s zanemarjanjem travnikov grešijo kmetovalci po Kanalskem in v goriških hribih s zanemarjanjem živine same, osobito pa v zanemarjanju hlevov. Tudi drugod v naši deželi niso v tem oziru posebno napredovali, toda povsod se vidi vsaj tn pa tam kaj boljšega, tod pa nikjer ničesar. Odkritosrčno moram povedati, da nisem videl do sedaj tod še niti enega hleva, ki bi vsaj kolikor toliko vstrezal namenu. Večina kmetovalcev spravlja svojo živino v nekake temnice, katerim sicer pravijo „hlev ali štala", toda hlevom, kakoršne dobivamo v bolj naprednih krajih niso ti v ničemur podobni. Zidovje teh hlevov je navadno razrito, vrata so raztrgana in razbita a okna so navadno nepoznana. Če jih je tu pa tam zidarski mojster pa vendarle napravil, pa jih je kmet zazidal z gnojem, da ne bi, Bog vari, luna zmotila krave, ako bi jo po noči obsevala. Stropa v hlevu sicer ne vidiš tako zlahka, ker je prepreden s paljčevino, katera „vleče živalsko bolezen nase", kakor pravijo, toda če to paljčevino s palico (grablje in vila težko dobiš v hlevu) nekoliko potisneš na stran, spoznaš koj, da ni bila posebno umetniška roka ona, ki ga je napravila. Nekoliko vej vrženih preko gred
in vrhu njih plast sena, pa je strop. Seveda prihaja skozi ta strop mnogo prahu, ki živino razjeda in draži ter ji ne da miru. Pa kaj gospodarju to mari; živina lahko trpi. Če se je nekoliko sena iznad hleva po zimi izpraznilo, prihaja skozi ta strop in skozi razbila vrata čestokrat hud mraz h živini a poleti napravija se med temi odprtinami močan prepih. Ne eno n? drugo živini ne koristi. Najbolj pa še trpi živina, ker nima primernega ležišča, da hi se zamogla odpočili. Navadno gazi, če ne do kolen, vsaj do šišk po blatu a gospodarju ni na tem, da bi ji vsaj tu pa tam kakšenkrat postiljal. Zato se ne smemo čuditi, če oboli živina tod tako pogostoina na parkljih in na nogah. Česalo ali štrigelj pozna malokateri gospodar, ali da rečemo bolj odkrito, nikdo ga noče poznati. Zato vidimo, kako zamazana živina prihaja preko Solkana v Gorico. Čudno se nam zdi, da se kmetovalci, ki imajo takšno živino, ne sramujejo. Pač zadnji čas bi bil, da bi jih prijel ta nedolžni občutek in njihova živina bi gotovo vzgledala v kratkem drugače.
Kar se tiče živinske pasme v teh krajih, moramo reči, da je dosedanji uspeh za zboljšanje neizrečeno majhen. Temu so sicer največ kmetovalci krivi, ker se sami za zboljšanje ne brigajo in se zanašajo samo, da jim bodo drugi pripravili dobro živino, toda mnogo je kriva v tem oziru tudi c. kr. kmetijska družba v Gorici, ker se ni strogo držala onega, kar je enkrat spoznala za dobro. S tem, da je vpeliavala sem enkrat to ži vinsko (»letne, drugikrat drugo, je živinoreji bolj škodila nego kuriš ila. Oiobito se je pokvarilo prejšnje delo s tem, da se ni delilo že nad pet let bikov, četudi je vlada dala ti družbi denar na razpolago.
Kanalski okraj in goriške hribe pritegnilo se je, četudi imajo Tolmiucem bolj podobne razmere, kraškemu in vipavskemu živinorejskem okraju. Najbrže se je oziralo takrat na to, da se redijo tod tudi voli, izbrati se je moralo toiaj pleme, ki daje poleg drugega tudi dobro vprežno živino. Po različnih poskušnjah z belansko in lavantalsko živino, vpeljavah) se je več let nnter-waldenska pasmina rujave švicarske pasme. To živino se je zadnjikrat zamenilo s sorodnim gornjeinodolskim plemenom, katero se je dobro obneslo. Ne znamo toraj zakaj hoče vpeljavati gornja družba vnovič drage untervvaldenske bike in premišljuje v tem oziru skoraj že tri leta ali bi ali ne bi, ne da bi napravila
v tem oziru kak resen korak. Ker so pojmi o teli plemenih nekoliko različni, povemo naj tudi mi svoje mnenje, katero smo že tu in tam izrazili.
Unterwaldenska in gornjeinodolska živina sta si v plemenu sorodni. Obe spadata med gorsko rujavo pleme z dolgim čelom (Bos taurus longifrons). S selekcioniranjem (odbiranjem) in s pomočjo boljše hrane dosegli pa so Švicarji v Untervvaldnu polagoma večo živino, ki se tudi bolj hitro razvija. S tem pa ni rečeno, da je ostala njihova živina ravno tako protivna proti pomanjkanju in različnim nezgodam. Kakor za vsa bolj plemenita plemena velja tudi za untervvaldensko pleme, da se dobre lastnosti živine pod slabšimi razmerami zmanjšajo ali celo popolnoma poizgube. Tudi boleznim je podvržena taka živina mnogo bolj nego ona, ki se ni umetno, marveč naravno razvila, kakor je gornjeindolska pasma.
Untervvaldenska živina je sicer nekoliko manjša kakor prava švicarska in odrasla krava tehta navadno okoli 50.0 k;/. Barva ji je temna, po hrbtu rujavkastosiva. Gornjeinodolska živina je manjša od te in sicer je treh vrst: veča, ki tehta 400 do 450 k<j, majhna ki tehta 300 do 400 kg in haselinodolska s 250 do 350 k<j. Prvi dve pasmini sta svetlo ali umazano sivkasti, poslednja pa je temne barve. Bik je navadno bolj temen od krave tudi pri pivih dveh pasminah. Najbolj se ceni prva živina, ki je tudi jako dobra za mleko. Navadno da 1600 do 2000 / mleka na leto, če se pa krmi količkaj boljše, da celo tudi 2800 /. Med vsemi avstrijskimi plemeni je gorjeinodolsko pleme pač najbolj mlečno in presega v tem tudi untervvaldensko pleme. Tudi gornjeino-dolski voli so jako dobri. Najboljše svojstvo te živine pa je to, da se lahko privadi različnim podnebnim in drugim razmeram, kar ravno mi želimo. Kaj nam pomaga še tako plemenita živina, če nam tukaj pogine ali pa se ne more prilagoditi našemu senu, naši paši, naši vodi, našim hlevom, naši vročini, in nam zato ne daje skoraj nič dohodkov. Znam za slučaj, da je kupil kraški kmet plemenito tele, da bi prišel s pomočjo tega do boljše živine. Po letu dni bila je juuica mnogo manj vredna nego prej tele. Le deni mestnega debeljulia na deželo, naj kopa in orje, pa daj mu pri tem tisto hrano, ki jo ima kmet, pa boš videl, koliko časa ga bodo hlače polne.
Kakor smo že večkrat, svetujemo tudi danes, naj se pridrži v sežanskem in goriškem okraju gornjeinodolsko pleme, katero se je že pred 5 leti vpeljalo. Kdor je dobil takrat dobro živino, je ž njo jako zadovoljen, kdor je pa dobil slabo, gotovo je, da ne more biti. V gornjem Inodolu ni živina tako čista kakor v drugih krajih, kjer vzgajajo plemenjake, zato je treba ravno, da zna razločevati živino od živine že oni, ki jo kupuje.
čilo nego drveno ali zimsko cepljenje. Da govorimo resnico reči moramo, da daje to cepljenje navadno tudi boljši vspeh od drugega. Ne samo, da se po tem načinu cepljena trta lažej prime, marveč se tudi boljše zaraste. Dokler so celice v mladiki še zeljnate, imajo namreč lastnost, da se lahko raztezajo iu množijo. V odrvencli trti zamorejo se pa raztezati in množiti samo celice, ki se nahajajo v kambiju. Zato vidimo, da se v zeleno cepljena trta zaraste tudi na sredini in celo v strženu, ne pa tako v drveno cepljena. Kaj je bolje, sprevidi lahko vsakdo. Spreten ccpljar zamore požlahtuiti v enem dnevu 300 do 400 trt v zeleno in se mu jih prime tudi 95 in celo 99%- Če cepimo trte v vinogradu na drven način, zamore jih cepiti kvečemu 150. Le v letih, ko nastopa peronospora močno, je zeleno cepljenje bolj nezanesljivo, ker tej bolezni jako težavno ubranimo nežno listje.
Predno cepimo, moramo mladje za cepljenje primerno pripraviti in sicer je odstraniti vse mladike razun dveh, ki rasteta najbolj navpično in se nahajata kolikor mogoče nizko na trti. Tem mladikam izrezati je zakotne poganke in vse popje, a nato jih je prerezati v daljavi "/a metra. Listja se ne sme pa na podlagi trgati. Paziti je osobito, da se cepijo samo močne trte, ker bi šibke trte premalo dozorele in bi radi tega po zimi lahko pozeble.
(Dalje prihodnjič).
Zeleno cepljenje je najboljše opraviti meseca maja, koj ko doseže mladika primerno krepkost. V vetru naj se ne cepi, ker posuši veter prehitro prerezo in se zato cepič težko sprime. Vroče vreme pospešuje raščo, radi tega bo uspeh v takem vremenu mnogo boljši nego v hladnem. Uspeh pa je odvisen mnogo tudi od cepljarja samega. Čim bolj hitro se cepi, manj časa ostaja rana razpostavljena zraku, tem lažje se mladiki sprimeta.
Za zeleno cepljenje ne smeta biti ne mladika ne cepič premlada, pa tudi ne prestara. Če se mladika na onem mestu, kjer jo hočemo cepiti, zlomi, ako jo vpognemo, ni še godna za cepljenje, če se pa vvije, je že dobra. Ako prerežemo in je pokazala v sredini beli stržen (srce), je prestara za cepljenje. Seveda ne bodemo vedno vpogibali in lomili mladja, ker bi si napravili s tem lahko mnogo kvara. Izkušen cepljar spoznal bo pravo mesto za cepljenje že s tipanjem. Če je trta mehka, prerezal jo bo bolj spodaj, če je pa trda, bolj zgoraj. Mi priporočamo, da se cepi kolikor mogoče blizu zemlje, ker se zabrani s takim cepljenjem podlagi, da vedno ne poganja. Samo v vinogradih, kjer mislimo
Pod. 21. Trtno eep- jr(e naslednja leta zemljati in zasipati, cepiti ljenje v sklad na členu. moram{) ^ vjsoko
Kedar pripravljamo cepiče, vzemimo jih samo od take trte, o kateri znamo, da je dobra. Tudi tu priporočamo, naj se cepiči raznih trtnih vrst ne mešajo, ampak vsaka trtna vrsta naj se cepi posebe. Cepičev, ki kažejo slabo raščo, naj se ne jemlje. Če imajo cepiči zakotni poganek, so boljši nego oni brez njega. Čim se nabere nekoliko trtnega mladja, odrezati mu je listje, da ne uvene, vendar je pustiti nekoliko listnega peclja. Če ima zakotni poganek preveliko listje, odstraniti je to tudi temu, manjše liste pa naj se pusti. Očiščene mladike prerezati je nato v majhne koščiče z enim očesom. Kar je za cepljenje nesposobnega se vrže preč, kar je pa dobrega, zavije se v mokro cunjo ali moker mah, da se ne posuši. Cepiči v mokrem
mahu so dobri tudi po več dni, vendar je boljše, da jih kmalu porabimo.
Zeleno cepljenje opravljamo na več načinov. Najstarši način je oni v sklad na členu, kakoršnega kaže podoba 21. Sedaj se ta način večinoma opušča in se nadomestuje s cepljenjem v sklad med členoma, ki ga kaže pod. 22. Oba načina sta si popolnoma podobna in se razločujeta med sabo samo v tem, da se pri prvem prereže trta na členu, pri drugem na gladkem. Dobra sta oba, ker se pa najde pri drugem mnogo lažej podlagi primeren cepič, se ta bolj priporoča. Tudi se cepljeno mesto pri drugem načinu ne odebeli tako močno, kakor pri prvem, kar govori tudi zanj.
Kedar cepimo, sedemo ali poklekneno na desno stran trte in eno mladiko prerežemo na onem mestu, ki se nam zdi godno za cepljenje. Nato si poiščemo primeren cepič, katerega prerežemo z mladiko vred poševno tako, da bo prereza okoli trikrat tako dolga, kakor je trta debela. Če cepimo na členu, paziti je, da bo prereza pod členom 2 krat daljša nego oni del nad členom. Mladiki odrezati je seveda pri tem načinu oko in pustiti košček vilic, nasprotno je pustiti cepiču oko, a odrezati mu je vilice. Za cepljenje rabiti je vselej ojster nož, da bo prereza gladka.
Oba prerezana dela spojita se nato ob prerezati ter povežeta z gumijevim trakcem. V ta namen dene se konec tega trakca pod levi pavec, ki pritiska spodnji del cepiča h podlagi a z desnico se trakec nategne ter enkrat ali dvakrat osuče okoli trte na spodnem spojnem delu tako, da se konec rrtn0 ceP'jenie
X/ cklarl rnuij
trakca vjame. Nato preiti je s trakcem preko pre- čienoma reze na gornji del spojnega mesta, ovrti se tudi tukaj enkrat ali dvakrat okoli trte ter preide na nasprotni strani tudi preko prereze zopet na spodnji del. Trakec se ovije tukaj še enkrat ter nato se ga vodi v drugič h gornjemu spojnemu delu in sicer tako, da deloma pokrije prerezo in napravi s samim .seboj nekak križ. Zgoraj omotati ga je še enkrat ali dvakrat okoli trte ter nato preiti je na nasprotni strani, nego smo prišli gor, na spodnji del spojnega mesta in sicer tudi sedaj tako, da se napravi tudi na drugi strani nekak križ s prejšnjo obvezo.
Pod. 22.
Spodaj ovijemo sedaj trakec še enkrat okoli trte, postavimo pavec kakor od početka na spojno mesto, gremo s koncem preko nohta in okoli trte ter zasučemo, ko se vrnemo, ta konec pod pavec, ki ga med tem časom nekoliko privzdigneno. Pavec pritisnemo in nato spustimo preko nohta oviti del trakca na konec ter ga tako vlovimo.
Drugi obvežejo spojno mesto sicer tudi drugače, vendar nikdar ne tako trdno, kakor na opisan način. Bolj priprost način vežnje je tudi ta, da ovijemo najprej dvakrat spodnje spojno mesto ter gremo poševno preko zareze na gornji del ter nato ovivamo gumijev trakec polagoma proti spodnjemu delu, kjer trakec zavežemo. (Glej pod. 23.)
Ker gumija na dežju in na Solncu rada popoka, priporočamo, da vselej ovijemo nad njo cigaretni papirček, ki ga prej nekoliko zmočimo.
V podobi 23. podajemo še tretji način cepljenja, ki je podoben popolnoma navadnemu cepljenju v razklad, samo sta podlaga Pod. 23. in cepič tukaj še sočna. Podoba kaže dovolj Trtno ceplenje v raz- jasno kako je delo izvršiti. Če nimaš gumi-kiad z bombaževo ob- jevih trakcev, pomagaš si pri tem cepljenju vezo.	lahko tudi z bombažem.
Če vidimo po par dneh. da se cepič ne bo prijel, delo lahko obnovimo na isti mladiki ali pa na drugi, ki smo jo pustili na trti, katero smo pa vendarle prikrajšali, da bi ne jemala cepiču moči. Ta mladika služi v reservo, če se je cepič na prvi mladiki prejel, se toraj lahko odstrani, lahko pa se tudi po-žlahtni nekoliko bolj visoko. Naslednjo jesen odreže se in da nam cepljeno kolč ali reznico.
Poganjke na podlagi, ki se po cepljenju v veliki meri pokažejo, je treba večkrat obirati, ker jemljejo v nasprotnem slučaju cepiču moč. Skrbeti je tudi, da branimo trto peronospore in oidiuma. Škropiti jih je v ta namen vsakih 8 do 14 dni a parkrat tudi požveplati.
Kmetoua opravila meseca maja.
Maj 11 i dnevi so dnevi upanja in strahu. Mnogo nam obeta sedaj mati narava, toda ne pride li danes ali jutri nad naše polje, vinograd ali sadovnjak teman oblak, ki nam vniči kar naenkrat vse lepe nade? Bog daj, da bi ne prišel! Saj potrebujemo letos, ko smo prišli radi lanske slabe letine v velike stiske, novega ojačenja. Upajmo toraj in delajmo!
Na domu nimamo sedaj sicer posebnih opravil, ker smo vse že prej dokončali, toda nekaj dela, osobito za deževno vreme, se najde vedno pri hiši. Gospodar ne sme nikdar mirovati, ker drugače je nevarnost, da se ga prime bolezen, ki je mnogokrat neozdravljiva in ji pravimo lenoba. Posebno glejmo pri poslih, da ne ostanejo brez dela. Boljše je celo brezkoristno delo, nego nobeno delo. Če nimajo drugega opravila, pripravljajo naj gorivo, kopajo gnojnik in jamo za gnojnico, pripravljajo vile, grablje, kose in srpe, popravljajo vozove in vozne priprave, posebno pa naj počistijo in popravijo senik, ker se to delo ne more opravljati v drugem času, ko je tam mnogo sena. Če so tudi to dovršili, preglejmo dvorišče, ali bi se ne dalo tukaj kaj popraviti in poravnati. Posebno naj se gleda, da bo vedno čisto in gladko. Zato naj se napelje po dvorišču drobnega peska. V hlevu paziti je na vse ono, kar smo povedali že prejšnje mesece. Posebno je skrbeti za snago in dober zrak. Hlev naj se v ta namen prebeli, in večkrat zrači. Če stavljaš vrhu hleva seno, je sedaj primeren čas, da obnoviš hlevski strop in ga namečeš z malto. Če ne goniš živine na pašo, spusti jo vsak dan po eno ali dve uri v kak ograjen prostor blizu doma. To živini jako hasne. Če rediš ovce, ostriži jih, a svinje pripusti. V kleti je nastopila z večo gorkoto tudi veča nevarnost, da se vino pokvari. Ker se gorko vino raztegne, zato ne smeš vehe preveč zabiti, da sod ne razpoči. Kdor ni še pretočil vina v drugič, naj se požuri.
Na polju: Setev turšice, sirčice, lanu, konopelj, pese, buč, fižola, graha, krompirja se do prve polovice maja nadaljuje. Presajajo se zeljnate rastlinice in seje se zgodna repa in ajda. Žito se pleve a krompir in turšica okopavata, bolj pozno tudi osipavata. Pričenja se košnja rudeče ali inkarnatne detelje, me-
teljka, krmske rži. Po krmski rži in inkarnatni detelji seje se na dotičen prostor cinkvantin (rana turšica), veiikolistni zimski radič, ajda, sadi zelje ali pesa.
V	vinogradu imamo sedaj največ dela. Divjakom in mladini trtam je obirati mladje, čim so pognale za 5 do 10 cm na dolgo. Na starih trtah opravili je to delo, čim se spozna, katera mladika ima zarod in katera ga nima. Na podlagi cepljenih trt obrati je čim prej vse poganke. Pričenja se žveplanje in škropljenje. Žveplati je, čim požene trta 10 do 15 cm dolgo mladje, škropiti pa, čim je razvila mladika 3 do 4 liste. Drugo polovico meseca pričenja se cepljenje v zeleno. Če je v vinogradu mnogo plevela, ga je opleti. Ako staviš trtam solniter, potrosi ga po vinogradu, kakor bi sejal žito in sicer je najboljši čas za to delo prvo polovico meseca. Proti koncu meseca zatiraj trt ne škodljivce: trtnega zavijača (trtjoua), črnega rilčkarja, grozdnega sukača ali kiseljaka, pomladanskega hrošča ali kebra itd. V trtnici se presajajo cepljenke, ki so se poganjale v zabojih. Paziti je da je trtnica prosta plevela.
V	sadovnjaku: Pokončuj vsakovrstne gosenice, krvavo uš in listno uš. Proti grintavosti priporoča se škropljenje z raztopino modre galice in vapna, ki se napravlja na isti način kakor proti peronospori. Izvršuje se cepljenja zu lubadom in v oko. Na pritlikovcih prikrajšujejo se vejice in izvršuje se poletna režnja. Črešnje pričenjajo v drugi polovici meseca zoreti, kar daje otrokom največe veselje.
V	vrtu: Presajajo se rastlinice iz zimskih gredic, grahu se stavi vejevje, fižolu kolje in paradičnikom rante, ob katere se ji privezuje. Solata se zredčuje in uporablja. Karfijol, redkvice, špinača špargeljni itd. se pobirajo. Srbeti je, da so gredice vedno čiste iu rahle.
Na travniku pričenja se proti koncu meseca tam, kjer je trava že močno pognala, kositi. Pravi čas za košnjo je takrat, ko začne večina trave cvesti.
Na pašniku pobira naj pastir, ko nima drugega dela kamenje in naj ga spravlja v kupe. Če pase živino, naj ne pase obenem tudi lenobe.
V	gozdu ni posebnega dela. Nabavlja se smrekov lubad; lipa ter brest, od katerih se hoče dobivati ličje, se sečeta.
DOPISI III POROČILA.
Imenovanje častnim občanom. — Čepovanska občina je imenovala visokorodnega gospoda c. kr. dvornega svetnika H. grofa A 11 c m s za njegove zasluge svojim častnim članom.
Kako kažejo črešnje? — Dasi tudi je bilo vreme za časa cvetja jako deževno, vendar je ostalo še precej sadu. Od povsod se pa pritožujejo, da jim kvari mali pedic sadje. Pač slednji čas bi bil, da se naši kmetovalci postavijo v bran proti temu škodljivcu s tem, da ovijejo v jeseni okoli debla s smolo namazan papir. Nekateri se pritožujejo, da se prve črešnje jako nejedna-komerno razvijajo. Vendar upajo povsod, če ne na prav dobro, vsaj na srednjo letine.
Deželna kmetijska razstava v Lincu. - Ob 60 letnem obstanku c. kr. gorenjeavstrijske družbe, priredi se od 3. do 10. septembra t. 1. v Lincu deželna kmetijska razstava, ki bo pokazala kolikor mogoče natanko razvitek vseh gran gorenjeavstrij-skega kmetijstva.
Dobre vinske letine v 19. stoletju so bile po statističnih podatkih sledeče: 1811, 1822, 1834, 1846, 1857, 1858, 1865, 1868, 1893, 1895. Naši ljudje omenjajo tudi leto 1875.
Pouk o zelenem trtnem cepljenju. Kjer želijo imeti praktičen pouk o zelenem trtnem cepljenju, naznani naj županstvo, društvo ali kedo drugi to željo potovalnemu učitelju kmetijstva A. Štrekelj vsaj do 12. t. m.
Vinska pokušnja v Dornberg*u, katero priredista doru-berško in prvaško vinarsko društvo prili. nedeljo dne 7. maja bode javna. Obenem priredi društvo „Naprej-' v Dornbergu veselico.
Nakupovanje bikov. — Kakor čujemo, šli so odposlanci c. kr. kmet. družbe v Gorici prošli teden nakupovat bike in sicer v gornji Inodol na Tirolsko. Vendar enkrat.
Na Gornjem Krasu cvete sadno drevje tudi letos jako lepo. Črešnje, češpe, hruške se kar bleste polnega cvetja. Upati je torej tod na dobro letino. Celo jablan kaže v nakelski občini dobro.
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Škropite o pravem času! — Peronospora ali strupena rosa je gliva, ki se je zanesla k nam pred 25 leti iz Amerike. Od takrat napada redno vsako leto listje, mladje in grozdje po naših vinogradih. Proti ti bolezni je edino sredstvo raztopina modre galice (bakrenega vitrijola). Ker bi ta raztopina listje ožgala, primeša se ji nekoliko vapna, da se njena kislina nevtralizira. Mesto vapna rabijo nekateri tudi sodo, ker se pa soda tudi na listju prehitro razstopi, zaleže tako pripravljena galica manj časa. V prvo je škropiti, ko se razvijejo na mladju 3 do 4 listi, ko postane toraj mladje približno 20 cm dolgo. Če škropimo, ko se pokaže že bolezen, ne moremo več rešiti napadenih trtnih delov. Za prvo škropljenje vzeti je na 100 1 vode približno "■/, do t kg modre galice in ravno toliko ugaše-nega vapna. Galice se ne sme topiti v vroči vodi. V drugo je škropiti pred cvetom. Na 100 1 vode priporoča se za drugo škropenje 1 do l'/2 kg galice. V tretje se škropijo trte po cvetu, v četrto in v peto v presledkih 2 do 3 tednov. Za to škropljenje vzeti je vedno manj galice. V nižavah, kjer je velika navadna rosa, ki povspešuje kaleuje peronospore, škropiti je z bolj močno raztopino in večkrat nego v gričih, kjer je malo rose. Vshodni vinogradi so manj podvrženi peronospori nego zapadni, ker se jutranja rosa tu prej posuši.
Pomladansko vrenje vina. — Vino, ki ni v jeseni popolnoma povrelo, bodisi ker je bila klet prehladna ali grozdje jako sladko, začne spomladi, ko se je klet vnovič razgrela, zopet vreti. Tega vrenja ne smemo vinu braniti, ker bi se vino, ki ima še nekoliko sladkorja v sebi, v nasprotnem slučaju vedno motilo. Skrbeti pa moramo, da se pri tem vrenju drožje ne vzdigne. Zato je neobhodno potrebno, da vino pretočimo že prej, nego prične vino kipeti.
V kakšnem vremenu škropi, v kakšnem žveplaj ? — Če
škropiš v gorkem solčnem vremenu, lomijo vodne kapljice podobno stekleni leči solnčne žarke in s takim škropljenjem trte lahhko osmodiš. Če žveplaš v rosi, se žveplo na trti zmoči in napravi nekako škorjo, ki proti grozdni plesnobi skoraj nič ne zaleže. Zato je najboljše škropiti v bolj hladnem, nekoliko
oblačnem in vetrovnem vremenu, žveplati pa potem, ko se je posušila jutranja rosa in je pričelo solnce pripekali. Le v vročini se žveplo razkroji in zaleže. Z mirno vestjo žveplamo toraj lahko tudi takrat, ko solnce najbolj pripeka. Seveda ne smemo trte z žvelpom kar posipati. S takim žveplanjem bodemo trto ožgali. —
Za prvo žveplanje rabi se zadnji čas z dobrim uspehom žveplo, kateremu je primešana zmleta modra galica. S takim žveplanjem pomorijo se tudi prve kali strupene rose. Posebno proti peronospori na grozdju se je ta zmes obnesla.
Kakšno žveplo kupi? —• Čim bolj drobno zmleto je žveplo, tem več zaleže, zato ne varči pri žveplu s par novčiči, Kako fino je žveplo, spoznaš lahko v roki, če ga s prsti nekoliko potiplješ. Še boljše vidiš to, če ga preseješ skozi gosto tkanino (cunjo).
Ali je v raztopini modre g-aliee dovolj vapna, spoznaš lahko s pomočjo lakmusovega papirja, ki ga dobiš za nekoliko novčičev v lekarni. H raztopini modre galice vlevati je toliko časa vapneno belež, dokler pomodri rudeči lakmusuv papir, če pomočiš majhen košček v raztopino. Ako imaš mesto rudečega, moder lakmusov papir, vlivaj belež toliko časa v galično raztopino, da ostane ta papir moder in ne porudeči. Raztopino je treba prej seveda s palico pomešati.
Listna uš je na sadnem drevju, na vrtnicah in na zelenjavi jako neprijetna golazen. Listnih uši je več vrst, nobena pa ni koristna. Najboljše sredstvo proti listnim ušem je voda, v kateri se je skuhalo nekoliko tobakovih odpadkov ali pa voda, kateri se je dodalo nekoliko tobačnega ekstrakta. Da uš zamorimo, moramo jo seveda s to vodo zadeti, bodisi s tem, da vejo močno poškropimo ali pa še boljše, da pomočimo celo vejo v nji. Tudi raztopina navadnega zelenega mila je precej dobro sredstvo, če se rabi v suhem vremenu. Najboljše sredstvo pa je gotovo to, da odstranimo rano spomladi vse one vejice, na katerih se golazen zapazi ter to delo toliko časa ponavljamo, dokler žival zatremo. Ker odlaga listna uš pred zimo svoja jaj-čica na mlade veje, zato je dobro, ono drevje, ki ga je uš prošlo leto močno napala, čim bolj kratko obrezati. Tudi vapnena belež zamori mnogo jajčic.
Kan ali cvet na vinu je bolezen, ki razkraja vinski alkohol v vodo in ogljenčevo kislino, vino se zato vedno bolj šibi in veši. Cvet se zamore napravljati le tedaj na vinu, če dohaja h njemu zrak. Zato je neobhodno potrebno, da vino večkrat v posodi zapolnimo. Če hranimo vino v steklenicah, ne postavljajmo jih po koncu, marveč poležimo jih kajti skozi za-mašek pride prav lahko zrak v steklenico, ako ta stoji. Močnih vin ne napada ta bolezen. Ne misliti toraj, da vino, ki ne cvete, je malovredno vino.
Krvava uš (Schizoneura lanigera) je na jablanih jako grd in škodljiv mrčes. Navadno se vsede na deblo in veče veje v razpoke, kjer srka jabolčni sok. Okoli živali lubad nekako oteče Grdoba je obdana z belimi dlakami in bolj oddaleč se zdi, kakor bi napadala drevo plesen. Če jo pa stisneš, spoznaš koj, da je žival, ker ti bo prst okrvavel. Ker se bo ta zajedalka sedaj pričela razvijati, je neobhodno potrebno, da pregledamo vse jabolčne nasade in kjer krvavo uš najdemo, zamorimo. Lansko leto moril sem jo jaz z navadnim špiritom, ki se rabi za kuhanje. Špirit ni škodoval niti nežnim mladikam, ki sem jih po-mazal. Sicer pa je še mnogo sredstev proti krvavi uši, toda vsako koristi samo tedaj, če se zalego ž njim zadene.
upAli) IN ODGOVORI.
Gumijevi trakci za zeleno cepljenje.
A. P. M. Kje se dobijo garantirani gumijevi trakci za zeleno cepljenje?
Odgovor: Dobre gumijeve trakce prodaja 1. R. Sclimeidler, tvornica gumije (Gummifabrik) na Dunajn 7/2 Stiftg. 9. Cena trakcein je okoli 18 K za kg.
Lovski najemnik ni odgovoren za škodo, ki jo napravi lisica.
V. O. v P. Lisica mi je pobrala 8 kokoši. Ali smem terjati od najemnika lova povračilo za škodo ?
Odgovor: Ker spida lisica med roparsko divjačino, katero lahko vsakdo pokončuje in ne samo lovec, zato ne morete zahtevati, da bi vam najemnik lova škodo povrnil. Lisico toraj lahko vjamete in če imate orožni list, tudi vstrelite. Vse drugo bi bilo seveda, če vam bi napravil škodo zajec, srna ali podobne živali, katerih ne smeste vi loviti.
Vrlma listna osa.
V. 0. v P. Na bekah napravljajo natn neki mrčesi tako' hudo škodo, da pridemo ob beke, če bo šlo tako dalje. Ta golazen napravi koj, ko začnejo beke poganjati, neke sline po mladikah, v katerih se redijo do konca maja mali kebri (?\ Boke poženejo malo ali nič. Kako se škodljivce pokončnje?
Odgovor: lz vašega popisa ni lahko razvideti, s katerim bekovim sovražnikom imamo tu opraviti. Beke napada več žuželk in škoda nekaterih je jako sličira. Zato bi bilo dob o, če nam pošljete nekoliko živalic ter poškodovanega mladja. Najbrže bole vaš škodljivec gosenica" vrbne listne ose, cNematus Salicis), ki je okoli 3 nn dolga, modrozelena, spredaj in zadej rumena. Gotovega sredstva proti temu ne znamo, priporoča pa se poprašiti beko s p ahom živega vapna ali pa z žveplom, kar napravite lahko z navadnim mehom.
Poljska snvioa.
A. M. v K. Pošiljam Vam 2 gosenici, ki sem ju našel na trtah. Te gosenice napravljajo precej škode. Kako se imenujejo in kako zatiiajo?
Odgovor: Kar ste poslali, so gosenice poljske sovice (Agrotis tritici). Ta gosenica, ki je okoli 3 cm dolga in gola, se ne živi samo na trtah, marveč žre, kar ji pride na pot. V čistih vinogradih napravlja zato največ škode. Radi tega je dobro, da se pusti v vinogradu, kjer je mnogo tega mrčesa, nekoliko plevela. Mesto trt bo žrl to zeljišče. Ker spi po dnevi navadno v kaki zemeljski luknji, se ga dobi na trti večinoma po noči, zato ga je težko zatirati. Najboljše je postaviti mu zvečer h trti nekoliko detelje, pol katero se piihodnji dan navadno skrije. Tu ga iščimo in morimo. Tudi z okopavanjem okolo tite ga lahko zatiramo.
Anton lerkič, C™
rici, Gosposka ulica št. 7. se priporoča svojim rojakom. dod3ddjddodd3333dod3D3
Ivan Hednarih l^lpt
priporoča svojo knjigoveznico.
hiaiTllraiios
priporoča svojo sedlarsko delavnico.
Verane --
.UinarskE in vrtnarske liste'
dobi brezplačno, kdor prijavi vsaj 10 plačujočih naročnikov na „Prim. Gospodarja", ooooo
JajcazavalBn]BŠJŠ;
boljših jajcaric belih „Leghorn", črnih .Minorka" ter velikih belih „Kohi<.kima" razpošilja ducat po I K Fr. Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici, jjjojm
Gospodarski zauud Jas Venkou" H Hranicah na Moral/shem ilaiti pošlje:
Velariit, prašek, ki vniči v 3 dneh ves plevel v žitu, zavitek 5 kg z navodilom k rabi za 4 K. Cepilni vosok izvrstne kakovosti za 60 vin. in za 1 K. -Kroglice, k.iterih 2 do 4 vtolažijo v živali drisko, v škatlici, dovolj za mnogo časa, za 1 K. — Vodni baromrter za 2 K 60 vin. — Ročni sejalni stroj za 20 K.
------ Naročiijte pri bratskem zarodu na MoraT&kem.--. -----
Štev. 9326/11-05.
Razpis natečaja.
Razpisuje se na Primorskem mesto potovalnega poljedelskega učitelja s slovenskim učnim jezikom, in sicer za politiški okraj Tolmin in občine trnovske planote se sedežem v Tolminu.
Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v posebnem službenem navodilu iu obstoje večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu dajo poljudna, s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva, posebno pa: o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, sirarstvu, planšarstvu in sadjereji.
Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za jeduo poskusno leto; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pridelijo eventuelno kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Poljedelski potovalni učitelji dobivajo letnino 1800 kron, stalni potni pavšal 1000 kron, stanarino od 300 kron iu pavšal za nabavo književnih in strokovnih pomočkov od 100 kron, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih.
Po preteku vsakih štirih let popolnoma povoljenega službovanja poviša se gornja letniua iu sicer za štiri štiriletjapo 250 kron.
Prosilci za to mesto vložiti morajo svoje zadostno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja do najdalje 31. maja 1905 pri c. kr. na-mestništvu.
Oni prosilci, ki so položili skušnje učiteljske sposobnosti za pouk na kmetijskih šolah ali ono za sadjarstvo in vinarstvo na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju, imajo prednost kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikuv.
v Trstu, dne 22. aprila 1905.
Od c. kr. primorsketja namestništva.
Grozdne stiskalnice z diferencialno
pripravo za pritisk, mmma\m Škropilnice proti strupeni rosi, a\a\a\a\
Žveplalnihe, Stiskalnice za olje, kakor tudi
vse druge kmetijske stroje prodaja [ po tvorničnih cenah
* IG. HELLER na Dunaju
II. Praterstrasse 49 —
— Ceniki brezpl»£uo in pruslo pofetnine.
k
p ♦ ♦ » »1"SgQ]l K 5gD31W!"I ♦ ♦ » ♦ Q
J. DRUFOVKA - GORICA
GLAVNA ZALOGA: Gosposka ulica št 3. mmmm
PODRUŽNICI: Gorica Rastelj št 3 in Sežana. © © © ©
Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseli potrebščin za črevljarje, usnje za sedlarje, knjigoveze in tapetarje. Glavna zaloga leščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
J
Ustanovi. I. 1866. ©
Telefon štev. 62.

f Ceniki na zahtevo V I zastonj in franko.
/7

Globe Mlekarsfte naprave
kakor tudi vse stroje in priprave za pretit' sinje mleka, na rav., nm^a. si a itd. zalaga v najboljšili izdelkih
Društvo Globe -Separator
DUNAJ XVI 2, NoymyergasBe št. 17.
Zahtevajo naj se ceniki, uju Zastopniki se Iščejo povsod.
II	(Oj	bolj	še stiski	alnice za vino
in 0L3HE so noše stiskalnice „H Eli KII L"
najnovejšega in najboljšega sestava z dvojnim in nepretrganim prit.iskalf.in ; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drugo stiskalnico; hidra\lična >ti-kalnica, najboljše anto-matične pat eni o- C M H U fi M I jlli ki delujejo same vam- škropilnice niJ T I I! U U 2 t* (»d sebe. ne da bi ib bilo t roba goniti. Plugi, mlini za grozdje, sadje iu oljke. Robkalniee za grozdje. Vinogradski plugi. Sušilnice za sad je i u d ruge vegetalne, živ-Ijenske in mineralne pridelke. Stiskalnice za seno, slani" itd na roko Mlatilnice za žito, čistilnice, rešetalnice. Slaiivo-reznice, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdeluje in proda ja/. jamstvom kot. po-s;bnost nnjnoreje, izborne izkušene, kot najboljše pri pozna no iu odlikovane sestavi
Fii. Mayfart § B
Stiskalnica za vino.
tovarna za poljedelske in >in-a ske stroje na DUNAJU,!
II. Tuhorst ras&e št. 71. Automat. škropilnica, nad .VSO zlatimi in srebrnimi kolajnami.
"dlikmani v vseli državah sveta z nad oSO zlatimi 111 srebrnimi kolajnami. Oni k s podobami in mnojoštc vilua pohvalna pisma Ki/, prodajalci in zastopniki se i čejo povsodi. kjer še nismo zastopani.
V varstvo proti škodljivcem sadnih in vrtnih nasadov. Sadne in vrtne škropilnice,,Majhen čudež", ki se lahko nosijo, vozijo, se gonijo z roko ali s vprego.
Škropilnice proti peronospori „Austria". Razpršilnik za žveplo „Vindobona". Špriealka za žvepleni ogljik „Kober". Samodelujoe razpršilnik „Ideal". a\ma\ma\a\
Priprave so zavarovane s patentom in so se nagradile na razstavah in konkurenčnih zbirkah s prvimi darili. Prod*!« S polnim jamstvom
FHBH HECH31LE DUNAJ' V/l Margaretenstrasse 98.
tovarna vinarskih priprav, kletarsklh strojev in želežnine. MMMMMMM

4 i
i Pristnih
-m
Alfa-Laval
so glede trajnoeti, zmožnosti in čistega posnemanja
NEDOSEZNI.
Nad pol milijona posnemalnikov v rabi in z nad 600 prvih nagrad odlikovani.
posnetnalniki

Ceniki brezplačno in prosto poštnine.
Akcijska družba
9LF9 SEPflRflTOR
PRAGA * DUNAJ
1 Tvornica najboljših mlekarskih strojev in priprav.


Zastopniki se povsod Iščejo. *




l Goriška zuEzo gospodarskih zadrug in društev v Gorici |
c po ga- 3
:t

vabi člane .Centralne posojilnice* v Gorici in drugih posojilnic dežeH, ki so pridružene tej zvezi, da se naročijo na modro lico angleško, 9%.j in na žveplo, Ventilato Trezza. Naročila se sprejmejo le za toliko blaga, kolikor je naročenega.
Poleg tega posreduje tudi pri nakupu drugih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih £n)jil, poljedelskih strojev i. t. d.
Pisarna: ulica Vetturini št.!».
INŽENJER ŽIVIC priporoča:
Jlrvw.
Svoj izkušeni železni plug s kolesci za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev, osipanje, izrivanje itd. samo-vodtlen, priprost lahek in cen.
Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in svoje neprenehoma delujoče vinske stiskalnice.
Tudi vsakov stni stroji za kmetijstvo in industrijo, posebno sesalke (pumpe) za vsako rabo, potem cevi se dobivajo pri tvrdki
ŽIVIC I m\TRST ^»vinskajili^
Tiska .Narodna Tiska-na" v Gorici. (Odgov. Josip Marušič).
SilUNIG 8 DEHLEUfl
i? Gorici, magistralna ulica št.l.
Največja zaloga šivalnih strojev, tudi za vezanje (rekamiranje), dvo-koles, slamoreznic in mlečnih posnemalnikov (centrifug). Proili^l »*» tu41 |»n»t! plNtemnje na obrok«!
Cene brez konkurence.
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
ANTON 8REŠČBH
Gorica, Gosposka ulica št.14
333333 (Via Signori) 333333
kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333
Lastna delavnica aaaaa za tapecirano pohištvo.