Žt. 102_______________V Gorici, Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, (etrtek • jofcoto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠti prejo« 18 nli v Gorici nft dom pošiljana: vso leto. . . . '......lil K Va .........' . • 10 „ posamične Številke stanujo 10 vin. SOČA" imivsualednjii jsat^n.«-priloge-s*pb*u$smji ,ftu ,'kalipot po Goriškem VGiraolšCanskem'' iti dvakrat '' .|u , Voini red železnic, parnikov in postnih zvez". jCnručniuo sprejema upraviiištvo v <5osposki ulici . 7 1. nadstr. v „0oriški Tiskarni1' A. Gabršček. ga naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi !H poslanice sb rnftmijo po~Cetit-vrstah če ;fl„o :-liat 6 v', 2-krat U v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — jjeklai'"' -in sl'si v uredniškem delu 30 v vrsti. Za , bitko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v torek dne 7. septembra 1909. Tečaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr, K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici t I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 18. dopoiudno ter od 2. do 5. popoldne; oh nedeljah ia praznikih od 0.do lž.dopoludne.TJpravništvosana* haja v GosposM ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge- reči, katere ne spadajo v delokrog, uredništva, naj se pošljejo la apravništvu. - J¦ . ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So6e" vsak petek m stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 160. „Soča" in „Primoreo" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka uL; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Pcnte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova'ski. na Goriščeku; PeterKrebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.: Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni .Lavrenčič na trgu della Caserma. Tol«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J. Pabčič) tiskarn zal. Ha shod! Težki časi visijo nad našo deželo. Vsi, ki hočemo dobro našemu ljudstvu, čutimo vso težo položaja. Hočemo se je otresti, v ta namen pa storiti nekaj, kar bi gotovo pomagalo, odmakniti težo ter privesti naše delo za vseobči napredek na varnejšo pot. Pravijo, da bi bila naša dežela lahko podobna rajskemu vrtu, pa se jo pustoši namesto da bi se jo racionelno obdelavalo, kar bi dajalo dobiček, bi podprlo kmetovalca, ga napravljalo svobodnejšega ter prinašalo v naše doline in gore liste tako zaželjene i;i tolikokrat povdar-jane boljše čase. Težo položaja povečujejo bližajoče se [ Jcželnozborske volitve. Skoro so že tu, pa si še nismo na jasnem, kako in kaj naj se ukrene, da prinesejo te-le volitve naše-| mu ljudstvu korist. Ugiba in govori se pač ; mnogo, ali napačno ravno pri nekaterih, kjer bi se pričakovalo takega mnenja, ka-koršnega je ogromna večina našega ljudstva. Zaveden naš mož na deželi, ki sledi vsem dogodkom, ki sam trpi pod škandaloznim deželnim gospodarstvom, si je na l jiisnem, kaj treba storiti. Pravi, da naj na-f stopijo skupno vsi, ki so proti obstoječim neznosnim razmeram, na katerih ima glavno krivdo klerikalna stranka; pravi, četudi so stranke, ki se v marsičem ločijo, potrebno je sedaj vendar le skupnega odpora proti krivcem, proti klerikalni stranki; pravi, treba je iti v boj za kandidate, i katere se zjedinimo. Ali drugi, nekateri višji, sodijo drugače. Kaj se je zamotavalo, j kaj se je ugibalo in nameravalo, srno že ostno povedali zadnjič. Ljudstvo pa pravi, da ne sme biti tako. Te dni so bili pri nas kmetski možje '<¦ raznih stranij dežele, pa so pripovedovali vsi jedhako, da moramo v skupni boj proti klerikalni stranki, katera je v zadnjih letih goriškim Slovencem strašansko Škodovala. Stranka, ki ima na vesti zvezo z našim največjim narodnim sovražnikom, Pa-ierjem; stranka, ki je vrgla Slovence z novim volilnim redom pod laško peto, taka stranka ne sme več v deželno hišo. Taka Mranka koplje grob goriškim Slovencem, zato proč ž njo, dokler je še čas, da se rešimo. Vsak, kdor ima zdrave možgane, '"ora misliti le tako. Andrej Volarič. (K odkritju spomenika.) Naš narodni, zavedni Kobarid si je nadel praznično lice, da proslavi jutri spo- , ,nin svojega vrlega sina Andreja Volariča. j skrije se mu spomenik. Ni dragocen ta sPornenik, ali znak je hvaležnega čuta do Kobariškega sina Andreja Volariča, ki je Proslavil sebe in svoj rojstni kraj s skladbi, katere donijo sirom naše domovine. Volarič je bil rojen v Kobaridu 1. 1863. *(>t sin nepremožnega čevljarja in godca. * Kobaridu so4 imeli že od nekdaj godbeno družbo, kateri je bil pokojnikov oče član ve!iko let. Tu je imel mladi Andrej dosti Prilike že od prvega dne svojega življenja, ^ ie poslušal glasove očetovega klarine-tlL V šoli je bil zelo priden, a posebno na-Jfricnost- Je kazal za — glasbo. Pod Car-'lei» se je učil glask, katere je razumel Jtoalu najbolje med vsemi. S 15. letom je /,e ,,,nel vse, kar treba vedeti navadnemu Kaj pa torej drugi? Treba pač pojasnila, treba ukrepov, ki vodijo na pravo pot. Da se čujejo razni glasovi, da se razjasni zamotani položaj ter določi, kaj se ima storiti, v t a n a m e n s k 1 i c u j e n a-r o d n o-n a p r e d n a stran k a z a č e-t r t e k 9. t. m. s h o d v G o r i c o v T r -g o v s k i Dom. Zadnji čas je, da si predstavimo položaj pred oči tak, kakoršen je v resnici. Nastop proti klerikalni stranki lani je bil veličasten. Letos je lahko še veličastnejši. Ce so bili lani klerikalci občutno poraženi, jih doleti letos lahko še hujši poraz. Ljudstvo hoče ven iz neznosnih hoinatij, zato hoče svoje poslance, ne pa več klerikalnih, katere diktirajo nekateri rimski dohtarji. — Razjasnila treba, pogovora, lepega medsebojnega pogovora, treba lepe besede, ki naj pade na rodovitna tla ter obrodi mnogo dobrega sadu. Rojaki! Somišljeniki! Pridite na shod, da se pomenimo, pogovorimo prijateljsko ter krenemo ua pot, katera mora voditi do zmage. Gregorčiča nočemo več. To stoji. Z njim nobenega pakta. Proč s staro strujo v klerikalni stranki, ki je po svojih zastopnikih toliko škode prinesla deželi iz deželnega in državnega zbora; proč pa tudi z novostrujarji, ki hočejo u-vesti na Goriškem »Kranjskji.jazjjiere«., Kaj pravite, ali smo toliko močtjj, da bi vrgli ob tla klerikalno stranko v obeh njenih delih? Poročila z dežele pravijo: da. Klerikalci igrajo sedaj za nas vse nevarno igro. Res, da so razdvojeni in ostanejo, ali za volitve udarijo skupaj; jih že nažene k skupnemu nastopu naškof s svojo zakrivljeno palico. Zatorej je vsako zavlačevanjeirazjasnila položaja na naši strani le v korist klerikalcem, ki hočejo mešati, da bi tim lažje oni ujeli kaj uspehov. Rojaki! V klerikalne zanjke se ne damo ujeti. Volja ljudstva je le ena. Spoštujmo to voljo. Ta volja mora prodreti. — Somišljeniki! Prihitite na shod v četrtek. Ta shod naj poda potrebna pojasnila, ta dan naj pokaže pot, katero imajo hoditi goriški Slovenci, ki so naprednega mišljenja, ob bližajočih se volitvah. Torej na1 shod! V dneh razmejevanja. (Konec.) Lani so se vršile nove volitve, in gospodje so zopet stopili pred ljudstvo z namenom, da bi je zopet slepili kakor prejšnje dni. Toda, zgodilo se je čudo: nekaj pristašev je zapustilo klerikalno stranko. Nekdaj tako bahata stranka je i z g u b i l a mahoma dve tretjini manda-t o v. Izmed štirinajstih mandatov so r e-š i I i gospodje borih — pet! To je bil tak poraz, kakoršnega pač niso pričakovali. Ravno te volitve so pokazale, da niso vsi takozvani klerikalni volilci tako neumni, kakor so menili razni klerikalni generali. S petimi možmi je torej ta stranka stopila v deželni zbor. Pričakovati je bilo, da se bode ta strančica podvrgla volji večine. To bi bila mogoče tudi storila, da ne bi bila imela na vesti nešteto grehov, ki jih ni mogla opravičiti. Kakor pa se prevelik grešnik ne more, skoro bi rekel, več poboljšati, ker ga preveč ob-težuje slaba vest, ki ga žene mesto k po-boljšanju v obup, tako, da zagazi v čim večje nove grehe, tako je bilo tudi pri klerikalni stranki skoro izključeno, da krene mahoma na prave poti. Prevzel jo je obup radi odgovora, ki bi ga bila morala dajati pravim ljudskim zastopnikom in prvi njen korak je bil zopet nov, večji greh: ponovila je staro prijateljstvo s Par jerjem in laškimi brezverci. In če se je že v prejšnjih zasedanjih,.ko je imela večine* med slov. poslanci, udala Lahom v prostovoljno hlapčevanje, si lahko vsakdo predstavlja, pod kakimi še veliko sramot-nejšimi pogoji je bila pripravljena prodati koristi slovenskega dela dežele še-le sedaj, ko je štela samo pet poslancev! Prodala bi bila Slovence takrat- prav za vsako ceno! Vendar takrat ji tudi prijateljska vez z mogočnim Pajerjem ni pomagala. Nasproti tej nenaravni zvezi so imele naroda no-napredna, kmečka stranka in pa laški kmečki poslanci še vedno večino! To je spravilo klerikalno stranko v pravi obup. Sed;>j ji je bilo izbirati: ali se udati in dajati odgovor in položiti račune slovenskemu ljudstvu, ali pa onemogočiti delovanje deželnega zbora in naj bi to bilo še v tako novo škodo ljudstva. No, ti možje, ki jim je ljudski blagor le komedija, ti Iju- godcu ali pevcu — in že takrat je poskušal postavljati v glaske lepe kobariške narodne pesmi. S 15. letom je šel na ko-persko učiteljišče, kjer si je spopolnil svoje znanje v glasbi, kolikor je bilo to sploh mogoče pri tedanjem učitelju glasbe prof. Czastki. Vendar je Volarič znan vsem sošolcem kot najnadarjenejši glasbenik, kar jih je kdaj bilo v Kopru. Že v dijaških letih je imel vedno pevski zbor, ki je pod njegovim vodstvom vedno izborno uspeval. Po dovršenih naukih je postal učitelj v Kobaridu potem na Livku, v Kozani in naposled v Devinu. Povsod je imel pevske zbore, povsod prirejal narodne veselice, pri katerih so želi vselej viharno pohvalo njegovi pevski zbori. — In še pozneje, ko je učiteljeval v Kozani in v Devinu, so.ga vabili v Kobarid, da je prišel tjekaj — in v 8 dneh potem so imeli tam veliko narodno veselico. Brez Volariča to ni bilo lahko mogoče. In zadnja taka veselica 1. sept. je bila skoro gotovo zadnji povod tako naglemu koncu njegovega blagega življenja. Pokojnik je bil plodovit skladatelj. Le tiskanih je izšlo do njegove smrti kakih 10 del! Njegove pesmi se pojo po vsej Sloveniji. Ni skadatelja, ki bi mogel reči, da se poje po Slovenskem več njegovih pesmij nego pa Volaričevih. To je dokaz, da je znal ubrati pravo struno našemu narodu. Vendar mu je nedostajalo prave strokovne izobrazbe. Zato je začel zahajati v Trst, kjer mu je dobil vitez Klodič učiteljev, da so ga pripravljali za skušnjo na — konservatoriju. To strogo skušnjo bi imel leta 1895. prestati, ali namesto tega je legel v grob ob sinji Adriji. Zgodilo se je tako, kakor že s marsikaterim slovenskim talentom, da ga je pokosila prezgodnja smrt. Jutri bo veliko slavlje v Kobaridu. Vsa čast prirediteljem! Storili so svojo dolžnost nasproti Volaričevemu spominu. Spomenik diči Kobarid in kaže, kakšni slovenski sinovi serode ob laški meji. dje, ki se po shodih postavljajo kot zastopniki kmečkih koristi, so se odločili za zadnje: posegli so raje po ob str u leči j i in razbili dežeini zbor!! Niso hoteli položiti računov, niso hoteli dajati odgovora: raje so preprečili delovanje deželnega zbora. Pri tem jim ni bilo orav nič mar za to. da zadene davkoplačevalce občutna škoda in da pokopljejo za leto dnij in več mnogovrstne koristne naprave, ki bi jih bil lahko rešil deželni zbor, in katere je ljudstvo tako željno pričakovalo. Misel na bankerot jim je zamoril zadnjo trohico vesti in sramu! Ravno ta obstrukcija je razkrinkala te osre-čevatelje našega kmeta in mu jih pokazala v pravi luči. Vsaka ko?uedija pa mora imeti svoj konec. Prvi del svojega konca smo videli ob lanskih volitvah, drugi in popolni konec pričakujemo letos v jeseni. Toliko vere imam še v razsodnost našega ljudstva. Tu se gre za koristi vsakega posameznika, zato naj vsak volilec, če tudi je klerikalec, dobro premisli, ali je v njegovo korist da še enkrat pomaga obstrukcijo-nistoin v deželni zbor. Strah pred kontrolo je spravil klerikalce v hudo zadrego. Zato je sedaj tudi razumljivo, zakaj si pišejo in si bodo pisali le-ti v svojih listih vedno le slavospeve; s tem bi radi koga zopet premotili. Toda še osel gre samo enkrat na led! Name tako vsakdanje hvalisanje sa- . mega~se.be ne napravi nikakega utiša; ne-ovrgljivo je namreč, da klerikalci se skušajo oprati, ker imajo slabo vest, in strah pred računi. Naši volilci naj enkrat pametno razmišljajo: mislim, da letos jim ne bode težko se odločiti, s kom naj gredo in koga naj. volijo. Če vse drugo ne, jim kažejo lanske volitve in pa letošnja klerikalna obstrukcija pravo pot. Slovenskemu dijašfvu in prijateljem! njega V dneh od 16. do 19. septembra t. !. vrši se v Ljubljani III. shod narodno-radi-kalnega dijaštva. Na prvem shodu v Trstu se je položil filozofski temelj naše struje in se je določila smer njenemu razvoju. • Na drugem shodu v Celju smo razpravljali o gmotnem vprašanju slov. di- Mavrični ptič. Češki napisal JuliusZever. (Palje.) »Saj je vendar bolna!« jo je opravičevala teta. »Poglejte jo! Poslati moram po zdravnika!« »Ne, nikakor!« je rekla Noemi s slabotnim glasom in se nekoliko dvignila. »Nisem bolna.« Nežno je ponudila Manas-sčju roko in ga prosila odpuščanja. »Prinašam ti presenetljivo vest,«, je nadaljeval ta. »Moj brat je umrl in mi zapustil veliko, bajno premoženje; hotel je s tem nadomestiti ono ljubezen, ki mi jo je izkazoval v življenju le v majhni meri. Noemi, to bajno premoženje je tvoje!« Deklica je gledala hladno in malomarno pred se, kakor da.se te besede niti ne tikajo nje. Teta Ivanka, ki je pogledovala nekaj časa v nemem začudenju zdaj Žida, zdaj deklico, je plosknila z rokami nad glavo iti vskliknila: »Ali ne slišiš, No- Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca velikega srpana t. 1. sledeči promet: I. prejemki: 1. redni dohodki a) prispevki iz nabiralnikov 1996 K 61 v, b) prispevki podružnic: Kranjska 4.531 K 85 v, Štajersko 870 K 07 v, Koroško 93 K 82 v, Primorsko 2.227 K 20 znaša 7.722 K 94 v, c) razni prejemki, darila, skupila za družbeno blago itd. 3.564 K 27 v, skupaj 13.283 K 82 v. — 2. izredni dohodki: za Ciril-Metodov sklad se je vplačalo 7.955 K 33 v skupaj 21.239 K 14 v. — II. Izdatki: 1. redni izdatki 13.773 K 35 v. 2. izredni, izdatki a) naložena volila in pokroviteljnirie 11.744 K 57 v, b) naloženi znesek za obrambeni sklad 12.415 K 33 v, znaša 24.159 K 90 v skupaj 37.933 K 25 v primankljaja je torej 16.694 K 10 v, ki se je pokril iz prebitkov prejšnih mesecev. ., ,J Za družbo sv: Cirila in Metoda sta* nabrala Peter Štrosar in Oskar Čebyla'f v gostilni pri Bitežniku K 3'40. V veseli družbi mladih gospodov, nabrala gospodična Helena Faganeil iz Mirna K 8 za Goriško žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Za družb os v. Cirila in Metoda. — Piše nam rodoljub: Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral lansko leto premarljivo delujoči »Klub naprednih akademikov v Celju« vsoto 600 K. Isti klub priredi tudi letos povodom obletnice 20. IX. 1908 zbiranje darov v enake narodne namene po Spodnjem Štajerskem. Želimo vzornim rodoljubom najboljših vspreje-mov v vseh narodnih hišah, kjer se oglase, njihovo delo velja obrambi naše svete* slovenske domovine. Tudi iz Gorice nam je došlo sporočilo, da nameravajo naši mladi rodoljubi praznovati 20. dan septembra z zbiranjem in z doneski gmotnih' prispevkov za družbo sv. Cirila in Metd-da. Živio! Naprej, zastava Slave! Domače vesti. Narodno-napredna stranka sklicuje shod zaupnikov na dan 9. t. m. to je v četrtek. Pričetek shoda ob 10\/-s. Vrši se v Gorici v Trgovskem Domu. ,.: . .^ Ako kdo ni dobil vabila na shod, pa, bi ga bii moral dobiti,. naj tega ne zameri, ker je bilo treba razposlati vabila hitro in še v naglici lahko koga prezre. Radi tega :naj pride vsejedno na shod. . ,, Agrarci in starostrujarji. — Poročah* ;smo o pogajanjih med agrarci in starostrujarji. Včeraj je imel biti tisti sloveči ;dan v goriški politični zgodovini, ko se združijo agrarci in stari klerikalci v skupen boj proti novostrujarjem, ki hočejo uvesti na Goriškem »Kranjske« razmere. Če ni drugače, naj bi bili pomagali tudi naprednjaki! — Kakor se je lahko sodilo že naprej, ni prišlo, kakor čujemo, do ni-kakega sporazuma, pač pa je klerikalna stranka odbila menda vse stavljene pogoje. — Sicer pa so imeli s tem manevrom klerikalci najbrže le ta namen: zavlačevati volilni boj proti klerikalni stranki,!. :. Akad, ier. društvo »Adrija« si je volilo na občnem zboru dne 4. t. m. sledeče svoj odbor: Franc Pavšič cand. iur. predsednik, Danilo K c m a v i i cand iur. podpredsednik, Ciril KraŠevec stud, iur, tajnik, Oskar K a u s stud. iur. blagajnik, Vekoslav Fornazarič stud. iur. gospodar, Bazilij J eras stud. ing. in Franc Kom par a stud. iur. namestnika, Andrej Pobe raj cand. veter, in Franc Novak stud. iur. preglednika. V knjižnični odsek je izvoljen razen podpredsednika in tajnika še Viktor D e v c t a k stud. iur. — Na občnem zboru akad. ier. društva »Adrija« je padlo nekaj ostrih besed na naslov naprednih srednješolskih profesorjev, ki tako slabo posnemajo vzgled svojih klerikalnih kolegov. Med tem ko zadnji ,s privatnim občevanjem in na sklicanih sestankih vzgajajo politično dijake v svojem smislu, zatirajo prvi vsak prostejši polet srednješolca in s tem nemalo pripomorejo poklerikalenju goriške gimnazije. 'Sklenilo se je nabirati rabljive učne knji-.ge, da se ustanovi v področju »Adrije« ;n'ekaka podporna knjižnica za ubožriejše srednješolce. Ravno 'tako se znova prične" Ti, nabiranjem leposlovnih in znanstvenih knjig v svrho nadaljevanja pred' leti pričetega kulturnega dela vstanavljanja ljudskih knjižnic. V ta namen se razpošlje prošnje za podpore na županstva, ki naj dobijo posebno obmejnim krajem koristen odziv. Na polju dijaške samopomoči mora storiti tudi »Adrija« svojo dolžnost in si ustanoviti lasten podporni sklad. Pi-smene nasvete in dopise naj naslovijo prijatelji društva na ime posameznih odbornikov ali celega odbora na kavarno »Cen-trak v Gorici. O zvezi Faidutti-Gabršček piše »Gorica«. Pa tako neumno, da jej še najbolj zarukani klerikalci ne bodo verjeli nič o taki zvezi. Med »Slov. klubom« in laškimi klerikalci je bil dogovor glede sestave dež. odbora. Drugega nič. Dogovora ni nikdo tajil. — Gregorčič je ponatisnil pismo »Slov. kluba« na dr. Maranija, v katerem se zahteva 1 odbornika za laške klerikalce. Kje je dobil pismo? Od dr. Maranija. Kaj to kaže? Pač le zvezo dr. Gregorčiča z laškimi liberalci. Gregorčič je revež. Čim bolj taji svojo zvezo z laškimi liberalci, tim jasneje, je, da obstoji taka |sveza. Vselej se mož ujame in izdaja! t— Sicer .pa 6 *ej »zv ezi« še spregovorimo! » Slovenski zrakoplovec. — Gospod E. jRusjan, znan dirkač društva »Gorica« v fGorici, je konstruiral zrakoplpv, katerega so mu potem napravili v Millerjevi tvornici v Turinu. Laški listi iz Italije hvalijo ta zrakoplov, da je lahek in gibljiv, ter utegne biti porabljiv bolj kot kak drugi. rG. Rusjan se mudi v Turinu že nekaj časa. Brata Josip in Edvard Rusjan sta sinova rznanega goriškega sodarja Rusjana; imata 25 oziroma 23 let. Rusjana sta Slovenca. Laški listi ju slikajo za Laha; neki list je pripovedoval celo, da je Rusjan po rodu Anglež. Rusjanov je v goriški okolici polno. Želimo našemu slov. rojaku najboljših uspehov-. Koliko kronic je »posrebal?« — Fa-rovški- »Primorski list« govori, da bi spet srebali kronce, katere s krvavečim srcem žrtvuje naš reven kmet za deželne naprave, ako bi prišli v deželni zbor proti-klerikalni kandi-latje. Spet srebali! Kdaj pa so srebali? Nikoli. — Srebal je pa prid-no — Berbuč! 4000 K najeto za odborni, ško mesto. 8 let \e-že odbornik. Torej je posrebal za odborniško mesto, na katerem ni nič delal, doslej že 32000 K. PaJer pa ga pridno pošilja tudi na komisije itd., kar nese Berbuču lepe dijete. Gotovo je posrebal tekom navedenega časa na raznih dijetah 20.000 K. Torej bi bil posrebal o-kroglo vsega skupaj okoli 50.000 K. — Lep zaslužek z'a prazno delo! Ni vraga da sili zopet v deželni odbor! Socialni demokratje so sklenili, baje proti Tumovi volji, da v slučaju ožje volitve v splošni kuriji ne pojdejo volit ne naprednih ne klerikalnih kandidatov. Vpisovanje učencev v šolo Pevskega in glasbenega društva v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) prične se dne 15. t. m. in traja do 20. t. m. Vpisuje se v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7 <.f> 10. do 12. ure predpoldne in od 2. do 3. •ire. popoldne. Vsa natančneja pojasnila se izvedo-istotam*' •¦ •' Odbor. ; Zveza GrLgorčič-Pajer. — Med zalite vamC »agrarcev« pri:pogajanjih z Gregorčičem je bila tudi zahteva, kakor čujemo, da moril opustiti Gregorčič s Pa-jerjem vsakor^no zvezo. — Tega pa ne, je rekel Gregorčič ter odklonil zahtevo in razbil vendar tako lepo zasnovano akcijo za povrnitev zlatih »slogaških« časov! : ' 'V Gradišču ob Soči je imenovalo starešinstvo z večino glasov poslanca Fai-duttija in Bugatta za častna občana, ker sta izposlovala Gradišču laško učiteljišče, ki se otvori z bližnjim šolskim letom. Priredili so tudi bakljado in razsvetljavo, ali pri tej se je slišalo piskanje in klice proti Faidtittiju in Bugattu. Drugi dan je pa ves občinski zastop odstopil. — Liberalci se uspešno gibljejo proti klerikalni stranki v Fulaniji. Po Furlaniji hodijo, kakor smo že večkrat povdarjali, prav pridno deželni uradniki, zlasti iz kmetijskega urada; predavajo gospodarsko, ali vsak vidi pravi namen. Volitve so tu in laški liberalci hočejo zmagati tudi v splošni kuriji in kmečkih občinah. Koliko pa to stane deželo! Ti ljudje dobivajo dobre dijete: Ker pa- so ve-homer zunaj, je teh dijet veliko. V deželne blagajne plačujejo največ Slovenci. Tako se plačuje in pddpira tudi s slovenskim denarjem Pajerjevo politiko! Berbuč in Gregorčič molčita k termi. ,Seveda zavezniki! i Iz Prvačlne. — Oddelek bratske godbe priredi 8. t. m. v Ajdovščini koncert. In sicer od 11. do 12. dop. v proslavo odkritja spomenika skladatelja H. Volariču. [Godba bo svirala koračnico Slovenac i Hrvat, Vipavske zvoke, valjček Što čutiš, ;V o 1 a r i č e v o Dekliško tožbo in lioni-gov potpourri narodnih pesmi. Cvetje z vrta »Katoliškega izobraževalnega društva« na Lijaku. Pišejo nam: Kako naobrazbo imajo člani tega društva — mislirri — da ni treba praviti. Ako pa ni še javno znano, bodi na kratko omenjeno, da delajo člani tega katoliškega društva vselej prepir. Od kar pa so slišali ti junaki nauke Trseglava pri zadnji veselici v Mirnu, so mnogo še pridobili na podivjanosti. To se je tudi pokazalo dne 5. t. m. na Lijaku, kjer se je vršil obč. zbor. jaštva, zavzeli stališče za svobodno šolo j in obravnavah vrste praktičnih točk iia- j šega programa. ••..-, J Namen našega lil. shoda v Ljubljani | je:pokazati napredek narodno-radikalne- j ga dijaštva izza zadnjega shoda, podati bi- j lanco dosedanjega dela in očitati pot de- j la za bodočnost. Kot napredna dijaška struja hočemo korakati z duhom časa, Vsled tega bomb v širokem obsegu našega programa nekatere točke spopolnili in jim dali konkretnejšo vsebino. Obravnavali bomo ju g o s 1 o v a n-sko vprašanje, ki.postaja vedno boli pereče. Najti treba realnih stikov. z naprednimi jugoslovanskimi inteligenti, predvsem z dijaštvom. Preveč se je doslej zanemarjala duševna nadbrazba slov. dijaštva. Dočim skrbe za strokovno izobrazbo šole, mo- j ramo za čustveno skrbeti sami. Referat o umetniški i ž o b r ax b i s 1 o v. dijaštva nam poda v tem-oziru realen načrt. Končno se hočemo na podlagi skušenj, ki nam jih je podalo večletno delo, vnovič poglobiti v življensko vprašanje našega naroda, v m a n i š i n s k o v p r a-šanje. .',.,,. Velike so torej naloge, ki smo si jih stavili za svoj III. shod in treba je, da se strnejo ob tem shodu, vse naše duševne sile, da se zberemo vsi, ki enako čutimo in ielamo, potem lahko upamo na vspeh. Treba ne-le, da se pogovorimo dijaki narodno-radikalne struje sami, ampak treba je, da se zbližamo s češkimi in hrvatsko-srbskimi akademiki. Vabimo pa na svoj shod tudi vse prijatelje naše struje, da pridete in nas spoznate. Naj bo ljubljanski shod mogočna manifestacija skupnih idej in skupnega dela vsega naprednega jugoslovanskega in češkega dijaštva. V Ljubljani, dne 2. septembra 1909. Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva. DOPISI. Iz ajdouskega okraja Iz Rihemberga. — Naša občina šteje' okroglo 550 hišnih številk, Posamezni;od-, delki so po več ur pešhoje eden od dru-zega oddaljeni. Za to veliko in raztreseno občino imamo skupaj kar dve babici in sicer eno na Brjah, drugo pa v Cvetrožu. Slednja je že več časa bolna in smo tako-rekoč brez babice. Ljudje morajo hoditi po Krasu in oddaljenih vaseh vipavske doline iskat pomoči. Večkrat »vandrajo« ob vsakem vremenu po cele noči brezuspešno. Da morajo prestajati v takem slučaju porodnice strašne muke, je že samo ob sebi umevno in bode gotovo tudi vsakomu znane, da sta večkrat kakor mati tako tudi otrok izročena smrtni nevarnosti. — Te razmere vladajo v Rihem-bergu, v občini, nad kojo gospodari znani absolutist Pavlica že polstoletja. — Naša poštarica Štrancar je jako zaspana. V soboto dne 4. t. m. se je šele proti 3. uri popoldne zbudila od popoldanskega počitka, stranke so pa čakale. Tudi dobro znamenje! Priče na razpolago. emi—? Da si bogata — neizmerno bogata?« Deklica še je žalostno nasmehnila in zmajala z rameni.. Manassč jo je gledal prestrašeno, potem pa je govoril naprej: »Vem, da ne smatraš denarja za največjo srečo na svetu, toda pomisli, da ta bedna kovina tvori mnogokrat nepremotljiv prepad med dvema ljubečima se srcema. Nekoč si mi rekla: O, če bi bila tako bogata kakor prin-cezinje v bajkah! Vpletla bi si bisere v lase, okrasila bi se z dragimi kameni in stopila potem pred onega, po katerem koprni moja duša; in pomilovalno bi pogledala na žar teh kamenov, ki bi gasnil v žaru njegovih očlj, ko bi me videle tako dvojno krasno!: Glej, Noemi, .tvoja želja je.izpol-nena!« -' '•¦"¦." Po teh besedah je vzel iz dolgega plašča veliko, z okraski posejano škatljico in vsipal iz nje v Noemino naročje žarečo zmes dragih kamenov, biserov in zlata. Teta Ivanka si je zastrla oči pred slepečim bleskom tolikih dragocenosti), toda Noemi je planila z divana, da se je dragocena zmes razletela na vse strani j po tleh. I »Proč, iz očij mi spravite te syjtje I j igrače!« je vskliknila. »Za nje si-ne-kkpim I; : njegove ljubezni ^ saj me niti ne niore,r |i ne sme ljubiti. Mrtvaško srajco mi dajte, J mrtvaško srajco! Mesto z biseri me okra- I I site s solzami in me položite v hladno 1 I zemljo, kjer glava ne misli in srce ne J 1 boli!« k r Med tem ko je teta nehote zbirala bo- I I gastvo, razmetano po tleh, je prijel Ma- j I hassč deklico nežno za roko in jo odpe- t j Ijal na vrt. I I '. - Tam je se-".el ž njo na kiopico, in ona I I trni je razkrila neizmerno bolečino, ki jej I I je.trgala srce. Ta izpoved-jo je nekoliko I j-pomirila. Sklonila.mu je glavo, na z-veste I I prsi in tiho jokala. Starec je. sklonil k njej ] I svojo sivo glavo, in bogate solze so tekle 1 I iz njegovih očij na krasne lase nesrečne I I deklice. I I Čez nekaj časa si je obrisal ddi in I I vprašal Noemi: »In kaj zdaj storiš?« I I »Danes se snidem ž njim pbslednfiČ. I ¦ Spremite me!« " | Žid je zmajal z glavo in se bolestno I nasmehnil. Toda čez nekaj časa je rekel I mehko: »Naj bode! Pojdem s teboj. Toda I če ne pride—?« !•¦..•¦ r f »Pride,« je odgovorila Noemi z goto- r vostjo. j' j; Zvečer sta sedela starec in deklica na I I vrhu Ripa. Sedela sta na stopnicah bele I I kapelice, ki se je vgnezdila vrh gore nalik I t golobici. I j »Mogoče vendar še pride!« je rekel I I Manassč, ko se je že precej stemnilo. [ I »2e prihaja,« je odvrnila Noemi vsta- I j jaje. »Pojdite za nekaj časa za kapelico!« I I je pristavila šepetaje. I I Mahassč je storil kakor mu je rekla. I I Ostala le sama, oprta ob železna vrata, 1 I glava jej je omahnila na prsi. Tako sol J stale mučenice svete vere na pesku rim- j j skega cirkusa, mimo in odločno pričakujč I I trenotka, ko zadere divja zver svoje I I kremplje v njihova bela pleča. I 1 Gospodu Rybinskerhu se je deklica j I res smilila. Govoril je resnico, ko je žago- I I tavljal ženi, da ni Noemi nikdar ljubil, to- I I da govoril bi bil tudi resnicoi če bi bil re- I I kel isto Noemi o svoji ženi. Ljubezni sploh I I ni bil zmožen. K deklici ga je vlekla ista j sila kakor nas vleče k lepi pokrajini. Skle- I nil je, da jej zada usodni udarec na način. I ki bo kar najmanj bolesten. r »Danes-prihajajn samo na nekaj be- [' sed,« je rekel, stOpivši k deklici. .»Hočem I ti naznaniti, da se morava za kratek čas I ločiti, toda, kakor ti pravim, sarno za kra- I tek čas.« I Noemi je dvignila glavo in očitajoče I vprla vanj svoje sentimenalne oči. I »Prihranite si to laž, Henrik!« je rekla I mirno. »Ali veste, kaj .je zaklicala \r a'1" I geljski nedolžnosti vaša hčerka? Lagati I se ne sme!« I Gospod Rybinski je bil tako iziiena- I den, da prvi trenutek ni mogel odgovoriti: I toda sebičnež čuti vedno pravico na svoji I strani, vedno misli, da se rnu godi krivica. I na krivice, katere je zagrešil sam, pozab- I lja takoj. I »Ah, torej ste vohunili za menoj!« Je I rekel v slabotni jezi. »Torej ste mi Prj 'a' I nili vsako nadaljno pojasnilo.« Obrnil se I je, da bi odšel. I (Dalje prihodnjič.) rečenega društva. — Tega zborovanja so e udeležili vsi člani, po številu 7 (beri hedeni). Da bi imelo zborovanje boljši e-jekt, udeležilo se ga je pod vodstvom Kovača »Prejčeta« tudi 30 članov »Katolišk. društva iz Kronberga. — Kovač »Drejče« se je že večkrat izrazil, da on rad zahaja „a klerikalne veselice, shode i. t. d., ker tam so vedno polni kozarci in krožniki, kar-i>a goi^.a4%g^0^mnvi'^do4mf^kj^\ se vedno rad napolni Drez"cvenka'. Potem ' jii čuda, da se vidi »Drejčeta« pri vseh ta-fcjh prireditvah. Sploh pa ničvredno, da se ternu katoliškemu junaku posvečufe ka-lio vrsto, ker-je takajjialenkjosten, da ga gotovo en'dan veter odnese. Gori omenjen zbor se je vršil, kakor j rečeno na Lijaku v gostilni Cubeja, po j domače: »gostilna pri rimski »šivilji.« Tudi 6 članov »narod, izobr. društva Ajševica« posetilo je zvečer tisti dan to gostilno. Naši fantje si mirno naročijo nekaj pijače in potem so zapeli par pesmi. To pa ni bilo po volji »katoličanom« in takoj pristopi eden iz Kromberga ter zgrabi od zadaj našega Leopolda Pavlina in ga vrže na tla. Na to skoči cel »pobožni regiment« (35 po štcilu) na naše in začeli so jih obdelovati kakor zverine. Stolice in sploh vse, kar jim je prišlo v roke, so rabili ti »katoličani« proti našim. Po končani bitki se je mogočno izrazil nekdo: »Ako tudi pobijemo vse naprednjake, nas ne doleti kazen.« Torej tu imate nauk Trseglava, kateri gre »imenitno« v cvetje! — Slavlje N. D. O. v Aidovščini se je vršilo v nedeljo ob mnogoštevilni udeležbi zlasti od strani Tržačanov. Dospelo je le iz Trsta nad 900 udeležencev. Veselica se je vršila v lepem redu in pohvalno moramo omeniti tržaška pevska društva in ajdovska. Trg Ajdovščina je bil praznično oblečen in ves v narodnih zastavah. Med udeleženci smo opazili mnogo občinstva iz bližnjih vasi in tudi nekaj Ooričanov in Ljubljančanov. Kot govorniki so nastopili Kg. dr. J os. Mandič, Sluvoj Škerlj in V. Jaklič. Tržačane je spremila godba na kolodvor in občinstvo se je le nerado poslavljalo od vrlih in zavednih Ajdovcev. V Dutovljah priredi v nedeljo, dne 19. t. m. tamošnje novo pevsko društvo »Ven-eek« svojo, prvo društveno veselico s plesom. Na vsporedu je: petje, deklamacije, Igra in ples. Svira goriška vojaška godba. Ob železniški progi pod Štanjelom so našli moško truplo. Bil je nekdo iz Polja v riliemberški občini. Mrtvec je bil ves Črn-. Najbrže se je zgodila nesreča. Goriški mestni svet je hotel imeti sinoči sejo, ali skrbne mestne očete peče vročina še toliko, da jih ni mogoče spraviti k seji toliko, da bi se mogla vršiti. Iskali so jih in vabili pa vse zaman. Seje ni bilo. Padel je 62-letni Anton Strgar iz Bat, in sicer po lestvi. Močno poškodovanega in nezavestnega so prinesli v goriško bolnišnico. Strgar je umrl. Poročali smo, kaj se je zgodilo Fr. Uršiču, ki leži še vedno v bolnici, kako so Ra našli na pol mrtvega na cesti itd. Aretirali so bili 3d-letnega Ignacija Ferfoljo iz Mirna, češ da bi bil tudi on pretepal Uršiča. Ferfoljo so sedaj izpustili iz zapora. — Zaprli so 22-tetnega natakarja Ivana Hotninizzija, ki je na sumu, da je krddel denar v svoji službi v Gradežu. i Ni se zmenil za poškodbo na itogi 64 l letni Luka Prezelj iz Stržišča, katero je dobil pri padcu. Slednjič se je le zatekel v goriško bolnišnico, kjer so mu odrezali nogo. — Dezerter iz Gorice. — Te dni se je 'glasil pri politični oblasti v Vidmu v Ita-iii med dezerterji tudi neki Roman Cej i* Oorice. Žensko zlatno uro v ročni torbici je izgubila v nedeljo v Mirnu neka goriška dama. Zraven je bilo tudi nekaj vinarjev^ Kdor je našel, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer, se mu pove naslov da-n\e. Dobi primerno nagrado. Slavnost v Cerknem je bila nekaj veličastnega. Slavnost je (uspela v vsakem «ZM=iH«ajIepŠe^*JJdeležba velika, spored lep. Sokol in Čitalnica smeta biti ponosna na to prireditev. Poročilo pride. Nastop Sokolov v Mirnu. — Po dokončani dirki pri veselici v nedeljo so odkorakali Sokoli skupaj z godbo na čelu skozi vas na veselični prostor. Pred vhodom na veselični prostor je pozdravil do-šle Sokole iz Štandreža in Bilj ter ostale goste brat A. Faganelj v jedrnatih besedah, katere gotovo ostanejo vsakemu v dobrem spominu. V imenu vdeležnikov je odzdravil načelnik biljenskega Sokola brat Fornazarič. Nato se je vršila telovadba vod načelstvorrt brata J. Breganta. Nastopili so telovadci Sokola v Štandrežu po številu 12 ter telovadci Sokola v Mirnu po številu 10. Jedni kakor drugi izvajali so vaje na drogu ter bradlji s precejšnjo preciznostjo. Za temi je nastopil naraščaj Sokola v Mirnu po številu 22, kateri so izvajali 2 vaji na bradlji kakor tudi jedno skupino.. Naraščaj je žel vsestransko pohvalo ter zasluženo priznanje. Na zdar, mladi Sokoliči! Telovadno.društvo »Sokol« na Vol-čjidragi priredi v nedeljo, dne 12. i m. društveni ples v prostorih brata Ivana Kodermaca. Čisti dohodek se porabi za nakup orodja. Zveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo na, Slapu priredi v nedeljo, dne 12. septembra t. I. v prostorih g. Matija Hvala plesni ven-* ček. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina k plesu: Za neude 1 K 20 vinarjev, za ude 60 vinarjev. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Kojskem. Odhod ob 12 uri opoldne izpred j društvenih prostorov, Rednik A. Slamič-. I Kolesarsko društvo »Zarja« na Ajše- ' vici priredi dne 12. t. m. izlet h kolesarski slavnosti v Kojsko. Odhod ob 1172 uri zjutraj izpred društvenih prostorov. - Koles, društvo »Gorica« naznanja, da še vdeleži Jcorporativno kolesarske veselice dne 12. t. m. v Kojskem. — Odhod točno ob lTafltfpvizpfed društvenih prostorov. — Polževe dirke se društvo vdeleži po 3 članih. — Koles, društvo »Gorica« se vdeleži jutrajšnje slavnosti odkritja spominske plošče Volariču po deputaciji; kdor se hoče pridružiti, naj pride s kolesom ob 6. zjutraj jutri na državni kolodvor. — Pri nedeljski dirki v Mirnu so sledeči dirkači dobili darila: Od društvene dirke: 1. J. Umek rabil 5 min. 3 sek. II. L. Vuk rabil 5 min. 30 sek. HI. F. Vuk rabil 6 min. Uifka hitrosti: I. Jakobovič*rabil 4 min. 28 -seje. II. Modrijan rabil 4 min. 38 sek. III. Benko rabil'4 min. 42 seL Pes-brzotek: U Mrmolja rabil 12 min. 30 sek. II. Palje-vec rabil 14 min. 30 sek. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi naznanja, da je bila na slavnosti v Mirnu izžrebana štev. 451 za naše dvoko-lo. Kdor jo ima, naj se oglasi pri predsedniku ali pa pri enem odborniku, da se mu da kolo in sicer najkasneje do 15. t. m. dopoldne. Na poznejše prijave se ne bo jemalo nobenega ozira. — Odbor kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi. Goriška kolesarska zveza. Iz Mirna. — Veselica združenih društev, kolesarsko »Miren« pevsko »Ipava« in tel. »Sokol« v Mirnu se je vršila v nedeljo po vsporedu, kakorstho ga priobčili. Podpisani veselični odsek izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem slavnim bratskim društvom in pozameznikom, ki so na katerikoli način pripomogli — bodisi s sodelovanjem ali z udeležbo — da se je naša prireditev tako izvrstno obnesla. V prvi vrsti si uštevamo dolžnost izreči hvalo vsem dirkačem, vsem kolesarskim društvom vsem pevskim in sokol-skim, kateri so se v tako velikem številu udeležili. Še po;;ebno se imamo zahvaliti g. darovalcem v prvi vrsti g. Andreju Ja-kil-u, kateri je daroval 12 kron. L. Pavle-tiČ Oabrije je daroval 9 kron 60 vin. Niko in Julij Jakil 2 kroni. Nek Dunajčan je daroval 1! kron 60 vin. Alojzij Urbančič 4 krone. Nadalje se zahvaljujemo g. Bozzini, kateri je brezplačno dovolil veselični prostor in njegovemu oskrbniku Ferdinandu Lipuš-u ker je naf.o sodeloval. Nadalje se zahvaljujemo našim vrlim Sokolicam, katere so tako pridno prodajale srečke in razglednice. Še enkrat kličemo vsem omenjenim iskreno zahvalo in vam zagotavljamo, da lahko računate na našo pomoč v slučaju potrebe. Zdravo! — Odsek združenih društev. Pri dirki Gorica-Miren je dobil trak gosp. J os. Modrijan kot prvak za leto 1909. koles, društva »Gorica.« Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi vse gg. člane, da se v obilnem številu vdeleže v nedeljo izleta k veselici bratskega kolesarskega društva »Soča« v * Politični pregled. Na shodu čeških nar. socialistov v nedeljo je rekel posl. Slama, da državni zbor ne bo deloval toliko časa, dokler ne zgine Bienertov kabinet s pozorišča. Bienerthove konference. — Bienerth je začel 6. t. m. konference glede češkega dež. zbora. Najprvo je konferiral z zastopniki veleposestva. Češki klerikalci in naprednjakl. Češki klerikalci so imeli v Kraljevem Gradcu katoliški shod, katerega so se udeležili vsi nadškofi, škofi, mnogo kanonikov, duhovnikov, aristokratov in tudi veliko število od te gosposke odvisnih ljudi. Mislili so, da dobe s tem zborovanjem ves kraljevo-graški okraj popolnoma v svoje roke — toda prišlo je drugače. Naprednjaki so sklicali protestni shod na isti dan t. j. na nedeljo 29. avg. 1.1. Temu pozivu se je odzvala ogromna množica. Zbrali so se v javnem vrtu na Strelnici ter korakali v slavnostnem sprevodu skozi mesto. Sprevoda se je udeležilo 9000~ljudi. Na čelu so korakale napredne žene in dekleta, katerih je bilo posebno mnogo in ki so s svojo u-deležbo javno pokazale, da so se otresle duhovniškega vpliva. Po sprevodu se je vršilo zborovanje, na katerem so govorili: L. Konte, 4r. Šmeral, dr. Loskot, dr. Er-baii, dr. Klumpar in drugi o politični in gospodarski nevarnosti klerikalizma, o od-nošajih med češkim narodom in Rimom, o nevarnosti klerikalizma za šolstvo itd. Protiklerikalni shod je imel na vse ljudstvo velik vpliv in je klerikalce silno potrl. Razne vesti. Češki narodni svet je izdal na češke stariše poziv, naj nikar ne pošiljajo svojih otrok v nemške šole. Na Švedskem štrajka od 160.000 delavcev še 100.000. Štrajk pa se bliža koncu. .' r Kdo je najlepši moški, bodo ugibali v Londonu v zdraviliščni dvorani Southend. 7 najkrasnejših dam bo odločevalo, dve izmed teh pa sta se odločili, da dasta poljubček vsem tistim, ki ne dobe nobene premije. Oglasilo se je obilo moških, ki upajo ne na diplome, ampak na poljubčke. . V Opatiji je sedaj tujcev 3600. Izredni muzeji. — Govorilo se je, da. se otvori v Londonu v Britisch Museiim muzej za avtomobile. Prvega bi djali v muzej avtomobil, na katerem se je pripeljal princ Borghese iz Pekinga v Pariz. Ko je Bleriot preletel kanal med Francijo in Anglijo, se je začelo hitro misliti na muzej zrakoplovov. V Liverpoolu nameravajo otvoriti muzej s skeleti najboljših konj-dirkačev. Polk je jahal prek pijanega hlapca Sladika v Moravskem Ostrovu, ki je bil obležai na cesti. Po noči so bile vaje in cel dragonski polk je šel prek njega. Našli so ga drugi dan strašno razmesarjenega in mrtvega. Imeniten nemški diplomat. — Prejšnji kancelar nemškega poslaništva v San-thgo de Chile, Wilhelm Beckert, je bil obsojen, ker je kriv umora, požiga, pat-vorjenja menic, ponarejenja in sleparstva na smrt. To je pač gotovo rekord, ki ga dosegel kak nemški uradnik. Ki)jižetfi)Osf. Zbirka znamenitih povesti. III. Leo nid Andrejev: Rdeči smeh. Odlomki najdenega rokopisa. Preložil Vladimir Levstik. V Ljubljani 1909. Narodna založba. Cena 1 K 40, s pošto 10 v več. Priporočamo. Dobiva se v knjigarni v Trgovskem Domu v Gorici. Mali oglasi. Hajmanjla pristojbina stane 60 ?ln. Ako Je oglas obsefnejii so raeona »a vsako besedo 3 Tin. Najpripravnejle Inseriranje za trgoice in obrtnike. i,„J.iP2,k®.i? »•nJHh, trgovce? in obrtnikov t Gorici, katarih n. def.ll (in celo » mostu* uilifie ne pozni, ker nikjer ne luBerirajo. Škod« n! majhne. ' «a stannvanji in bran] ^« \fd .let. - Natančneje se izve v ulici Morelli 6t. 3. DrilŽinST kflma 8i»»a petogolca na gimnaziji ,,!.«' ,8Prei»>« «« stanovanje in hrano dečka iz boljše družine. - Naslov pove" uprnvništvo. Dtffl lliialfa iz boUže rodbine sprejme na sta-¦mh uijaira novanje in hrano dobra slovenska družina. — Natančneje se izve v upravništvu. Prilaina Snhsi P0P0lnoma na novo opremljena mjdilM 8UU& 8 pestim uhodom se odda v sredini mesta. Pojasnila daje naše upravništvo. Dijaki te sprejmejo ;,a d^ro ,l,-an?'""^ št. 15. I. nadstr. 1 novanje v Via di Strazig Na stanovanji k tona"Šaaha t 12. II. nadstropje. Vozni red Občasnega prevažanja ljudi med vasjo Cerkno in Sv. Lueija-Tolnrin postaja. Cena iz Cerkna do postaje sv. Lucija* Tolmin za osebo K 2-J0. Cena iz Cerkna do 'Celina . . 40 vin. „ „ Želina » Reke... 20 „ - „ Reke „ Stopnika . 50 „ „ „ Stopnika „ Trebuše . m , „ „ Trebuše „ Slapa . .30 „ ., Slapa. .„ Sv.Ucfjt-TiMipaslajiSI «li. URNIK: Odhod iz Cerkna . . . . ob 3.30 zj. „ - „ Želina ...".„ 4.- „ „ ,. Reke.....„ 4.15 „ „ „ Stopnika . •. , „ 4.45 „ „ „ Trebuše . . . „ fi.20 „ „ „ Slapa.... • „ 6.— „ prihod k Sv. Luciji-Tohnin postaja ob <5t45 zj. Odhod iz Sv. Lucije-Tolmin postaja ob 4. uri pop. OPAZKA: Vozni *ed je urejen tako, da stranke, ki sojiamenjene do Idrije, se peljejo ob 4. uri pop. do Cerkna ter p'rih> dan imajo zvezo z pošto do Idrije. Ista odhaja iz Cerkna v HUijo ob *.30 2j. ter d.osPe približno ob 7.30 v Idrijo. Tako stane eno osebo iz Sv. Lucije-Tolmin postaja do Idrije skupna vožnja. K 380 Voziti se začne s IS. septembrom 1909 ob 3.30 zj. Žardinijera ali omnibus se bo redno ustavljal pri g. Viljemu Peternelu v Cerknem. Za obilen obisk se toplo priporočata Prevoznika. SVOJI K SVOJIM SVOJI K SVOJIM! Manitfakturna trgovina flVRELU BISAIL GORICA Gosposka ulica št. 2. Priporoča novo dospelo blago za jesen in zimo za ženske in možke. •••••••• *••••••••••• Bogata zaloga vsakovrstnega blaga spadajoč v to stroko. Uzorci poštnine prosto! Sprejmejo se zastopniki F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in- zaloga peČL, ponudijo vsako poljubno' množino ^^s patentiranih ass zarezanih strešnikov .Sistem MARZDLA (Stransfaizziege!) »Sistem MARZOLA" Barve: a) rdeče naravno ž^ani, b) črno impregnirani. ob Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z Žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljejo na željo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežb?. Zahuala za izkazano iskreno in odkritosrčno' sočutje tako ob bolezni kakor smrti našega presrčno ljubljenega soproga, sina in brata Antona Zavrianika, oR redarja v Solkanu kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, si. obč. starešinstvu ter si. Čitalnici in pevcem za ginljivo petje. . V SOLKANU, 4. sept. 1909. Žalujoči ostali. POZOR! EfliBi pijalist - optik 1 Primožič-Gorica na Kornu št. 13. Zahvala. Ob priliki smrti svoje iskreno-ljubljene soproge sem bil deležen tolike časti, da i litrov. • Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. i. Pečenko, zalagatelj za Goriško-GradišCansko v Gorici, tek. Josipa Verdi -JO./^S. N. B. Kdor pye plzensko pivo pri »Zlatem olenu* prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško kuhinjo«. Cene zmerne. SUKNA in modno blago za obleke priporoča I Karel Kocian priporoča firma tvopiiiea za suk.no V Huilipclcu na Četa. -g Tvorniške cene. Vzorci franko.H MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten Železniški tir _ ~pM» »v^^— Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan "* ~~ '^^^"ssi^s; >¦ ^agt verskega zaioga). Osrednje vodstvo: tet, Via flella Caserma ft i, Intarurban. telet: Gorica It. 74, Trst St. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edlt. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4 ; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 4C0 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60". Zadružne glavnice,K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu spiejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. ^ Gospa ali gospodična, ki si želi nabaviti /a jesen novo obleko, naj ne zamudi si oglodati novo došlo blago v Trgovskem domu, Največja Izbsra blaga po novi mi. Uzorce razpošilja franko. Pregrad & Černelič Gorica. Iščem uradnika (pisarja), FKa jo tovori Notar dr. Ferd. Terkuc p Kanalu. naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudtio na znanjani, da sem prevzel od K