cena 10 dinarjev Številka 36 (689)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 8. septembra 1983
Občina Mozirje
Pred praznikom
Občani in delovni ljudje mozirske občine slavijo svoj praznik 12. septembra, v spomin na dan, ko je bila z uničenjem sovražnikove postojanke v Mozirju osvobojena celotna Gornja Savinjska dolina. Na osvobojenem ozemlju so nastali trdni zametki povojne ljudske oblasti, ki so pomembni tudi za širši slovenski prostor. V minulih dneh se je v mozirski občini zvrstila vrsta prireditev in slovesnosti, s katerimi so obeležili letošnji praznik občine Mozirje. Sklepna slovesnost bo v nedeljo dopoldne, ko bo v prostorih prosvetnega doma na Rečici ob Savinji svečana seja zborov skupščine občine Mozirje, sicer pa o novih delovnih zmagah in prireditvah pišemo več na straneh od
5 do 12, ki smo jih v celoti namenili letošnjemu prazniku občine Mozirje.
Letos bodo nagrade in priznanja občine Mozirje prejeli:
Plaketo občine Mozirje bo prejel HINKO COP:
Denarne nagrade dobijo PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA, MILAN GA-BERC in MARIJA BEZOV-§EK;
Dobitniki značke občine Mozirje pa so; IVAN JE-RAJ, VILI MAROVT, BRANKO MEDIC, PETER MARIJEVEC, IVICA FU-6IR, FANIKA TRATNIK, MARIJA GROS, ANTON GLOJEK, JOŽE LAZNIK in FRANC PODBREZNIK.
J. P.
Cesta 2. grupe odredov
Uresničili so dolgoletne želje
V teh i:i prihodnjih dneh se v Gornji Savinjski dDlini vrstijo prireditve Sil slovesno* sti, ki jih občani in delovni ljudje namenjajo občinskemu prazniku. Tako je bilo v soboto dopoldne izjemno slovesno na Črnivcu, ko so namenu izročili dokončno posodobljeno cesto, ki povezuje Gornji grad in Kamnik. S tem se je končno uresničila dolgoletna želja prebivalcev obeh sosednjih občin, zato je bila asbota zanje resnično velik praznik. Cesta je vsekakor izrednega strateškega, turističnega in gospodarskega pomena. Naj omenimo le podatek, da dnevno kar sedem avtobusov vozi delavce iz mozirske občine na delo v Kamnik in Ljubljano, pot iz Mozirja do Ljubljane pa so je s tem skrajšala za 25 kilometrov. Deset milijonov dinarjev so za cesto med drugim namenili občani mozirske občine iz referendumskih sredstev, uspešna posodobi-
Občinski komite ZKS Velenje
Komunisti morajo opravičiti
svojo vlogo
Cilj 12. seje občinskega komiteja ZKS Velenje, konec avgusta \e Vili da se na podlagi rezultatov poslovanja v letošnjem prvem polletju oceni, kako se v prizadevanja za uspešno gospodarjenje vključujejo subjektivne sile in še posebno OO ZK v posameznih delovnih sredinah. Prav to morajo s svoio dejavnostjo največ prispevati k spreminjanju razmer in tako opravičiti svojo avantgardno vlogo.
Čeprav je spoznanje, da izvajanje programa gospodarske stabilizacije zahteva korenite spremembe v naših odnosih in našem obnašanju prodrlo že povsod, pa konkretne aktivnosti, ki si jih v posameznih organizacijah združenega dela postavljajo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe še niso takšne, da bomo z niimi tudi spreminjali razmere. Predvsem pomembno pa ie, da maramo drugačno stanje dr-eri po redni, samoupravni poti, prek'' samoupravnih organov, z uskW"nim delovanjem in enotno akcijo družbenopolitičnih OTanizacii ter samo-
imravnih in mslovoJnih or»amv. Ukrepi družbenega varstva ne smejo postati edino sredstvo in metoda s katero lahko korenito spremenimo odnose in obnnšanje in na tej pr^lnsi ustvarimo pogoje za uspešnejše gospodarjenje.
Komunisti v Titovem Velenju stojijo še pred posebno odgovornostjo, ki jim jo nalaga že samo ime in dejstvo, da je občina Velenje izrazito delavska. 2e zato je treba čim prej opredeliti posamezne aktivnosti v osnovnih organizacijah ZK in zaostriti odgovornost za njihovo izvajanje. Osnovne usmeritve je opredelila že Kraigherjeva komisija, njene ugotovitve pa bo potrebno v vsaki organizaciji združenega dela posebej konkretizirati in se z njjmi čimprej tudi spoprijeti.
Boljše poslovanje in izkoriščenost obstoječih proizvodnih kapacitet bomo lahko dosegli le z večjo delovno disciplino. Prav zato je občinska konferenca ZK tudi podprla prizadevanja vseh tistih v Gorenju, ki žele zagotoviti doseganje proizvodnih načrtov z ob-
stoječim številom ljudi. Tak ukrep je potrebno sprejeti za nujen in normalen in nikakor ne »senzacionalističen«, kot bi ga nekateri radi prikazali. Saj se bodo s podobnimi razčiščevanji morali slej kot prej srečati tudi drugod in z boljšo izkoriščenostjo notranjih rezerv dati svoj prispevek k stabilizaciji. Nekaj pa bo potrebno narediti tudi za ustrezno nagrajevanje prolzvocjmega dela. Prav nikjer ne smemo več čakati, da nas v spreminjanje razmer prisilijo nakopičene težave. Komunisti morajo biti kos zaostrenim pogojem gospodarjenja in sami začeti reševati probleme.
Ne nazadnje pa je potrebno doseči boljšo in večjo povezanost osnovnih organizacij ZK z občinskim komitejem in tekoča vprašanja pogosteje obravnavati in se čim manj spraševati, kdo naj ta-čne! Vsak mora narediti vse: samoupravni organi, poslovodni delavci in družbenopolitične organizacije. Doseči morajo usklajeno delovanje, kajti samo z enotno akcijo bomo uspeli razmere postaviti na pravo mesto.
M. Krstič-Planinc
Med slovesnostjo na Črnivcu
tev ceste pa je plod uspešnega sodelovanja obeh občin.
Veliko mero pomoči so bili graditelji deležni tudi od borcev 2. grupe odredov, zato so cesto poimenovali pa tej slavni partizanski enojti in otvoritev združili s tovariškim srečanjem borcev 2. grupe odredov. Poleg številnih domačinov in prebivalcev sosednjih občin so se otvoritve in slovesnosti udeležili tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, član predsedstva CK ZKJ Mitja
Ribičič, predsednik predsedstva CK ZK Slovenijo Andrej Marine, prvi komandant 2. grupe odredov, narodni heroj Franc Pof^ajen-Kranjc, komandant Slandrove brigade narodni heroj Mirko Jerman, drugi voditelji partizanskih enot, torci in aktivisti, predstavniki republiških in regijskih organov in družbenopolitičnih organizacij, delegacije sosednjih občin, predstavniki graditeljev ceste in drugi gostjo.
Vimenu obeh sosednjih ob-
Trak je prerezal narodni heroj Franc Poglajen — Kranjc
Izvršni svet skupščine občin Velenje
Kako smo izplačevali sredstva za osebne dohodke?
Na zadnji seji izvršnega sveta so namenili vlo pozornost obravnavi predloga prostorskega dela družbenega plana. V času od potrditve osnutka tega dokumenta je bilo opravljenih vrsto aktivnosti in sicer so pripravili usklaje-, valne sestanke v vseh tistih ,okoljih, kjer so podali pripombe na predloženo gradivo. Nekatera nesoglasja bedo v teh dneh še uskladili, tako da bo predlog prostorskega dela družbenega plana občine Velenje pedan v obravnavo in sprejem že delegatom na prihodnji seji cbčinske skupščine. Spregovorili so tudi v vlogi REK, ki želi graditi garaže za reševalce na območju zazidalnega načrta Gorica jug. Člani izvršnega sveta so bili mnenja, da naj gradijo garaže pri trgovini Merx, tako kot je bilo prvotno predvideno. Zdravstveni center je člane izvršnega sveta seznanil s te-
žavami, ki jih imajo zaradi iztrošenosti rentgena, ki je pri njihovem delu neobhodno potreben. Sredstva amortizacije so mnogo prenizka, da bi lahko ta inštrument nabavili iz te postavke — potrebovali bi namreč okoli 20 milijonov dinarjev. Izvršni svet podpira nakup rentgena in priporoča zdravstveni skupnosti, da zagotovi denar iz sredstev, ki jih zbiramo po prispevni stopnji (v prihodnjem letu naj bi nadaljevali z zbiranjem po stopnji, s katero smo doslej pokrivali izgube v zdravstvu). Člani izvršnega sveta so govorili tudi o problematiki sanacije zimskega bazena v Titovem Velenju. Prav gotovo je nedopustno, da se tega vprašanja lotevamo v času, ko bi morali pričeti z jesensko zimsko sezono, so menili člani izvršnega sveta. K sanaciji je potrebno nemudoma pristopiti in dela
opraviti v kar najhitrejšem možnem času, tako da bi bil bazen lahko odprt vsaj do novega leta. Poslušali so še poročilo iniciativnega odbora za povezovanje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Ta predlaga, da ostanejo samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje organizirane tako kot so sedaj, s tem da se jim priključi še SIS za proti požarno varnost. Za SIS družbenih dejavnosti pa sta bili podani dve varianti samoupravne organiziranosti in sicer so predlagali, da ostanejo organizirane tako kot doslej, ait pa da se združijo. Skupne prostore naj bi pridobili na Šaleški 19 (dosedanji prostori DO ERA). Člani izvršnega sveta so se opredelili za to varianto. Komiteja (za družbene dejavnosti ter za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja) morata spremljati
uresničitev te usmeritve.
Vso pozornost pa so člani velenjskega izvršnega sveta namenili na zadnji seji tudi uresničevanju dogovora družbene usmeritve razporejanja dohodka za letošnje prvo polletje. Resolucije opredeljuje, da bi morala sredstva za osebne dohodke v globalu naraščati 35 odstotkov počasneje kot dohodek. V teh okvirih se lahko oseoni dohodki povečajo saino v odvisnosti od doseženih in izkazanih delovnih rezultatov, ki se odražajo v povečani delovni storilnosti, izvozu na konvertibilno tržišče, zniževanju stroškov po--slovanja itd. Na področju družbenih dejavnosti pa more biti rast sredstev za osebne dohodke usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu.
In kako je bilo v prvem polletju letošnjega leta? Dohodek se je v primerjavi z
enakim obdobjem lanskega leta povečal za 17,9 odstotka, osebni dohodki pa kar za 17,6 odstotka. Tako smo torej v prvem polletju z osebnimi do hodki zaostajali za rastjo dohodka le za dva odstot ka. V tem obdobju se je poslabšala ekonomičnost za 14 odstotkov, rentabilnost za 11 odstotkov, nižji pa je tudi fi žični obseg proizvodnje, padla pa je tudi fizična produktivnost in sicer za okoli 5 odstotkov. Zaskrbljujoč podatek je, da je v občini narastlo število organizacij, ki poslujejo z izgubo, prav tako pa se je tudi močno povečal znesek izgub. Vpliv teh organizacij je na uresničevanje družbene usmeritve razporejanja dohodka iziredno velik, saj je ob izločitvi teh gospodarstvo doseglo le 13 odstotno rast osebnih dohodkov, kar pred stavlja 70 odstotno zaostajanje osebnih dohodkov za ra
čin je udeležence slovesnosti pozdravil predsednik skupščine občine Mozirje Lojze Plaznik.
Delegacija obeh občin in borcev je nato k spomeniku padlim borcem 2. grupe odredov položila venec. Slavnostni govornik je bil prvi komandant 2. grupe odredov, narodni heroj Franc Poglajen-Kranjc. Opisal je zgodovinske dogodke iz narodnoosvobodilnega boja naš povojni razvoj in dosežke, posebno pozornost pa je namenil sedanjim zaostrenim razmeram in številnim zahtevnim nalogam, ki jih bomo morali uresničiti, če si želimo zagotoviti hitrejši razvoj. Možnosti za to imamo vsekakor dovolj. Kulturni spored co pripravili kamniški godbeniki in pevci ter osnovnošolci.
Ob koncu slovesnosti jc Franc Poglajen-Kranjc prerezal trak in posodobljeno cesto med mozirsko in kamniško občino tudi uradno izročil namenu.
Praznik KS
Mozirje
— Prebivalci te krajevne skupnosti slavijo svoj praznik 12. septembra, v spomin na ta dan leta 1944, ko je bilo osvobojeno Mozirje in s tem celotno področje Gornje Savinjske doline. Letos so slavje pripravili na Gne-ču in s tem obeležili pomembno delovno zmago prebivalcev tega prijetnega zaselka. Namenu so namreč izročili posodobljeno cesto skozi zaselek, ki krajanom pomeni zelo veliko. Otvoritveni trak je prerezal Franc Irman, slovesnost ob krajevnem prazniku pa so pripravili pri spomeniku žrtvam NOB na Gneču.
stjo dohodka. Negospodarstvo je v tem obdobju povečalo sredstva za osebne dohodke za 11,9 odstotka, na delavca pa sc si višji za 9,1 odstotek. Tako ugotavljamo, da so osebni dohodki v negospodarstvu presegli rast osebnih dohodkov v gospodarstvu zet eno indeksno točke, to oa zaradi 2.7 odstotnega povečanja zaposlovanja. Na delavca r« so osebni dohodki rastli počasneje kot v gospodarstvu.
M. Z.
:
2. strank
od tu in tam
Titovo Velenje * 8. septembra 1983
Skupščina občine Mozirje
Razreševanje težav v DO Vez
V petek dopoldne so se v prostorih novega gasilskega doma v Nazarjah na skupni seji zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Najprej so obravnavali analiza gospodarjenja v občini Mozirje v prvem letošnjem polletju. Ugotovili so, da je združeno delo mozirske 'občin; doseglo dokaj dobre rezultate, saj se je v primerjavi z ostalimi občinami v celjski regiji uvrstrio celo na drugo mesto, za občino Slovenske Konjice. Zlasti razveseljiva je nadpovprečna rast dohodka r.a delavca.
Seveda tako ugodna ocena ne velja za vse delovne -ccgrnizacije. Nekaj kolektivov Gomie Savinjske doline po:!u je reirvčno dobro, kar je zagotovo posledica dcbrih poslovnih odločitev v preteklosti. Ponekod je stanje bistveno slabše. Nekaterim delovrvm ore"nizaci-
jam se otepa slabo gospodarjenje v minulem obdobju, ki je pDvzro-čilo, da n zaostrene razmere nikakor niso bile pripravljene. Veliko razlogov za težave je ne-dvorrno v zunrajih ivzrtkih. kct so devizna politika, neskladnost cenovnih razmerij :n podobno. Pomembna slabo~t pa ie v tem, da vzroke za težave iščemo navzven, pozabljamo pa na številne pomanjkljivosti znotraj posameznih delovnih okolij. Sem lahko mirno prištejemo slabo izkoriščanje delovnega časa, naizdelane sisteme nagrajevrnja, šibko raven organizacije dela in druga razloge. Poseben problem je bolniška. Zelo zaskrbljujoč je namreč podatek, da je cd 3315 zaposlenih v mozirski občini, vsak drn v bolniški 258 delavcev.
Tudi stanje ra področju izgub ni rožnato. Z njo so ob polletju
poslovale 4 temeljne in l delovna organizacija, vse pa kaže, da bo stanje cb devetme^ynem obračunu že bistveno bcljše, kar predvsem velja za stavbero pohištvo in žagarstvo. Slaba polovica celotne izgube cdpade m center na Golteh. Na področju negospodarstva in vseh oblik porabe v mozirski občin: dosledno uresničujejo določila sprejete resolucije, zelo resen, problem pa je izguba v občinski zdravstveni skupnosti, ki presega 7 milijonov dinarjev. Po razpravi so zbori skupščine Mozirje sprejeli vrsto usmeritev in nalog, ki naj pripomorejo k td-pravlj^nju težav in k še boljšemu poslovfnju že dosloj uspešnih organizacij združenega dela.
Posebno pozornost so delegati namenili stanju v delovni organizaciji VEZ Mozirje po uvedbi sanacijskega postopka. Tudi za to
organizacijo so sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Sprejeli so c :1-ločbo o uvedbi redne likvidacije v temelji t organizaciji Uooo-vzgojni predmeti Bočna in podprli predlog temeljne orgrn.izaclje Ko-vinarst :i na Rečici ob Savinji za uvedbo stečajnega postopka. Komunalna dejavnost se bo poslej reorganizirala v enovito delovno organizacijo, kadrovskih sprememb v začasnem kolektivnem poslovodnem organu pa zaradi objektivnih razlogov niso obravnavali.
V nadaljevrnju seje so obravnavali še analizo uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov, poročilo o stanju in problematiki varstva invalidov in borcev NOV, na kcncu pa med drugim sprejeli tudi predlog za podelitev letošnjih nagrad in priznanj občine Mozirje.
»Stabilizacija na čuden način"
Pod gornjim naslovom smo v prejšnji številki Našega časa objavili pismo občinskega odbora ZZB NOV Velenje, v katerem so borci ostro obsodili prevoz zamrzovalne skrinje s helikopterjem iz Titovega Velenja v Sarajevo. Med tem smo prejeli tudi odgovor sekretarja predsedstva CK ZK BiH in informacijo republiškega sekretariata za notranje zadeve Bosne in Hercegovine. V svojem pismu občinskemu odboru ZZB NOV Velenje sekretar predsedstva CK ZK BiH Ivan Bri-gič piše:
Veseli nas, da je občinski odbor ZZB NOV tako ostro ooso-dil takšno nedopustno obnašanje in nas je na to opozoril. Toda presenečalo in razočaralo nas je dejstvo, da niste najprej zahtevali dejstev in odgovora pri nas, ampak ste — prepričani, da gre za zlorabo položaja nekega pomembnega voditelja — poslali pismo, ki je bilo namenjeno nam, tudi urednništvu RTV Ljubljana in uredništvu Našega časa.
Nočemo verjeti, da so borci
Titovega Velenja s takšnim postopkom, želeli izraziti nezaupanje v to, da bo centralni komite ZK Bosne in Hercegovine ustrezno ukrepal. Smatramo namreč, da je povsem razumljivo, da vsak organ zveze komunistov ter drugi organi in organizacije morejo in morajo, da opozarjajo in kritizirajo vsak nesprejemljiv pojav in obnašanje v vsaki celici naše samoupravne socialistične skupnosti. Prav tako pa smatramo, da je treba v vseh takšnih primerih imeti in razvijati medsebojno zaupanje in korektne odnose.
Zato menimo, da bi na podlagi takšnih odnosov, morali poiskati in dati vse potrebne informacije in dejstva in se šele potem — na temelju svoje lastne ocene — odločiti, ali boste takšno popolno informacijo posredovali javnosti. Objavljanje delne resnice ali polresnice vedno ponuja možnost ponarejanja resničnosti in predstavlja ugodna tla za manipuliranje tudi tistim, ki jim je malo mar popolna resnica.
O rezultatih postopka, ki so ga sprožili ustrezni organi, in o ukrepih idejno-politične in druge odgovornosti, vas bomo obvestili."
SPOROČILO O NEDOVOLJENI UPORABI HELIKOPTERJA UNZ SARAJEVO ZA OSEBNE POTREBE MED REDNlM POLETOM V SLOVENIJO
,,Ob preverjanju sporočila, *da je helikopter sekretariata za notranje zadeve mesta Sarajeva 1. avgusta letos med rednim šolskim poletom pripeljal zamrzovalnik iz Titovega Velenja v Sarajevo za osebne potrebe mehanika helikopterja, kar je povzročilo ogorčenje v Titovem Velenju, smo ugotovili naslednje:
Med rednim šolskim poletom pilota Seada Hudoviča in pilota inštruktorja Draha Hanžela in glavnega mehanika Fadila Šunja je helikopter sekretariata za notranje zadeve 1. avgusta letos poletel po običajnem koridorju v Slovenijo. Pristal je v Celju, Slo-
venj Gradcu, Ljubljani in Titovem Velenju. Ob pristanku v Titovem Velenju je glavni mehanik Fadil Šunj, kot je sam dejal, zaprosil pilota Hanžela naj mu s pomočjo znanstva s pilotom TGO Gorenje Jožetom Černičem omogoči nakup zamrzovalnika Gorenje.
Hanžel je ugodil njegovi prošnji. Skupaj sta iskala pilota Černiča v Titovem Velenju, ker pa ga tu nista našla, je Hanžel poklical Slovenj Gradec. Tu sta Černiča dobila. Ta je po telefonu posredoval v Gorenju naj Šunju gredo na roke. Šunj je tako kupil 240-litrski zamrzovalnik vreden 16.639 dinarjev in ga naložil v helikopter. Istega dne se je helikopter z zamrzovalnikom in člani posadke vrnil v Sarajevo. S svojim ravnanjem posadka helikopterja ni seznanila nikogar od vodilnih v mestnem sekretariatu za notranje zadeve v Sarajevu.
Takoj, ko je izvedel Za ta dogodek, je mestni sekretariat zahteval pismene izjave od posadke helikopterja. Proti Hanželu in Šunji je uvedel disciplinski postopek, osnovna organizacija zveze komunistov pa bo raziskala njuno idej-no-politično odgovornost in ustrezno ukrepala."

Kdaj bodo odpravljene težave z vodooskrbo
Letošnje leto je značilno po izredno sušnem poletju, ki je koncem julija in v avgustu povzročilo najmanjše izdatnosti vodnih virov za oskrbo šaleške doline s pitno vodo v zadnjih desetih letih.
Prav v tem obdobju pa je z urbanizacijo mesta Titovo Velenje močno narasla potreba po pitni vodi in je odločno prehitela pridobivanje novih virov.
Tako potrebujemo danes za normalno oskrbo 9300 gospodinj-" stev in okoli 400.000 m' poslovnih in industrijskih objektov že prek 23.500 m1 vode na dan, sedanja zmogljivost vodnih virov ob minimalnih izdatnostih pa znaša le 17.500 m' na dan.
Poleg tega je v tej količini vključena triadna (jamska) voda, ki je zaradi rudarjenja zelo nestabilna in večkrat izpade, ali pa je motena. V takih primerih pa je razpoložljiva izdatnost vodnih virov za oskrbo vsega okoli 14.300 m' dnevno, ali 60% potrebne količine.
Glede na to, da je industrija, ki porabi več kot polovico vse vode :-.>cirana na najnižjih legah oskrbovalnega sistema, bi v primerih zmanjšanih izdatnosti vodnih virov brez omejevanja oskrbe približno 60% vseh uporabnikov široke potrošnje sploh ne imelo vode.
Iz tega razloga smo v DO »VEKOS« dolžni stalno opozarjati na varčno razpolaganje t pitno vodo v predhodno opisanih primerih pa tudi ustrezno omejevati porabo in jo v najprimernejšem času zagotavljati vsem uporabnikom.
Vsekakor to ni lahka naloga, sai v obstoječem sistemu prihaja
do številnih poškodb in okvar pa tudi delavci na distribuciji so takrat dobesedno, celodnevno zaposleni do izčrpanosti.
Zaradi velikega pomanjkanja pitne vode smo že 26., 27. in 28. julija objavili ukrepe omejevanja porabe v času od 24. do 6., od 9. do 13. in od 17. do 20. ure ter popolno prepoved vsakršnega tratenja vode za pranje avtomobilov, zalivanje vrtov, polnjenje bazenov in podobno.
Razumljivo je, da so ti časi informativni, saj so nekatere veje vodooskrbovalnega omrežja dolge tudi nekaj km, nekateri uporabniki so nižje, drugi pa višje locirani in zato do prvih prispe voda prej, do slednjih pa tudi do uro Jcasneje.
To zahteva večjo mero samozaščitnega obnašanja uporabnikov, da bi preprečili nepotrebne izlive vode, okvare gospodinjskih strojev in morebitne poplave stanovanj, hkrati pa tudi organizirano nastopanje stanovalcev prek hišnih svetov pri sporočanju okvar in motenj v oskrbi.
Pri omejitvah z vodoskrbo nastopajo v nekaterih stanovanjskih hišah z vgrajenimi hidrofornimi napravami še posebne težave. V novejših stanovanjskih hišah so že vgrajene samodejne naprave za povečanje pritiska in jih ob prekinitvah oskrbe z vodo ni potrebno ponovno vklapljati. Večina od skupaj 26 velikih stanovanjskih hiš pa ima vgrajene še stare hid'oforne naprave, ki .terjajo po vsaki prekinitvi vode ali izpadu električne energije ponovno regulacijo in vklop.
Ker je to opravilo glede na omejitve oskrbe z vodo potrebno
opraviti večkrat dnevno, so za izvršitev zadolženi hišniki po dogovoru s hišnim svetom.
Seveda pa pomanjkanje vode ni samo breme uporabnikov, ampak predstavlja tudi izredne težave v obratovanju in poslovanju uprav-ljalca vodooskrbnega sistema.
V	sedmih mesecih letošnjega leta že 15% zaostajamo za načrtovano količino prodane vode, čeprav smo morali opraviti mnogo več dela kot v normalnih pogojih, saj s° stroški za vzdrževanje in odpravo okvar že presegli planirane; zaradi manjšega prihodka pa imamo tudi prek 6 milijonov dinarjev izgube.
V	sredini preteklega tedna je prišlo poleg minimalnih izdatnostih ostalih vodnih virov še do nepričakovanega izpada triadne (jamske) vode, kar je zmanjšalo razpoložljive vire na 60 % vseh potrebnih in povzročilo tudi prve zastoje proizvodnje v TGO Gorenje. Glede na njihova izredna prizadevanja in pripravljenost delavcev za povečanje proizvodnje, nadaljnji izpadi vodooskrbe za TGO Gorenje niso bili sprejemljivi, zaradi česar smo vse ukrepe usmerili v zagotavljanje potrebnih količin za njihovo proizvodnio.
Razmere v vodooskrbi so se izboljšale že ob koncu preteklega tedna, ko je bil ponovno uporaben del triadne (jamske) vode in povečan odvzem iz akumulacije TE Šoštanj, dokončno pa bodo težave odpravljene z vključitvijo novega vodooskrbovalnega sistema iz Lju-
bije.
Ta vodooskrbovalni sistem, o katerem je v zadnjem času veliko govora, in ki bo zagotavljal okoli 5000 mJ pitne vode na dan, ie že dograjen.
V	lem oDdobju potekajo zaključna dela na regulaciji naprav za samodejno delovanje in zagotavljanje neoporečnosti pitne vode ter priprave za izvedbo tehničnih pregledov, ki so razpisani okoli 10. septembra. Pričakujemo, da bomo v drugi polovici septembra uspeli pridobiti soglasje o uporabnosti tega pomembnega vo-dooskrbnega sistema in s tem preseči dosedanje težave z vodooskrbo iz mestnega vodooskrbovalnega sistema v šaleški dolini. To pa seveda ne bo odpravilo težave v vodooskrbi kolikor ne bomo na področju gospodarjenja z vodo kot dobrino posebnega družbenega pomena napravili značajne spremembe.
Nesprejemljivo je, da zaradi pomanjkanja vode prihaja do zastojev v proizvodnji TGO Gorenje in drugih OZD, še bolj pa je nesprejemljivo, da ta proizvodnja uporablja za tehnološke priprave pitno vodo namesto industrijske vode.
Z izgradnjo industrijskega vodooskrbovalnega sisteijia iz velenjskih jezer bi lahko sprostili najmanj 8500 m' pitne vode na dan, s čimer bi obstoječe kapacitete in nekatere manjše predelave za boljše izkoriščenje obstoječih zajetij zadoščale še za naslednje desetletno obdobje.
V	naši DO pa se glede na dosedanjo prakso upravičeno bojimo, da se bo pripravljenost, predvsem pa zainteresiranost največjih uporabnikov za dolgoročno reševanje vprašanja vodooskrbe kmalu po odpravi sedanjih omejitev porabe in zadovoljivejši oskrbi ponovno zmanjšala.
DO »VEKOS«,
Titovo Velenje
Kulturna in turistična podoba nekega kraja je s širšega družbenega in poslovnega vidika zanimiva toliko, kolikor je v tem kraju poskrbljeno za to, da si lahko turisti ali slučajni obiskovalci tega kraja ogledajo določene znamenitosti, se na primeren način okrepčajo in si kupijo določene spominke, ki ponazarjajo značilnosti tega kraja. Ce bi ocenjevali občino Velenje, še zlasti mesto Titovo Velenje, predvsem po zadnjih dveh kriterijih, potem z doseženim prav gotovo ne bi mogli biti zado\oljni.
Prav zaradi teh razlogov Svet za kulturo pri predsedstvu OK SZDL Velenje, Zveza kulturnih organizacij občine Velenje in Turistično društvo Titovo Velenje
razpisujejo
Javni natečaj za izdelavo spominkov
Na natečaj se lahko s svojimi predlogi za spominke prijavijo vsi posamezniki in družbene organizacije, ki so zainteresirani, da se izboljša kulturna in turistična podoba in ponudba v naši občini, obenem pa se z izdelovanjem spominkov odpre donosna dejavnost tako za posameznike, kot družbene organizacije.
Vse predloge spominkov bo ocenjevala posebna strokovna žirija, v kateri bodo sodelovali likovniki, umetnostni zgodovinarji, krajinarji, turistični delavci, etnologi in drugi.
Žirija bp predloge nagradila po naslednjih kriterijih:
I.	Vsak spominček mora:
—	odražati določeno etnološko ali kulturno značilnost, oziroma podobo kraja ali predmetov iz Šaleške doline;
—	biti izdelan estetsko in imeti določeno uporabno in likovno vrednost;
—	biti izdelan iz lesa, lignita (ksilit), žgane gline, porcelana, stekla, tkanine (volna), usnja, kovine, okrasnih (posušenih) rastlin, ustreznega papirja ali drugih naravnih materialov;
—	biti širok ali visok največ 40 centimetrov;
—	biti predložen v obliki osnutka, če pa to ni mogoče, naj predlagatelj pošlje črnobelo ali barvno skico s potrebnimi podatki (dimenzije, material, ipd); .
II.	Osnutku spominčka naj bo po možnosti dodana tudi embalaža, v kateri bi se^. prodajal, ime posameznika ali organizacije, ki bi spominček izdelovala, približna cena, obseg proizvodnje (v kolikšni količini bi se lahko izdeloval in čas, ko bi se lahko začel izdelovati).
Za osnutek spominčka je lahko predložen tudi komplet, barvnih diapozitivov, komplet razglednic ali nov prospekt mesta Titovo Velenje oz. znamenitosti Šaleške doline, ipd.
Žirija bo za 10 najbolj izvirnih in komercialno zanimivih predlogov podelila naslednje nagrade:
1.	nagrada 20.000		din
2.	nagrada 10.000		din
3.	nagrada	5.000	din
4.	nagrada	4.000	din
5.	nagrada	3.000	din
6.	nagrada	2.000	din
7.	nagrada	1,000	din
8.	nagrada	1.000	din
9.	nagrada	1.000	din
10.	nagrada	1.000	din
Vsi izbrani in nagrajeni predlogi bodo patentno zaščiteni, spominčke pa bodo prodajali v vseh trgovinah in gostinskih lokalih, ki imajo za -to primerne razstavne prostore.
S šifro označene predloge pošljite (ali osebno prinesite) do 22. oktobra 1983 na naslov: Občinska konferenca SZDL Velenje, ŽIRIJA ZA OCENO SPOMINCKOV.
Rezultati natečaja bodo objavljeni 15 dni po končanem razpisu v tedniku NAŠ CAS.
Predsednik sveta za kulturo Vinko Smajs 1. r.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinarjev).
I^etna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike na znaša 720 din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
8. septembra 1983 * Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
IH0S TrRS * stran 3
Predstavniki občine Velenje obiskali Gorenje sozd
Skupna prizadevanja za spreminjanje razmer
Zadnjo soboto, 3. septembra so obiskali sestavljeni! organizacijo združenega deli.' Gorenje predstavniki Skupščine občine Velenje, občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in savinj-skošale<"ke medobčinske gospodarske zbornice ter družbeni pravobranilec samoupravljanja, da bi sc seznanili s stanjem in aktivnostmi v delovnih organizacijah Gorenje v Titovem Velenju.
Poglavitnim ugotovitvam iz nedavno tega opravljene ocene stanja v velenjskem delu Gorenja je sledila informacija o družbenopolitičnem in samoupravnem delu. in življenju. Po kolektivnem dopustu so se. kot je bilo povedano, sestale vse družbenopolitične organizacije, obravnavale in potrdile so oceno stanja ter določile programe dela. Prejšnji teden pa so oceno stanja obravnavali in potrdili tudi zbori delavcev. Sicer so na zadnjih zborih delavcev zaposleni v proizvodnih temeljnih organizacijah združenega dela in spremljajočih dejavnostih Gorenje TGO sklenili, da bodo do konca leta delali vse sobote, da bi tudi na način nadoknadili izpad proizvodnje iz- prvega polletja in izpolnili proizvodni načrt za letošnje leto. Zaposleni v strokovnih in administrativnih službah velenjskega dela Gorenja pa so sklenili, da bodo do konca leta. od septembra do konca decembra, opravili 8 delavnikov namesto v pisarnah v proizvodnji, in sicer vsak mesec po 2 delavnika. Strokovni in administrativni delavci pa bodo-opravili tudi dva udarniška delavnika v proizvodnji.
Gibanje za večjo proizvodnjo in izvoz dobiva vse večji razmah
Zadnji sestanki družbenopolitičnih organizacij, zbori delavcev in gibanje proizvodnje od meseca junija naprej so dokaz več pripravljenosti delavcev velenjskega dela Gorenja za več in boljše delo. V Gorenju se je torej začelo veliko gibanje za večjo proizvodnjo in izvoz
ter za izboljšanje kvalitete. ] V okviru akcije za zagotavljanje potrebnega števila delavcev za proizvodno delo se v posameznih okoljih odločajo za nove, lastne akcije; v proizvodnih tozdih, na primer, gredo za stroje in tekoče trakove, ko je to potrebno, režijski delavci.
Pomembno je tudi, da so vseskozi prisotna skupna prizadevanja in ustvarjalni dialog začasnih poslovodnih organov in predstavnikov samoupravnih organov ter vodstev družbenopolitičnih akcij. V središču pozornosti je zdaj akcija za oživitev dela izvršilnih organov delavskega sveta, sindikati pa spodbujajo okrepljeno delo organov samoupravnega delavskega nadzora.
Za učinkovit, realen in kvaliteten sanacijski program
V polnem teku so priprave na izdelavo sanacijskih programov za delovne organizacije Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis. Sanacijska programa morata biti, kot je bilo poudarjeno med pogovori, učinkovita, realna in kvalitetna. Poglavitno vodilo pri njuni sestavi je, da bodo nosilci sanacije Gorenje TGO obstoječi programi, še posebej program bele tehnike, saj predstavljajo le-ti veliko potencialno moc Gorenja. V naslednjih letih bo treba revitalizirati program bele tehnike, tudi zaradi še neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti (nepopolni druga izmena, neizkoriščena tretja izmena), na tržišče pa bodo prišli tudi nekateri novi izdelki (pomivalni stroji, likalni avtomati itd.). Hitrejši razvoj napovedujejo tudi programu tehnološke opreme (osnova za to so zmogljivosti in znanje zaposlenih v tozdu Orodjarna), namenske proizvodnje in zelenemu programu. Elektronika pa bo v prihodnje v funkciji teh programov. Sicer pa bodo tudi za naprej vsi programi izvozno usmerjeni. V Gorenju računajo tudi na tesnejše sodelovanje z nekaterimi drugimi sorodnimi sistemi pri nas in na tujem.
Vso pozornost namenjajo v Gorenju v zadnjem času ; tudi vzdrževanju dinarske in j devizne likvidnosti. T-"> i" ; spričo velikega primanjkljaja obratnih sredstev in povečevanja proizvodnie. izredno i zahtevna naloga. V Gorenji- j ugotavljajo, da se je v zadnjem času, tudi zaradi do-, j slednejšega izoolnjevanja obveznosti do dobaviteljev, izboljšala oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
Sicer je v polnem razmahu akcija za pokrivanje izgube Gorenje TGO za leto 1982, in to z zagotavljanjem dela sredstev pri drugih delovnih organizacij Gorenje, v ne-produkcijski verigi in pri kupcih. Za kritje izgube iz leta 1982 in tudi iz leta 1983 pa naj bi poslovne banke oblikovale poseben konzorcij.
Ambiciozni proizvodni načrt"* za zadnje štiri mesece letor.'
Že nekaj časa je proizvodnja v Gorenju TGO nazadovala, Zato si začasni koleg, poslovodni organi v velenjskem delu Gorenja prizadevajo, da bi, kolikor je najbolj mogoče, povečali fizičm obseg proizvodnje. Za zadnje štiri mesece tega leta j bil izdelan po mnenju mnogih resnično ambiciozen načrt. V primerjavi s prvim polletjem 1983 želijo v poprečju povečati obseg proizvodnje za več kot 40»/«. Dosega tega cilja pa bo, razumljivo, terjala izjemne napore vseh zaposlenih.
Povečana delovna disciplina, večji tehnološki red in izboljšana oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli v zadnjem času se že odraža na proizvodnjo. Avgustovski načrt je bil tako količinsko kot vrednostno presežen. Povečana proizvodnja in izvoz bosta, kar je razumljivo, pravzaprav največji prispevek delavc Gorenja v prizadevanjih, da bi bila izguba iz letošnjega tekočega poslovanja kar najnižja.
V Gorenju si med drugim tudi prizadevajo, da bi v okviru možnosti zamenjali uvožene reprodukcijske ma-
terial ein sestavne dele z domačimi. Pričakujejo zato še večji razmah kooperacijske-ga sodelovanja. Na oktobrskem sejmu sozda Gorenje v Titovem Velenju bedo, kot je bilo dogovorjeno, predstavili tudi tiste sestavne dele, ki bi jih lahko poslej izdelovalo drobno gospodarstvo.
Koristna izmenjava mnenj
Predstavniki občine Velenje so med pogovori podprli prizadevanja in ukrepe začasnih poslovodnih or za spreminjanje razmer v delovnih organizacijah Gorenje v Titovem Velenju in za dolgoročno sanacijo tega jugoslovanskega poslovnega pomembnega slovenskega in sistema.
Po besedah sekretarja predsedstva OK ZK Janeza Živka je ocena stanja velenjskega dela Gorenja samo potrdila ugotovitve, da so bile slabosti v vseh okoljih Gorenja v Titovem Velenju. Da bi jih čimprej odpravili bo treba še bolj okrepiti delo družbenopolitičnih organizacij. Predsednik občinske skupščine Janez Basle in predsednik izvršnega sveta Božo Lednik pa sta posebej opozorila na pripravljenost velenjske družbenopolitične skupnosti in delovnih kolektivov, da prispevajo svoj delež za nadaljnji razvoj Gorenja. Program skupnih aktivnosti pa je potrebno čimprej izdelati in sprejeti, je menil Tone Šeliga, pred-: sednik OK SZDL. Na spoznanje o večji odprtosti Gorenja in pripravljenosti, da se vključuje v prizadevanja za večje izkoriščanje zmogljivosti in za povečanje izvoza tudi v drugih okoljih, je opozoril Ivan Kos, predsednik medobčinske gospodarske zbornice. Nestl Žgank, predsednik OO ZZB NOV, pa je dejal, da so delavci Gorenja in njihova pridnost najboljši porok, da bodo težave oapravljene. Storiti je treba vse, da bi Gorenje znova postalo pojem uspešnega gospodarja in izvoznika, kot je že bilo.
Izmenjava mnenj je bila koristna za vse, je pogovore ocenil predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik. V Gorenju si bodo prizadevali," da bi pobude, izrečene med sobotnim obiskom predstavnikov občine Velenje, tudi uresničili.
Po končanih pogovorih so si gostje ogledali proizvodnjo v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela Gorenja TGO.
Vekos — Toplotna oskrba
Hlad že trka na vrata
ZŠAM Titovo Velenje
Prednost vzgoji in izobraževanju
akcij je izključno ZŠAM, ki sodeluje tudi pri raznih drugih akcijah. To so predvsem preventivne akcije ter akcije za boljšo varnost v prometu. Prva je bila na vrsti akcija
Združenje šoferjev in av-tomehanikov iz Titovega Velenja je bilo pri svojem delu v letošnjem letu zelo uspešno. Opravili so veliko nalog, največji uspeh pa so zabeležili na področju izobraževanja. Če pregledamo delo v prvem polletju, velja omeniti, da so uspešno uresničili predvsem naslednje naloge: organizirali so poklicno šolo, tečaj sa viličariste, vrsto preventivnih akcij, dodatno izobraževanje voznikov, veliko časa pa so namenili av-tošoli. Poklicno šolo so uspešno sklenili 20. julija, tečaj sa viličariste pa so pripravili v pomladanskih mesecih. Tečaj je uspešno končalo 31 kandidatov. Preventivne akcije, sem sodijo kolesarski iipiti. so prav tako uspešno izvajali. Potrebne iipite sa vožnjo s kolesi je uspešno opravilo 150 učencev. Med drugim so izvedli tudi akcijo varnos!ni pas. Stanje na področju dodatnega izobraževanja je nekoliko slabše, zato bodo napore na tem področju v jesenskih mesecih okrepili. Avtošolo ca voznike amaterje je obiskovalo in izoit opravilo 169 kandidatov in sicer za vse kategorije.
»Tudi v bodoče nas čaka
veliko nalog«, je med drugim povedal vodja izobraževanja pri ZŠAM Titovo Velenje Janez Atelšek in nadaljeval: »Prav sedaj znova vpisujemo kandidate za poklicno šolo za voznike motornih vozil. Ponovno bomo organizirali tudi tečaj za pridobitev dovoljenja za vožnjo in delo z viličarji. Pripravljamo tudi ponudbe za to področje, tečaje pa bomo izvedli v jeseni. Tudi na dopolnilno izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon se vestno pripravljamo. Zato vabimo vse delovne organizacije, da prijavijo svoje voznike in strojnike. Program je zelo zanimiv. Vanj so vključene vse j novosti iz zakona o cestnem prometu, pa varčna vožnja, vzdrževanje vozil in podobno. Tu so tudi tečaji za voznike vozil na motorni pogon za vse kategorije, od koles z motorjem do tovornjakov s priklopnikov in avtobusov. Prav tako v jeseni bomo pripravili tudi tečaj za voznike motornih čolnov. Predavanja bodo v Titovem Velenju, novost pa je v tem, da bodo tudi izpiti v Titovem Velenju. Tudi ta program je zelo zanimiv, saj Se bodo kandidati seznanili s pomorskimi predpisi, veščinami s pomorskim
pravom, navigacijo in drugimi zanimivimi predmeti. Kandidati z opravljenim izpitom bodo lahko vozili vse vrste motornih čolnov do 12 metrov dolžine ter do 15 bruto registrskih ton v vseh mednarodnih vodah.«
Organizator omenjenih
»varna pot v šolo«, sledila ji bo akcija »brezhibno vozilo je varno vozilo«, priprav li pa bodo tudi akcijo za varčnejšo vožnjo, ki so jo pripravili že v lanskem letu in je naletela na veliko zanimanje in odobravanje med občani.	B. Mugerle
Znani rezultati natečaja
Pcsebna komisija sveta za vzgojo in preventivo občine Velenje je pred nedavnim ocenila odgovore, ki so jih naši bralci poslali na natečaj. Dejstva je, da so hili •odtgerveri pravCVii in kakovostni, zato so člani kemiri-je sklenili, da jih nagradijo. Odziv na natečaj ni bil najbtiijai, vzroke za to pa bi veljalo poiskati v počitniških mesecih in v premajhnem zanimanju staršev za ■prometno varnost in varno udeležbo avejih otrok v cestnem prometu. Komarja cveta za preventivo in vzgo-, jo v cestnem prometu je prav zato sklenila, da bodo akcijo nadaLijeval-i v zimskih mesecih, saj takrat pričakujejo več sodelovanja osnovnošolcev in mladine iz usmerjenega izobraževa-
nja. Tokratne nagrajence bedo povabili na pogovor o bodočem delu in nalogah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in jim na srečanju podelili nagrade. Členi komisije so se tudi odločili, da avtorjem najboljših prispevkov •podelijo knjižne nagrade v vrednosti 500 dinarjev, ostalim pa v vrednosti 300 dinarjev.
Knjižne nagrade v vrednosti 500 dinarjev bedo prejeli Milorad SlKMAN, Mirko KOREN, Miren KI/GO-NlC .in Zlotika LAMPRET-KOMPAN, nagrade v vrednosti 300 dinarjev pa Mak-isimiljan BLAZlČ, Oto JA-NE2IC, Andreja KAVoEK, Manko JANE2IC, Mirko ERNEJClC in Barbara JA-NE2IC.
Kmalu se Dodo pričeli hladnejši dnevi, ko se bo potrebno topleje obleči in ko bo tudi v stanovanjih postalo hladno. Zato se na Vekosu še marljivo pripravljajo na novo karilno sezono.
V tozdu Toplotna oskrba so se na njo pričeli pripravljati že takoj po koncu prejšnje. Začeli so s popravili toplotnih postaj, s čiščenjem izmenjevalcev v energetski postaji in preizkusi elektro omrežja. Od 22. do 24. julija pa so vso skrb posvetili temeljitemu letnemu remontu. Čeprav je bil za to delo odmerjen zelo kratek čas, pa so ga uspešno končali. Po izvedenih tlačnih preizkusih je tako omrežje pripravljeno za zagon. Do 25. septembra je potrebno samo še usposobiti vse toplotne postaje.
Veliko težav povzročajo vsako leto notranje instala- j oije, zato jih morajo vsi po- \ trošniki in hišni sveti pripraviti do 3. oktobra. Sele po zagotovilih predsednikov hišnih svetov ali drugih hišnih samoupravnih organov, da z instalacij arr i rč nič narobe, bodo lahko pričeli priključevati posamezne objekte. V preteklosti se je pogosto dogajalo, da je bilo takrat, ko bi se naj pričelo s kurilno se-zeno v zgradbah vse narobe: radiatorji še niso bili postavljeni ali pa stanovalcev ni bilo doma, zaradi česar je prihajalo do poplav v stanovanjih. Zato veliko zgradb ni
.bilo priključenih na omrežje takrat, ko bd morali biti.
Poseben problem pa letos povzroča zvezna uredba o pričetfleu in kancu kurilne sezone, ki je za celo Jugoslavijo časovno enaka določena, čeprav posamezna področja is?.:jo v različnih kCdmatctaii cenah. Bojijo se, da bodo to uredbo maraUi kršiti, če bodo želeli zadovajjitn potrošnike. Ce pa bodo upožtevelli predpise pa bodo morali potrošnike marsikje pustiti na hladnem. Pra tem sam začetek ne predstavlja težarv, baij problematičen je konec, 15. arpril, ki je še prehladen, da bi laihko že končali ogrevanje. V toadu Toplotna cakrba so se odločili, da bodo ogrevanje pričeli po 1. oktobru, če bodo zunanje tecnperatjuire v treh zaporednih dneh pod 12 stopinj. Poseben režim pa bodo imeli vrtci, šole, zdravstveni domovi, domovi za catartile, ki bodo lahko na omrežje priključeni že prej-V občini koristimo za ogrevalne tcrrdotno energijo iz TE Šoštanj, ki je bistveno cenejša od električne, ki jo trenutno tudi primanjkuje.
V tocadu Toplotna cckrba imajo za kakršne koli okvare ccganiizrrano stalno dežurno flužfco, kamor lahko potrošniki prfijarviijo vse cfcvare, taka da jih bado lahko film pnaj režiii ter brez težav in slabe volje začeli z ogrevanjem.
mkp
Vrtnarstvo Vekos Velenje
Zakaj manjši rastlinjak?
Proizvodnji hrane in sploh obdelavi zemlje posvečamo v zadnjem času vse več pozornosti. Prav zaradi tega številni krajani nikakor ne morejo razumeti delovne organizacije Vekos, ki je v zadnjem času odstranila stekla in toplotno ogrevanje kar v sedmih lamelah rastlinjaka, to je na okoli 16 000 kvadratnih metrih površin, od skupno 5000 kvadratnih metrov, kolikor meri ta rastlinjak. Prav na pobudo krajanov, smo se odpravili v delovno organizacijo Vekos, da bi izvedeli, zakaj so se tako odločili.
»Delavski svet naše delovne organizacije,« je pripovedoval vodja to zda Komunala Viktor Podgoršek, »je v letu 1982 zavzel sklep o ukinitvi sedmih lamel rastlinjaka. Da se je delavski svet tako odločil, smo pripravili temeljite analize o nerentabilnosti proizvodnje v tem delu rastlinjaka. To pa predvsem zaradi vse dražje energije, ki prerašča že vse meje in tako rekoč ni več kulture, katere proizvodnja bi bila v rastlinjaku še rentabilna. Mi smo v tem delu. ki smo ga ukinili proizvajali asparagus za potrebe slovenskega trga. Ta kultura pa je zelo zahtevna, predvsem pa terja veliko toplote, torej zelo veliko toplotne energije.
Odločili smo se, da bomo v naši vrtnariji zadostili potrebam velenjskega trga po raznem cvetju, lončnicah, trajnicah in sadikah Pr >v tako pa skrbimo zato, da pridelamo dovolj sadik oziroma cvetja, ki ga potrebujemo za vzdrževanje gredic in cvet-ličnjakov v občini Velenje. Teh je okoli 1000 kvadratnih metrov.« Takšne so torej usmeritve Vrtnarije Vekosa. Poudarili pa so tudi, da zaradi kolobarjenja občasno gojijo na svojih površinah nekatere druge kulture kot je zelenjava, zelje, paprika, paradižnik. Prav te gojijo trenutno tudi na odprtih površinah, kjer so opustili sistem ogrevanja.
Povedali so tudi da so stekla odstranili in jih shranili, da jih bodo porabili za nadomestek v še obstoječem rastlinjaku, nrav tako pa bodo odstranili tudi stebre, ki še vedno stojijo. Tega še niso opravili, ker imajo premalo zaposlenih. Ti so v teh
dneh polno obremenjeni z delom.
Vodja Vrtnarstva Ivica Radia, je tudi poudaril, da so morali vložiti v zadnjem času zelo velika sredstva v sanacijo obstoječega toplotnega sistema ogrevanja. Vrtnarija je bila namreč zgrajena že leta 1972, ves ta čas pa toplotni sistem ni bil zamenjan. Za to so porabili v lanskem letu skoraj 3 milijone dinarjev, to pa je za tako majhno delovno enoto zelo veliko.
Ivica Radia je tudi poudaril, da predstavlja kar 25 odstotkov vrednosti njihovih proizvodov toplotna energija, to pa je zelo veliko.
Seveda smo povprašali tudi, zakaj v velenjski vrtnariji ne pridelujejo v zimskem času zelenjavo, tako kot pred leti.
Naša sogovornika sta poudarila. da se to že dolgo ne izplača več, saj bi bili proizvodi mnogo dražji kot tisti, ki jih pridelujejo na jugu naše države in torej v nobenem primeru ne bi bili konkurenčni.
Mnoge moti tudi parkirišče, ki ga ima Vekos na prostoru, ki bi ga prav tako lahko uporabili v pridobivanje hrane. Povedali so, da tega vprašanja kljub prizadevanjem še vedno niso uspeli razrešiti. Upajo, da bo rešitev prinesel prostorski del družbenega plana občine Velenje.
Tako so torej povedali v Vekosu. Verjetno bi se dala zemlja, s katero razpolagajo, še bolje izkoristiti. Tega se zavedajo tudi sami. vendar se srečujejo s številnimi težavami. Med drugim naj omenimo pomanjkanje zaščitnih sredstev, razkužil, semen pa tudi delovne sile. Pa vendar lahko rečemo, da so njihove grede lepo obdelane, o tem če so se odločili pravilno ali ne, pa težko sodimo. Če pogledamo njihove analize imajo prav. Nismo pa strokovnjaki zato, da bi lahko presodili ali pa je vendarle kakšna kultura, ki bi jo širši slovenski prostor le potreboval in bi bila rentabilna tudi ob tako dragi toplotni energiji: Tudi o tem težko sodimo ali je prav, da so se zaprli v ozek velenjski prostor.
M. Zakošek
4. strani* D3S C3S
NAŠI KRAJ! IN LJUDJE
Titovo Velenje * 8. septembra 1983
Krajevna skupnost Lokqsyjca
Off
Do konca oktobra voda v 40 gospodinjstvih
Ni krajevne skupnosti v Šaleški dolini, ki ne bi v tem srednjeročnem obdobju postala bogatejša za kak"no pridobitev. Krajani pa imajo ponavadi še veliko dru-rih želja in potreb. Toda kaj, ko »referendumski dinar« ne zadošča za uresničitev \seh načrtovanih nalog. Zato so skoraj v vseh krajevnih skupnostih s samoprispevkom zbrana sredstva oplemenitili s prostovoljnim delom. Drugače danes pač ne gre.
Krajani Lokovice imajo v teh lepih dneh polne roka dela. Hitijo namreč z izgradnjo vodovoda — njihove najpomembnejše naloge v tem letu, kakor tudi v srednjeročnem obdobju 1980-85. Za krajane je ta pridobitev velikega pomena, hkrati pa predstavlja za kraj, kot je Lokovica, veliko breme. Z izgradnjo vodovoda se v tej krajevni skupnosti »ubadajo«, že več kot dve leti. Te naloge so se lotili v treh fa-
zah. Še pred zimo bi radi končali z izgradnjo primarnega dela vodovoda. Seveda si vsi želijo, da bi iz njihovih vodovodnih pip kar najhitreje pritekla zdrava, čistn pitna voda. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Lokovica nam je o dosedanjem dolu povedal tole: »Izgradnja vodovoda je za krajane Lokovice z lo velika in pomembna pridobitev. Za uresničitev te naloge bomo morali globoko seči v žep. Naložba nas bo veljala kar 14 milijonov 780 tisoč dinarjev. To ni malo denarja, posebno v teh stabilizacijskih časih. Največ so nam za izgradnjo vodovoda prispevalo šoštanjske termoelektrarne, precejšen delež so krajani zbrali s samoprispevkom, nekaj denarja pa bodo prispevali še naročniki sami. Lokovičani se dobro zavedamo, da je naložba zelo velika in da denarja nikakor nimamo dovolj. Zato se tudi sami pošteno trudimo. Volje in pri-
pravljenosti nam resnično ne manjka. Dovolj zgovoren je že podatek da smo za izgradnjo 3600 metrov dol Z' ga primarnega voda vihteli krampe in looate približno 4900 udarniških ur in si tako prihranili, reci in piši. 2 milijona 80 tisoč dinarjev.«
Na zborih krajanov so se Lokovičani odločili, da mora vsako gospodinjstvo opra-viti okoli 170 prostovoljnih lir, poleg tega pa prispevati še nekaj denarja. Kot vse kaže, so vzeli krajani »stvar«-zelo resno v roke. V to največjo načrtovano nalogo se letos vključujejo resnično zelo marljivo. Pred zimo je treba narediti še 991 metrov dolgi del primarne veje, ki jo bodo v veliki večini financirali naročniki sami. Ker jim za ta del vodovodnih poti primanjkuje okoli 400 tisoč dinarjev, bo moralo vsako gospodinjstvo narediti še več prostovoljnih ur kot sof se krajani dogovorili. »Poudariti moram, da v vseh teh

s.-, J.
' -: i*-'	mm
•■i'
F
m * J ,
P vfc '	* 'M
• v • tr ,
Vodovod bo za vse velika in pomembna pridobitev

Krajevna skupnost Skorno — Florjan
Največ dela pri obnovi cest
Krajevna skupnost Skorno — Florjan sodi po obsegu med večje v naši občini. Meji s krajevnimi skupnostmi Bele vode. Gorenje, Šoštanj in Topolšica. Ima tri vaške odbore, in sicer novo naselje Po-hrastnik, Florjan in Skorno.
»Prizadevanj zdaj za to, drugič za drugo stvar, je bilo v prvem polletju kar nekaj. Kakšnih večjih del pa v tem času nismo opravili, saj nismo imeli denarja,« je pričel pogovor predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Obrč.
In katere naloge nameravajo krajani uresničiti še letos?
Teh je kar nekaj, želja še več, le denarja je presneto malo. 1. januarja leta 1984 bo pričel veljati nov zakon o cestah, ki predvideva, da bi skoraj vse krajevne ceste prevzelo v upravljanje cestno podjetje. Kot pravi naš sogovornik, ise vse pogosteje dogaja, da postajajo krajevne skupnosti samoupravne komunalne interesne skupnosti, saj je težav s tega področja največ. Krajani Skor-nega, Flcrijana in Pohrastai-ka si zelo prizadevajo, da bi krajevne ceste uredili tako, da pri prevzemanju ne bi imeli težav.
»Letos bi morali vse ceste obnoviti, saj so vse v zelo slabem stanju. Se zlasti to velja za makadrmske. Teh je kar 13 kilometrov. Za vzdrževanje nameni krajevna skupnost vsako leto 160 tisoč dinarjev, kar pa je mnogo premalo. Imamo to smolo, da leži večina cest na hribovitem terenu. Ob večjem nalivu spere voda s cestišča ves pesek. Vsi se trudimo, da bi bile vse ceste kar najhitreje asfaltirane. Največ dela nas še letos čaka pri obnovi ceste v Sko.rnem. Zanjo je samoupravna interesna skupnost za ceste namenila milijon dinarjev. Tega bo ko-
maj dovolj za odstranitev plazov, odvodnj avtanje. Treba bo veliko prostovoljnega dela, da bo naloga do konca leta uresničena. Tako bo 2 kilometra dolga krajevna cesta kendno dobila novo asfaltno prevleko,« je povedal Jože Obrč.
SE LETOS VODOVOD
Druga pomembnejša naloga, ki jo nameravajo opraviti prav tako do taca leta, je izgradnja vodovoda za 10 gospodinjstev. Te naloge krajani niso zapisali v delovni program za letos. Pokazala pa se je potreba, zato so k njeni uresničitvi tudi pristopni. Krajani so že sami izkopali 6 kilometrov dolgo vodovodne pot kri tako naložbo zmanjšali za milijon dinarjev, kar pa ni prav malo. Krajevna skupnost bo prispevala le 6C0 tisoč dinarjev za izgradnjo zbiralnikov. Da bi naloga bila kar najhitreje uresničena, so imenovali šestčlanski gradbeni cdbor.
»Dela nam v krajevni skupnosti nikoli ne zmanjka. Čakajo nas še nekatere druge aktivnosti. Ze doslej smo se trudili, da bi naselje Po-hrastnik priključili na toplovodno omrežje. Vendar so to zaenkrat ostale le želje. Naša naslednja večja naloga je razširitev telefonskega omrežja. Pred štirimi leti smo zgradili prvi del, do leta 1985 pa bi radi omrežje še razširili. Imenovali smo že gradbeni odbor. Organizacijska dela terjajo veliko truda in naporov naših prizadevanj pa ne moremo pokazati,« je še dodal sogovornik.
Zelja imajo krajani krajevne skupnosti Šaleška dolina seveda še nekaj. Za otroke bi morali zgraditi otroško igrišče, treba bi bilo očistiti okolico doma družbenopolitičnih organizacij. Krajani Skorna, Zgornjega Florjana in Pohrastnika se dobro za-
vedajo, da je raavoj krajevne skupnosti v veliki meri odvisen tudi od njihovih prizadevanj in ne le od razpoložljivega denarja. Če bodo v vseh akcijah složni, enotni, bodo do konca srednjeročnega obdobja gotovo uresničili vse načrtovane naloge.
zneskih niso všteti hišni priključki. Zanje bo vsako gospodinjstvo moralo plačati še od 45 do 50 tisoč dinarjev.« je pojasnil sogovornik.
Marljivi pri uresničevanju najpomembnejše srednjeročne naloge niso le krajani iz te krajevne skupnosti, ampak tudi tisti, ki v njej gradijo individualne hiše ali pa jih bodo šele gradili, seveda če bo to dopuščal prostorski družbeni plan. Ti delajo zaenkrat la udarniško, svoje gotovinske obveznosti pa bodo poravnali takrat, ko bodo začeli graditi.
»Že skoraj tri mesece krajani vsako prosto soboto in nedeljo izkoristimo ža izkop jarkov. Celo med tednom včasih krampamo in lopata -mo. Z udarniškimi akcijami smo pričeli 17. maja, z njimi pa naj bi zaključili do konca septembra. Na že zgrajene vodovodne poti se bo lahko priključilo 40 gospodinjstev. Izgradnjo nadaljnih vej pa smo predvideli v programu za prihodnje leto. Zanje denarja nimamo dovolj Potrebovali bomo še približno rrlUjon 500 tisoč dinarjev.« je še povedal Herman Mrak.
Bolj kot z izgradnjo vodovoda si krajani »belijo glave« kako obnoviti cesto Križnik-Penk. To je druga večja naloga, ki so jo zapisali v delovni program za letos. Denarja tudi zanjo nimajo dovolj Predračun za vsa obnovitvena dela na 3600 metrov dolgi cesti znaša kar 11 milijonov dinarjev. S samoprispevkom bodo zbrali le desetino teh sredstev. Ko-ristniki ceste bodo sami prispevali 900 tisoč dinarjev. Knko najti preostali manjkajoči denar, krajani ne vedo. Vsi »viri« iz katerih bi lahko črpali, so suhi. Obnova te krajevne ceste poteka vzporedno z uresničevanjem že prej omenjene naloge. Letos so opravili vsa zemeljska dela, sedaj čakajo na izdelavo projekta.
Kot vse kaže, z dokončno izgradnjo športnega igrišča v tei krajevni skupnosti ne bo nič. Zbrali so le toliko denarja. da so zemljišče odkupili in uredili. Vsa dela, ki so jih na njem naredili dose-daj. 50 opravljena udarniško. Za to irrišče rabijo še približno 600 tisoč dinarjev.T. P.
Krajevna skupnost Konovo
Toplifikacija nared do občinskega praznika
Ob koncu srednjeročnega obdobja 1980—85 bo krajevna skupnost Konovo gotovo ena izmed tistih v Šaleški dolini, ki bo bogatejša za vrsto pomembnih pridobitev.
Glavna naloga tega srednjeročnega programa je izgradnja toplovodnega omrežja za vaške odbore Ocep-kov vrh, Lemplov vrh ter Selo. S samoprispevkom zbrana sredstva za vaški odbor Sembric pa so Konov-čani namenili za urejanje komunalnih objektov, krajevnih cest, vodovod. »Naloge, ki smo jih zapisali v ta petletni delovni program, pomenijo za krajane Kono-vega uresničitev njihovih največjih želja. Izgradnja doma krajanov z vrtcem, napeljava telefonskega omrežja, vodovoda, izgradnja otroškega igrišča ter reševanje ostalih komunalnih težav so naloge, ki smo jih v veliki meri že uresničili. V vseh akcijah so poleg finančnih obvez krajani prizadevno delali tudi udarniško. Prav to pa je bilo porok, da bomo največji in obsežni nalogi, izgradnji to-plifikacije, kos,« je poudaril predsednik gradbenega odbora za izgradnjo toplovodnega omrežja Karli Stropnik.
Izvolili so gradbeni odbor, v katerem so člani vodstev krajevne skupnosti, vaških odborov in predstavniki delovne organizacije Vegrad, ki je večji odjemalec toplotne energije na njihovem področju. Do marca leta 1983 so pripravili dokumentacijo, zbrali denar ter s sektorskimi vodji, štabi za udarniške akcije že začeli zbirati ponudbe za oddajo del ter vse dokumente* za gradbeno dovoljenje. Celotna naložba naj bi Konovča-ne veljala kar 36 milijonov dinarjev, že po podpisanih pogodbah in javnem natečaju, kajti prej je bila ta številka še večja. »Zbrati toliko denarja v teh nerožna-tih časih, niso ,mačje solze'. Ze v začetku smo videli, da denarja ne bomo imeli dovolj. Zato smo. se dogovorili, da vsa možna gradbena dela ter ureditev zemljišča opravimo sami udarniško. Izračunali smo, da mora posamezni naročnik opraviti 2335 norma ur. S tem bi
prihranili kar 14 milijonov dinarjev. Za naložbo smo rabili tako samo še 22 milijonov. Ker pa na nekaterih odsekih tras potekata skupaj sekundarni del in primarni razvod, smo sklenili, da opravimo dela skupaj. Tako smo morali zbirati še dodatna sredstva,« je opisal priprave za pričetek izgradnje toplovodnega omrežja sogovornik. Celotna trasa sekundarnega dela je dolga 6350 metrov, primarnega razvoda pa nekaj več kot 400 metrov. To nalogo naj bi krajani Kanovega uresničili do 29. novembra letos.
In kako daleč so z deli danes? Napisna tabla, ki stoji na najbolj vidnem mestu v krajevni skupnosti in na katero sproti vpisujejo opravljene udarniške ure vsakega krajana, dovolj nazorno kaže, da gredo dela pri izgradnji toplifikacije že h koncu. Zgrajene imajo že 5720 metrov sekundarne in 409 metrov primarne kine-te, sekundarne strojne inštalacije so položili 5250 metrov, primarne 300 metrov, zasute in dokončno urej ene trase pa je približno 4950 metrov. Treba je narediti le še 630 metrov gradbenih del in toplifikacija v tej krajevni skupnosti bo končana. Vsako prosto soboto, nedeljo, delali so tudi med delavniki, so pridno kopali jarke. Opravili so kar 578.000 norma udarniških ur, do izpolnitve načrta pa jih morajo še 17.280. O volji in pripravljenosti tu ni treba izgubljati besed.
Pretekli teden so se krajana Konovega znova zbrali na zboru krajanov in se dogovorili, da porabijo vse sile in z izgradnjo toplifika-cije zaključijo predšasno, do letošnjega občinskega praznika, 8. oktobra. Dogovorili pa so se tudi že o pripravah na izgradnjo primarnega razvoda. »Z opravljenimi deli smo krajani zadovoljni, nakup materiala poteka po programu, delovna organizacija Eso, ki je izvajalec del, se drži rokov. Poleg širše družbene skupnosti, ki nam je priskočila na pomoč, nosijo levji delež pri izgradnji toplifikacije zagotovo krajani,« je poudaril ob koncu pogovora Karli Stropnik.
Marija in Matija Brezovnik
Pet desetletij dela in razumevanja
Visoko nad dolino na strmih obronkih mozlrsklh planin leži Brezovnlkova kmetija, Bursečka domačija, in na njej živijo dobri ljudje. Pogled na dolino spadaj in na gore naokrog je čudovit, blagostanja na višinski kmetiji pa to nc zagotavlja, pogoj zanj so trdo delo, pa razumevanje in ljubezen. To potrjujeta tudi mama Marija in oče Matija, ki sta se vzela pred petimi desetletji. Mama je bila doma na sosednji kmetiji, kakšno uro hoda proč, pod Teitom, zato ni golo naključje, da sta se spoznala in poročila.
»Stara sva, saj sva vse pozabila«, pravi mama ob obisku. Pa nista. Le koliko je spominov, iskrivih in hudomušnih misli in življenjskih resnic, ki jih lahko porodita le trdo delo in življenje, pa velika mera medsebojnega razumevanja. »Kakšen šnopsek že še spi-jem, čeprav sem bolj slaboten, pa kaj zato,« pravi oče Matija in nadaljuje nekoliko bolj resno, pa še vedno hudomušno: »Seveda sva se vedno razumela, kaj pa boš. Kakšna povišana beseda tu in tam, sovraštva pa nikoli. Ob moji ženi sem živel zakonsko življenje, ki ga nisem vreden. Kako dobra je bila do star-
šev, in je še do mene in vseh.«
Trdo je življenje visoko nad dolino, še veliko težje je bilo v preteklosti. »Vse smo pridelali doma, le sladkor, sol in petrolej smo kupili v trgovini. Dokler ni bilo ceste smo vse znosili iz doline na hrbtih, ali z vo-lovi zvlekli v strmino na majhnem vozu. Tudi material za obnovo poslopij. Ni bilo lahko, danes je seveda veliko bolje. Kmetija je sicer velika, vendar je ravnine bolj malo, zato tudi sejemo manj, kot bi radi. Tudi gozda je veliko. Brez njega bi sicer (pre)živeli,
napredka pa ne bi bilo.«
Vodovodu, elektriki in cesti se je pridružil še telefon, ki jim veliko pomeni. Zdaj znova gradijo in kmetija bo še bolj sodobna. O kmečkem turizmu zaenkrat ne razmišljajo. Dela na višinski kmetiji je veliko, turizem na kmetiji pa terja celega človeka. Morda se bodo mladi kasneje odločili, starejši zagotovo ne.
»Veliko smo pretrpeli in preživeli. Bili smo tudi mnogo bolj »utrjeni«, danes so vsi mehkužni (za njune potomce to vsekakor ne velja).
Najtežje je bilo med voj-
Marija in Matija Brezovnik pred domačo hišo
no. S partizani smo se srečali zelo zgodaj, kasneje so bili redni obiskovalci, tudi bunker so imeli v bližini. Pogosto so nas »obiskovali« tudi Svabi. Ničkolikokrat je bilo zelo nevarno, zlasti raztrgancev smo se hudo bali. Moral bi sicer v partizane, vendar so me teren-ci zadržali doma. Najhuje je bilo nedvomno marca leta 1945, ko so Nemci s topovi vse stolkli. Oče in mati sta bila oba ranjena, pa tudi sam ne vem dobro kako sem ušel granatam in mitraljezu. To je bilo 11. marca, dan pred tem pa smo vsi skupaj le za las ušli smrti. Vse nas in sosede bi Nemci postrelili, če nam ne bi pomagali nemški policisti na Rečici. Tudi med njimi so bili dobri ljudje. Dali so mi potrebne »papirje« in z njimi sem se zadnji hip vrnil domov. Kot sem že dejal, naslednji dan so zagrmeli topovi.«
Se veliko je spominov na trdo, vendar človeka vredno življenje Marije in Matije Brezovnik, Burseč-kega ata in mamo. Pretresi, ki jih nosi s sabo življenje, niso nikoli omajali njunega razumevanja in čeprav nekoliko zrahljane-ga zdravja sta še vedno živahna in polna življenjske vedrine.

r \	I	( \	I t I	|	I	I	1
(jociijo onvmiskn clolino slovi
F, m -	MS S® m | i"!.- 1 , 4 .i	S IShIMHM iV	-	»
I".
Is
"N
1 m, aS


' n
Minili so časi, ko smo ob praznovanjih občinskega praznika z zmagoslovnim ponosom odpirali velike gospodarske in družbene pridobitve ter se upravičeno veselili dosežkov v razvojnih hotenjih naših delovnih ljudi in občanov.
V današnjih razmerah, ko ie močno okušamo tudi senčne posledice dokaj hitrega razvoja v preteklosti, ki je preveč slonel na izposojenih, premalo pa na lastnih sredstvih, ne občutimo več tehtnih razlogov za praznično sa-mozadovoljstvo. Vse bolj dobiva prizvok streznitve in spoznanja, da nimamo najprej ozdraviti temelje »bolnega« gospodarstva, če hočemo v prihodnje še hitreje napredovati.
Ne bi bDo prav, če bi se ob bližajočem prazniku občine izneverili ustaljeni navadi in ne bi vsaj bežno ocenili uspehov, pa tudi neuspehov, na najpomembnejših področjih družbenega življenja v preteklem letu.
Ohrabrujoča je ugotovitev, da se je naše gospodarstvo resno spoprijelo s stabilizacijskimi nalogami in da večina naših delovnih organizacij in tozdov kljub vedno bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja, vendarle dosega dokaj ugodne poslovne rezultate. To še zlasti velja za tiste, ki se morajo s surovinami za proizvodnjo v celoti oskrbovati od drugod. Nasprotno pa se v osnovni hrbtenici občinskega gospodarstva, to je v gozdarstvu in lesno predelovalni industriji, ki daje kruh pretežnemu številu zaposlenih v občini in napaja z največjim deležem prispevkov tudi vse naše družbene dejavnosti, še ved-
no soočamo z velikimi dohodkovnimi, razvojnimi in orga-nizacijskotehničnimi problemi. Ni torej naključje, da je bila v preteklem letu osnovna družbenopolitična aktivnost usmerjena prav v odkrivanju vzrokov za takšno stanje in nakazovanje smeri uspešnejšega razreševanja problemov sedanjega trenutka in razvojne perspektive gozdarsko-lesnega kompleksa.
V kmetijstva, kot najpomembnejši prednostni panogi našega gospodarstva, smo po krajšem zastoju zopet zabeležili spodbuden napredek. Načrtna pospeševalna prizadevanja za osuševanje zamočvirjenih zemljišč in izboljševanje rodovitnosti nižinskih travnikov in planinskih pašnikov, so znatno povečala domačo krmsko osnovo za večjo tržno proizvodnjo v živinoreji. Povečana družbena odgovornost za preskrbo s hrano, pa je preko ustanovljenih intervencijskih skladov za kmetijstvo v občini in republiki dala še dodatno materialno spodbudo pridelovalcem hrane za smelejše povečevanje prireje, s tem pa tudi tržnih viškov mleka in mesa. Poudariti velja, da so družbene spodbude za hribovsko kmetijstvo bistveno boljše, kot za nižinsko, zaradi težjih pogojev gospodarjenja. S tem se daje tudi poudarek splošnemu družbenemu interesu za ohranjanje živcsti strateško-po-membnega hribovskega prostora. V družbenem sektorju kmetijstva se uspešno nadaljujejo napori za večje površine in pridelke hmelja, ki je najpomembnejši izvozni proizvod v vse resnejši borbi za pridobivanje prepotrebnih deviz.
Za trgovino, ki nosi odgovornost za čimbolj zadovoljivo preskrbo občanov z osnovnimi potrebščinami, lahko trdimo, da svojo nalogo kljub splošnim znanim objektivnim oviram, dobro opravlja. Ob tem pa ne smemo pozabljati, da so za občasno pomanjkanje nekaterih vrst življenjskih potrebščin krivi predvsem tisti nedisciplinirani občani, ki po nepotrebnem povzročajo potrošniške mrzlice. Na področju turizma, ki smo mu v srednjeročnem planu končno priznali pravi gospodarski pomen in ga opredelili kot prednostno panogo, so uspehi sicer še skromni, vendar obetajoči za našo turistično prihodnost. Z ustanovitvijo gornjesavinjškega turističnega biroja, ki zelo plodno sodeluje s turističnimi agencijami, smo uspeli napraviti prvi odločujoči korak k poenotenju naše razdrobljene turistične ponudbe v dolini in širši regiji.
Na zasebno pobudo je ob velikem angažiranju lastnikov — turističnih navdušencev — v rekordno kratkem času v zaraščeni varpeljski gmajni zrasel zametek sodobnega avtokampa. Njegovi prvi gostje, pretežno Holand-ci, so polni navdušenja nad lepotami pokrajine, pestrosti počitniških doživetij in gostoljubnosti domačinov že ponesli v svet dobro ime, ne le dobrega kampa, ampak celotne doline, z njo pa tudi Slovenije in Jugoslavije. Tudi kmečki turizem uspešno nadaljuje svojo razvojno pot. Nasploh je postal trenutno najprivlačnejša oblika turistične ponudbe po kateri je največ povpraševanja. V turistična prizadevanja se vse bolj aktivno vključujejo -še
nekateri zasebni gostinci s svojimi okusno urejenimi penzioni, medtem ko v družbenem delu gostinstva nikakor ne moremo, nočemo ali ne znamo izkoristiti možnosti, ki se ponujajo.
Naše drobno gospodarstvo se je letos dostojno predstavilo domači in širši javnosti s prvo obrtno razstavo, ki je prijetno presenetila in tudi navdušila. Pokazala je, da imamo med našimi obrtniki veliko inovatorskih pobud In neizkoriščenih možnosti za produktivnejše zaposlovanje, za nadomeščanje uvoza, pa tudi za izvozno usmeritev. Za vse te cilje pa je potrebno tesnejše programsko sodelovanje z zainteresiranimi delovnimi organizacijami v občini in izven nje ter prožnejša in sjlektivnejša davčna politika.
Ena najbolj bridkih preizkušenj medprazničnega obdobja je nedvomno uvedba ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji VEZ in poslovni skupnosti RAZVOJ. Razplet dogodkov je dokazal, da je bil ta skrajni ukrep nujen, vendar že prepozen glede na vse posledice.
V družbenih dejavnostih Ie navidez obvladujemo, dovoljeni obseg skupne porabe glede na rast dohodka v gospodarstvu, v praksi pa se še vedno borimo s kroničnimi izgubami v zdravstvu. To pomeni, da za zdravstveno varstvo še vedno trosimo bistveno več, kot zmoremo zagotavljati potrebnih sredstev. Problem je sicer težko rešljiv, a bo moral biti rešen čimprej, kajti dopuščanje izjem po že znanih izkušnjah ne vodi h gospodarnemu obnašanju in zavzetejšemu iskanju še neizkoriščenih notra-
Prireditve ob prazniku občine Mozirje
Ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje so doslej pripravili vrsto prireditev in slovesnosti, slavje pa bodo sklenili v nedeljo dopoldne s slovesno sejo zborov skupščine občine Mozirje na Rečici ob Savinji.
NEDELJA, 28. 8.
Gornjegrajski planinci so na Menini planini izročili namenu novo gospodarsko poslopje, ki je pomembna in koristna dopolnitev bližnjemu planinskemu domu. Slavnostni govornik je bil član ustavnega sodišča SR Slovenije Tone Bole.
SOBOTA, 3. 9.
Na Črnivcu so otvorili posodobljeno cesto, ki povezuje Gornjigrad in Kamnik ter ob tem pripravili srečanje borcev II. grupe odredov
Popoldne so proslavili svpj praznik prebivalci krajevne skupnosti Mozirje in ob tej priložnosti otvorili posodobljeno cesto na Gneč.
SREDA, 7. 9.
Popoldne so pod Smihelom nad Mozirjem svečano otvorili raziskovalno postajo Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
ČETRTEK, 8. 9.
Dopoldne bo v Mozirju slavnostna seja organov upravljanja Savinjsko-ša-leške veterinarske postaje ob 25-letnici njenega uspešnega obstoja in delova-
nja, kasneje pa bodo v Ljubljani izročili namenu nove poslovne prostore Zgornjesavinske kmetijske zadruge.
PETEK, 9. 9.
Ob 9. uri dopoldne bodo mladi krenili na vsakoletni spominski pohod »Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem«.
Ob 10. uri bodo v Smart-nem ob Dreti otvorili večnamenski prostor in vrtec. Ob 17. uri bodo v Mozirju odkrili spominsko ploščo Vinku Lipoldu.
Ob 19. uri bodo v galeriji prosvetnega doma Mozirje odprli razstavo likovnih del Gorana Horvata.
SOBOTA, 10. 9.
Ob 17. uri bodo namenu izročili posodobljeno cesto med Rečico in zaselkom Vimpasle.
V prostorih osnovne šole v Rečici bodo ob 18. uri otvorili razstavo o herojski poti Slandrove brigade in razstavo likovnih del Janka Dolenca.
Ob 19. uri bo v prosvetnem domu na Rečici akademija v počastitev praznika občine Mozirje.
NEDELJA, 11. 9.
Ob 7. uri budnica po dolini. Ob 10. uri bo v dvorani prosvetnega doma na Rečici ob Savinji slavnostna seja zborov skupščine občine Mozirje.
njih rezerv.
Ob množični zavesti, da zaradi stabilizacijskih problemov, vendarle ne smemo popolnoma zaustaviti družbenega napredka v naših krajevnih razvojnih ciljev z našlo-nji pomladi izglasovali podaljšanje samoprispevka. S tem smo ponovno potrdili že tolikokrat izkazano solidarnost pri uresničevanju skupnih razvojnih ciljev z nasllo-nitvijo na lastne sile. Po zaslugi' uspešnega izida referenduma bomo že za letošnji občinski praznik dobili 4 pomembne pridobitve: nov vrtec v Smartnem ob Dreti, modernizirani krajevni cesti na Gneču in na Rečici ter dokončno asfaltirano republiško cesto preko Cernivca. Slednja bo brez dvoma veliko prispevala k večji gospodarski odprtosti doline z večstranskimi koristmi za vse naše krajevne skupnosti in občane.
Nalog, ki nas čakajo v prihodnje, je veliko, posebno še, ker so želje in potrebe vedno mnogo večje od možnosti. Med vsemi pa so najpomembnejše tiste, ki izhajajo iz programov za dolgoročno gospodarsko ustalitev. Ob vseh težavah, ki nas pestijo, moramo za ohrabritev imeti vedno pred očmi, kaj vse smo doslej ustvariti. Naredili smo toliko novega, da smo se ob dobrem življenju v marsičem tudi izpridili. Tudi med nami so pojavi malodušja. Nekateri se bojijo težkih nalog, ki so pred nami. S pogumnimi spremembami moramo začeti takoj, ni več časa za odlašanje. Pričakovati moramo težak spopad s staro miselnostjo, navadami, potrošništvom. Največ ovir bo zlasti pri tistih, ki zahtevajo
od naše družbene ureditve vse, sami pa k skupni blaginji bore malo prispevajo.
V tem času gre bolj, kot kdajkoli poprej, za popolno uveljavitev delegatskega sistema kot osnove celotnega političnega sistema in nepogrešljive sestavine samoupravljanja. Zelo velika je nevarnost, da bi se pomnožile zunajsistemske oblike odločanja. Zato pozivam vse delegate in delegacije, delavske svete in druge organe upravljanja, da s še večjo zavzetostjo in odgovornostjo opravljajo svoje naloge, da so vztrajni pri opozarjanju na napake in slabosti in da s svojimi kreativnimi predlogi vplivajo na izboljšanje gospodarjenja in obnašanja na vseh ravneh! Ne sme nam biti žal časa za izvajanje delegatskega sistema, kajti le tako bomo lahko preprečili sprejemanje še večjega števila administrativnih ukrepov, ki so najbolj boleči za vse poštene, delavne in zavedne samoupravljalce.
Naš bodoči razvoj bomo lahko z uspehom gradili samo z mnogo več ustvarjalne zavzetosti, delovne discipline, poštenja in resnične odgovornosti za svoje dejanje. Za vse to pa bomo črpali moralno moč iz svetlih tradicij NOB. Enake vrline, kot so odlikovale naše borce za svobodo, morajo postati nujna sestavina življenja in dela tudi v vseh nas — današnjih borcev za srečno sedanjost in še lepšo ter varno prihodnost.
12. september — dan osvoboditve Gornje Savinjske doline — naj nas na io obvezo trajno spominja!
Vsem občanom želim srečen praznik!
Predsednik SO Mozirje Lojze Plaznik
llllll lllllllllll'llllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll'1 ll|l|ll lllLJJ
Za občinski praznik — 12. september čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag
Skupščino občine Mozirje Izvršni svet Skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje
Občinski komite ZKS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje
6. stran ★ fiaS C3S
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
Titovo Velenje * 8. septembra 1983
Gorenje 30 let (1953—1983)
Tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje je eden od 19 tozdov delovne organizacije Gorenje, Tovarne gospodinjske opreme Titovo Velenje.
V	prvem polletju 1983 je Gorenje TGO doseglo 11 milijard 163 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 34 •/• več kot v istem obdobju preteklega leta. Na konvertibilna tržišča je Gorenje TGO prodalo do konca junija za 2 milijardi 208 milijonov dinarjev izdelkov, oziroma 48% več kot v prvem polletju 1982. Stopnja pokritja uvoza z izvozom je znašala 141.
Gorenje TGO je leta 1982 pri 6.931 zaposlenih doseglo 17 milijard celotnega prihodka, na tuje pa prodala za skoraj 4 milijarde dinarjev izdelkov, od tega na konvertibilna tržišča za 3 milijarde 483 milijonov dinarjev.
V	treh desetletjih se je kolektiv 11 delavcev razvil v jugoslovansko delovno organizacijo in podjetje svetovnih razsežnosti. Temeljna motivacija prvih 11 delavcev
— pionirjev Gorenja, je bila povsem človeška — z delom zagotoviti boljše življenje sebi in družini, pa še trdnejše gospodarsko življenje podjetju. 2e v časih skromnih začetkov je veljalo, da je treba delati in živeti v kolektivu in hkrati nenehno misliti tudi na jutri, na razvoj, na še neuresničeno, pa čeprav je bilo to pogosto povezano tudi z odpovedovanjem.
1. maja 1953 je bilo ustanovljeno Okrajno kovinsko podjetje za izdelavo sadnih mlinov, mlatilnic ter pridobivanje tufa, zelene gline, laporja in betonitov za kemično industrijo v kraju Gorenje pri Šmartnem ob Paki — predhodnik Gorenja TGO. Leta 1958 so obrnili hrbet kamnolomu in brez opreme začeli izdelovati prve najpreprostejše štedilnike in peči na trda goriva. Tako je začelo Gorenje
TGO stopati na povsem novo pot — na pot, ki je vodila iz obrtniškega ■načina proizvodnje v tovarniškega. 1960. leta so se preselili v Velenje, na stari jašek, v prostore nekdanjih rudniških kopalnic. Delovna organizacija se je tedaj preimenovala v Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme Velenje. V naslednjih treh letih je Gorenje TGO že osvojilo tržišče ter se utrdilo poslovno in tehnično 1963. leta so postali prostori na Starem jašku za 559 delavcev znova pretesni. Spomladi 1963 leta so začeli graditi novo tovarno in jo odprli 3. julija 1964. Tega leta je 680 zaposlenih izdelalo 109.969 proizvodov, Gorenje TGO pa se je prebilo med največje jugoslovanske proizvajalce bele tehnike.
V Nazarjah je 1971 leta zrasla tovarna za
proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. 60 zaposlenih je začelo z delom 6. decembra 1971. S postavitvijo tovarne v Nazarjah je začelo Gorenje močno poganjati korenine tudi zunaj občinskih meja.
Zdaj ima Gorenje TGO, tozde v Nazarjah (Mah gospodinjski aparati), v Rogatcu — občina Šmarje pri Jelšah (kondenzatorji), na Ptuju (Elektronika) in v Črnomlju (kompresorji).
Izvoz Gorenje TGO se je pričel 1961 leta, ko so kupcu iz ZR Nemčije poslali 200 štedilnikov. Zdaj izvaža Gorenje TGO svoje izdelke v več kot 60 držav, doslej pa je izvozilo nad 13 milijonov gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov. Med tremi izdelki, ki pridejo s tekočega traku je zdaj skoraj vsak drugi namenjen izvozu.
Trdno odločeni, da bomo tudi v prihodnje dobro gospodarili, se delavci temeljne organizacije združenega dela TGO Gorenje-Mali gospodinjski aparati iz Nazsrij pridružujemo čestitkam delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirje.
V temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati so strokovnjaki sami razvili podstavek za ročni mešalnik in ga sami tudi izdelujejo. Novost je v tem, da podstavek ni statičen, ampak se vrti v nasprotni smeri, kot mešalnik, zato je tudi učinkovitost toliko večja.
— podstavek uporabljamo v gospodinjstvih za stepanje smetane, jajčnih beljakov,
mesenje testa, pripravo različnih mas in podobno;
—	podstavek je izdelan za vse tipe ročnih mešalnikov Gorenje, zato ga lahko dokupite za mešalnik, ki ga že imate doma, oziroma ga kupite istočasno z mešalnikom Gorenje;
—	pri uporabi podstavka lahko uporabljate priključke (me-silca in metlici), ki so priloženi podstavku.
Podstavek za ročni mešalnik
gorenje
Gorenje - MGA
Napori naše celotne družbe za stabilizacijo gospodarstva in težave v katerih so se znašli v Gorenju, terjajo od slehernega člana tega kolektiva, da skrbno spremlja in proučuje dosežene rezultate, hkrati pa je to tudi obveza, da se zaposleni sproti dogovarjajo, kako bodo delali, da bodo uresničili sprejete naloge in cilje. Tega se v največji meri zavedajo tudi v temeljni organizaciji združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah, ki je po doseženih poslovnih uspehih zagotovo ena najboljših v TGO Gorenje. Svoje dosežke in težave sproti spremljajo, odpravljajo pomanjkljivosti in se dogovarjajo o bodočih nalogah.
Dokaz dobrega dela in medsebojnih odnosov v preteklosti so tudi letošnji gospodarski dosežki. Vse najpomembnejše usmeritve tu prvo polletje so uresničili in presegli, čeprav jim tudi objektivnih težav pri zagotavljanju redne proizvodnje ni manjkalo. Skupno so izdelali 487.112 malih gospodinjskih aparatov. Količinsko je proizvodnja glede na enako lansko obdcb|° večja za dva odstotka, vrednostno pa za 37. Tudi izvozne načrte so presegli. Zahtevam in potrebam izvozne usmeritve so se prilagodili teko, da so dosegii največje možno koriščenje zmogljivosti.
Tudi operativni načrti za drago polletje so usmerjeni v izvoz, zato so prepričani, da bodo predvideni izvoz zagotovo dosegi L Letos mešalcev za Sovjetsko zve-
zo niso izdelovali, zato pa so močs3 povečali izvoz na konvertibilna tržišča in pričeli izvažati na zahtevna podrcčja Anglije, Kanade in Združenih držav Amerike.
Seveda jim tudi težav ni primanjkovalo, vendar so sproti rkrepali, c Opravljali pomanjkljivosti in s tem zagotavljal uspešnost svojih delovnih na~orov. Težave so imeli pri dobavah plastike, bakrene žice, ko-lektsrjev, transformatorjev in podobno. Ne samo, da so bile pošiljke domačih dobaviteljev neredne, tndi kakovost teh reprodukcijskih materialov je bile večkrat močno oporečna, kar je težave le še p: ve Sevalo. Pesti jih tudi problem izrabljenih strojev, zlasti za brizganje plastike in za brušenje gredi za mešalce, kjer se poleg slabe kakovosti opravljenega dela pojavlja tudi problem prevelikega izmeta. Precejšnjo pozornost boio rr.crali v bodoče nameniti tudi prevelikemu obsegu izostankov zaradi bolniške.
Dckaj pestra je dejavnost v tehnološkem oddelku, katerega uspešnost bedo z novo organizacijo še povečali. V zadnjem obdobju so tehnologi največ pozornosti namenili spremljanju in razreševanju tekoče problematike, osvajanju izpeljank za razne tipe ter izdelavi novih vzorcev, sprotnemu spremljanju in dopolnjevanju tehnološke dokumentacije, osvojitvi tehnologije stroja za mletje in dopolnjevanju naprave za podstavek, izdelavi projektov za različne tipe elektromo-
torjev, načrtom za pnev-matrki trans-port granulata, izdelavi projekta za ms?.o orodjarno v temeljni organizaciji in še bi lahko naštevali zahtevne in pomembne naloge. Nekaj težav so imeli s kontrolo kakovosti, ki pa jih bodo s prizadevanji slehernega delavca in ustreznih služb, skušali čimprej odpraviti.
Pomembna naloga, ki se je lotevajo, je tudi izgrajevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela. Pri tem bodo posebej poudarili kakovost opravljenega dela, skrbnost in gospodarnost, težje psgoje dela, inventivnost in ustvarjalnost predvsem pa bedo upoštevali tudi boljšemu nagrajevanju proizvodnega in ustvarjalnega dela ter zmanjšanju režijskih mest.
K uspešnemu poslovanju poleg dobrih medsebojnih odnosov precej prispeva tvorno delo družbenopolitičnih organizacij. Te so redno spremljale vsakodnevno tovarniško in širšo družbeno problematiko. Največ pozornosti so pri svojem delu pccvetile dohodkovni uspešnosti gospodarjenja, izvozno-uvoznemu področju planskim dokumentom, spretnemu obravnavanju delovnih dosežkov in delu delegacij. V prihodnje bodo družben :politične organizacije več časa in dela posvetile pripravljanja in uresničevanju stabilizacijskih programov.
V temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati so trdno odločeni, da bcio z delovno vnemo in zavzetostjo vseh zaposlenih, uresničili zahtevne delovne načrte. Glede na. dosedanje odgovorno delo in uspešnost jim moramo verjeti da fcodo uspeli.
"septembra' 1983 ★ Titovo Velenje	"".....""""........... ...... praznik občine mozirje	HSS C3S ★ stran 7
Proizvodnja modne konfekcije Elkroj
Zaostrene gospodarske razmere krepko ovirajo normalno 'poslovanje številnih delovnih organizacij.
To vsekakor ne velja za Modno konfekcijo Elkroj, ki vsem težavam navkljub . dosega izredne poslovne |j| uspehe, kar je nedvomno I tudi p|osledica pravilnih J poslovnih in razvojnih us-| meritev preteklega obdob-I j a. Kakovostni kazalci go-2 spodarjenja v prvem letoš-B njem polletju potrjujejo BI takšno ugotovitev, saj je m jasno, da je Elkroj še ve-
■	dno v samem vrhu sloven-5 ske tekstilne in konfekcij -
I ske industrije.
!	Fizični obseg proizvodnje
H	so glede na načrte za prvih
|	šest mesecev močno prc-
■	segli, dosežki v tem obdob-S	ju pa so kar za 44 odstot-■	kov večji, kot v enakem
I lanskem obdobju. Zlasti so mm povečali proizvodnjo za do-J mači trg, saj so dosegli kar M 65 odstotkov letnega na-H črta. Velik delež v njihovi S proizvodnji predstavljajo I kooperanti, saj so v prvem | polletju izdelali kar 49 od-
■ stotkov vseh izdelkov. Tudi na konvertibilno področje I izvažajo v skladu s pred-
■	videvanji. Samo po dopu-
■ stih, številka seveda ni zajeta v polletni obračun, so |P izvozili 40.000 hlač in tudi
■	sedaj v pretežni meri dela-5 jo za izvoz. Zaposleni se v
veliki meri zavedajo pome-
na in prednosti, ki jih nudi uspešen izvoz, zato dodatne delovne obveznosti z razumevanjem sprejemajo.
V letošnjem obdobju so ustvarili 57 odstotkov več celotnega prihodka, kot v lanskem primerjalnem obdobju, obilno pa so presegli tudi načrte. Proizvodnja za domači trg v celotnem prihodku predstavlja 70 odstotkov, plačani izvoz pa dobrih deset. Zelo pomembno je, da sta se v tem obdobju zelo izboljšali ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje. V celotnem prihodku je dohodek zastopan s 35,7 odstotki kar je za 71 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju.
Cisti dohodek je glede na enako lansko obdobje večji kar za 90 odstotkov.
Kljub stimulativnemu nagrajevanju se je delež osebnih dohodkov v čistem dohodku letos krepko zmanjšal, kar za 37 odstotkov čistega dohodka pa so namenili za poslovni sklad, torej za razširjeno reprodukcijo, kar je v tem času še kako pomembno.
Povprečni osebni dohodek v prvem polletju so dosegli 16.012 dinarjev, kar je za 25 odstotkov več, kot lani. Pri nagrajevanju dosledno upoštevajo določila dogovora o družbeni
Delovni kolektiv Modne konfekcije Elkroj Mozirje čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje.
usmeritvi razporejanja dohodka, ki pa jim kljub dobrim poslovnim rezultatom in kakovostnim kazalcem gospodarjenja, omejuje višino sredstev za osebne dohodke.
Ekonomičnost poslovanja se je izboljšala za 4 odstotke, rentabilnost pa kar za 46, kar le še utrjuje položaj Modne konfekcije Elkroj v vrhu sorodne slovenske industrije. Zelo zadovoljiv je tudi izvoz na konvertibilno tržišče, vendar na višino osebnih dohodkov vpliva znatno manj, kot lani.
Se najmanj spodbudno je stanje na področju novih naložb, saj v prvem polletju na tem področju niso kaj prida postorili. Kaže, da se bo stanje do konca leta bistveno izboljšalo, kljub še vedno težkim razmeram. Pričenjajo z razširitvijo in posodobitvijo li-kalnice in kontrole, kmalu bo steklo preurejanje prostorov za nov obrat v Lu-čah in za skladišče v Gornjem Gradu, pospešeno pa pripravljajo projektno dokumentacijo za novo tovarno v Šoštanju.
V Elkroj u seveda ničesar ne prepuščajo naključju, zato v tem obdobju pospešeno sklepajo in zaključujejo posle za pomlad in poletje 1984.
V obdobju od landke do letošnje jeseni, med obema praznikoma občine Mcairje torej, so v nazaeski lesni industriji Gorenje-Glin namenili veliko > pozornosti inovim naložbam. Z njimi so že in še bedo posodobili proizvodne in tebnolo-3ke postopke, zagotovili so si prodor na tuja tržišča, odpravili fcoio nekatera ■težja dola, izboljšali delo na področju vzdrževanja, precej pa prispevali tudi k lepšemu okolju na celotnem industrijskem pircc*oru.
Skupno so za vsa Vlaganja dccdej prispevali 90 milijona-/ dinarjev. Poglej mo nekatere najpomeojibnejše naložbe čn dosežke:
POSTROJENJE, TRANSPORT, LUPLJENJE in KROJENJE GOZDNIH SORTIMENTOV. Za to naložbo so namenili 27 milijonov dinarjev, zagotovili pa eo jih na podlagi scvlaganj z oaizarskirn Gozdnim gospodarstvom. Naložba je v gradnji, ki bo končana čez .mesec dni. Njene prednosti so očitne:
gorenje
—	zagotovili bodo ohranjanje kakovosti lesa in smotTo koriščenje lubja;
—	odpravila težka dela v gesdarstvu, kar je glede na znano pomanjikrnje delovne sile v gezd-i proizvodnji še kako pomembno;
glin nazarje
dela pri cepljenju in ranre-zovan/j lesa za potrebe proizvodnje iivemih plošč. Naložba je veljala 20 milijonov dinarjev.
OBNOVA ZABOJARNE,
ki j d pred čaocm pogorela.
Lesna industrija Gorenje G/in Nazarje čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje in jim želi tudi v prihodnje veliko novih delovnih zmag in pridobitev/
— z napravo za lupljenje leea bado precej prispevali tudi k čistejšemu okolju.
IVERILNIK za proizvodnjo iverja iz dolgega lesa. Tudi iverilniik, ki že dela, bo odpravil številna težka
V obnovitvena de i a so doslej vložili 10 milijonov dinarjev, celotna naložba pa bo ■veljala 70 milijonov. V nekdanji zaboj arrni bodo uredili prestare za vzdrževalno dejavnost. Ti,ko bodo vzdrže-
valcem zagotovili bel j še delovne pogoje in uspešnejše delo na področju vzdrževalni a .strojev in naprav za vos temeljne organizacije združenega dela.
DOPOLNITEV PROIZVODNJE IVERNIH PLOSC.
S posodobitvijo proizvodnje vernih plošč so si zagotovili izvoz na tuja tržišča. Skupno so za to naložbo'namenili 30 milijonov dinarjev, naprava pa že deluje in prinaša prve obetavne izivozne dosežke.
RAČUNALNIK. Precej sredstev so namenili tudi za covlaganja za nakup računalnika za potrebe domačih organizacij združenega dela.
Zelo uspešni eo bili tudi na izvoznem področju. Glede na Irr.dko leto so izvoz povečali za 19 odstotkov, še bolj pomembno pa je, da se je bistveno spremenila sestava izdelkov za izvoz. Vse večji je namreč delež polizdelkov in končnih izdelkov, vse manjši pa delež lesne surovine.
Poudariti velja še eno spodbudno ugotovitev. Precej je namreč zaživela inovacijska dejavnost, s katero ■se v preteklosti mi:o mogli prav pohvaliti. Izboljšave ■in novosti so predvsem usmerjene v manjšo porabo materialov in v nadomeščanje rezervnih delov in naprav iz uvoza z dorr&SLmi.
Deja.nrko so derlej z izboljšavami prihranili 5,4 milijona dinarjev.
8. stran ★ fiaS CaS
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
Titovo Velenje * 8. septembra 1983
Krajevna skupnost Rečica
Obilo
uspehov in novih nalog
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje so se odločili, da bodo delovni ljudje in občani Gornje Savinjske doline letošnji občinski'praznik slavili na Rečici ob Savinji in s tem počastili 40-letni-co napada 6. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra na žandarmerijsiko postajo na Rečici. Danes lahko s ponosom ugotovijo, kako zelo se je izboljšalo življenje delovnih ljudi, kako se je spremenila njihova izobra-
pravice. Stari trški prostor je bil nekaj pred cerkvijo, kjer ob bližnji hiši še stoji »pranger« — sramotilni kamen. V bližini starega naselja stoji tudi Tavčarjev dvor, stavba iz 16. stoletja, ki jo jo med leti 1580—1597 kupil ljubljanski škof Ivan Tavčar.
Prebivalci krajevne skupnosti Rečica so znani po svoji marljivosti in zvrhani meri solidarnosti. Dokaz zato so številne zahtevne naloge, ki so jih uresničili v tem srednjeročnem obdob-
Osebna izkaznica
Krajevna skupnost Rečica ob Savinji je sorazmerno velika po številu prebivalcev in po površini ter obsega 13 naselij:
— Rečica ob Savinji, Dol—Suha, Grušovlje, Homec, Nizka, Poljane, Prihova, Spodnja Rečica, Šentjanž, Trno-vec, Varpolje in Zgornje in Spodnje Pobrežje. Na njenem območju je: 2.208 prebivalcev, 649 gospodinjstev, 657 stanovanj, 1.082 aktivnih prebivalcev, 233 otrok do 7 leta starosti, 230 otrok od 7 do 15 leta starosti, 239 učencev, 103 srednješolci, 13 študentov, 742 delavcev, 369 kmečkih prebivalcev, 259 aktivnih kmetov, 152 zaščitenih kmetij, 47 kmetov s priznanim statusom, 26 raznih obrtnikov, 28 avtoprevoznikov, 2 skupni obratovalnici, 15 popoldanskih obrtnikov, 5 gostincev, 184 telefonskih naročnikov in 2 javni govorilnici.
Na območju krajevne skupnosti imajo sedež naslednje organizacije združenega dela: Modna konfekcija Eikroj, tozd Transport in gradnje GG Nazarje, tozd Blagovni promet, centralno skladišče in dve poslovalnici ZKZ Mozirje, 4 poslovalnice Trgovske delovne organizacije Savinja in Gostinsko podjetje Turist z obratom »Dren« na Rečici.
zbena in kulturna raven in kako uspešno so tudi v razvoju materialnih osnov držali korak s splošnim napredkom samoupravne socialistične družbe.
Naselje Rečica ob Savinji ima bogato zgodovino, saj se kraj prvič omenja leta 1247 kot vas Villa Rize, leta 1350 pa je dobil trške
Zbor borcev VOS




V splet prireditev ob prazniku občine Mozirje sodi tudi drugi zbor pokrajinske skupnosti borcev varnostno -obveščevalne službe OF za Štajersko, ki bo v nedeljo, 11. septembra pri spomeniku v Savinjskem gaju. Pred zborovanjem bodo borci ocenili svoje delo v preteklem obdobju, spregovorili o bodočih nalogah, za tem pa si bodo ogledali razstavo likovnih in kiparskih del Janka Dolenca na Rečici ob Savinji.
ju. Med drugim so zgradili mrliško vežico in uredili okolico pokopališča, zgradili nov gasilski dom na Ročici, posodobili 5 kilometrov krajevnih cest, na Pobrežju so prenovili stari gasilski dom in v njem uredili trgovino, postavili nekaj avtobusnih čakalnic in močno razširili telefonsko omrežje.
Tudi v letošnjem letu ne manjka številnih zahtevnih nalog, od katerih so nekatero že uresničili. Med drugim so razširili in posodobili lokalno cesto od Rene-ka do Rečice, krajani zaselka Vimpasle so s prostovoljnim delom in s pomočjo drugih dejavnikov položili
Rečica je prijeten kraj pod obronki mozirskih planin
asfaltno prevleko na cesti od Rečice do svojega kraja ter sami uredili kanalizacijo, v Grušovljah gasilci pridno obnavljajo svoj dom, v načrtu pa imajo še izgradnjo vodnega zbiralnika, obnovo prosvetnega doma na Rečici, pripravo lokacijske dokumentacije za stanovanjski blok na Rečici, postavitev nekaterih avtobusnih čakalnic in še bi lahko naštevali. Sredstva za vsa ta dela so prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom, svoj delež pa so prispevale tudi nekatere organizacije združenega dela in krajevna skupnost Rečica ob Savinji. Tudi uresničevanje bodočih zahtevnih nalog bo temeljilo na pomoči in sodelovanju prebivalcev, združenega dela in družbenopolitične skupnosti.
Ob vseh uspehih in dosežkih so si v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji zadali še vrsto pomembnih nalog, katerih uresničitev bo celotni krajevni skupnosti zagotovila še hitrejši in obetavnejši razvoj. Še naprej želijo urejati in posodabljati krajevne ceste, čeprav so bili na tem področju zelo uspešni že v tem srednjeročnem obdobju. Pitne vode je trenutno dovolj, ob pospešeni stanovanjski izgradnji in ob morebitnih požarih pa bo preskrba z vodo že kritična. Z namenom, da bi zagotovili normalno oskrbo s pitno vodo za novo stanovanjsko naselje, za avtokamp in za industrijsko-obrtno področje v Spodnji Rečici, nameravajo zgraditi večji
vodni zbiralnik nad Rečico. Telefonsko omrežje je dokaj razširjeno in zadovoljuje potrebe številnih prebivalcev. Malce neugoden je poslovalni čas pošte, ki je odprta le v dopoldanskem času, poleg tega je pošta slabo tehnično opremljena, problem pa so tudi neustrezni poslovni prostori.
Glede na število obrtnikov, je obrtna dejavnost dokaj močna, manjkajo pa nekatere prepotrebne dejavnosti, kot so recimo popravilo gospodinjskih aparatov, čevljarstvo, šiviljstvo, frizerstvo in podobno. Prav tako zaskrbljujoče je dejstvo, da v krajevni skupnosti in proizvodnih obrtnih delavnic, ki bi dopolnjevale industrijo na tem območju. Zaradi bližine in povezave s turističnim centrom na Golteh, bi v krajevni skupnosti lahko v večji meri razvijali izletniški in dopustniški turizem. Zelo ugodne so tudi možnosti vključevanja kmečkega turizma v turistično ponudbo, saj ima ta zvrst v tej krajevni skupnosti bogate izkušnje.
Glede na pospešeno stanovanjsko izgradnjo in naraščanje števila prebivalcev na Rečici predvidevajo, da se bo močno povečalo število šoloobveznih otrok. To seveda pogojuje izgradnjo nove popolne osemletke, saj bi s tem razbremenili tudi centralno osnovno šolo v Mozirju. Vsekakor o pomenu osemletke za kraj ni treba posebej razglabljati.
Kulturna dejavnost v kraju je dokaj razgibana, saj na Rečici pridno delu-

Gasilci iz (Jrušovelj pridno obnavljalo svoi dom
jejo kulturno društvo, dramska skupina, pevski zbor ter godba na pihala. Nosilec kulturne dejavnosti je prosvetno društvo »Franc Skok«. Za še bolj pestro dejavnost na kulturnem področju pa manjkajo ustrezni prostori, saj je prosvetni dom na Rečici v tako slabem stanju, da ne ustreza več svojemu namenu. Krajevna skupnost je doslej namenila precej sredstev za obnovo dvorane in odra v prosvetnem domu, svoj delež pa bi morale prispevati še kulturna in stanovanjska skupnost. Zelo razvejana je tudi rekreacijska in športna dejavnost, Nosilca telesnokulturne dejavnosti v krajevni skupnosti sta športno- društvo »Mladost« in osnovna strelska organizacija . »Slavko Šlander«. Da bi zadovoljili potrebe vseh . prebivalcev, nameravajo zgraditi slačil-nice pri nogometnem igrišču, telovadnico in šolska športna igrišča ob predvideni novi šoli, v naselju Dol-Suha pa nameravajo zgraditi strelišče. Poleg tega v krajevni skupnosti pridno delujejo gasilska društva, čebelarska in lovska družina, društvo upo-
kojencev, pred kratkim je zaživelo tudi planinsko društvo in še bi lahko naštevali.
Dokajšnja ovira pri nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti je vsekakor neizdelan urbanistični načrt. Osnutek načrta so sicer izdelali že leta 1980, in zanj pripravili široko javno razpravo. Zaradi sprememb pri oblikovanju prostorskega dela družbenega načrta občine Mozirje in novih določil glede razvrščanja kmetijskih zemljišč je izdelava urbanističnega načrta za Rečico začasno prekinjena, z delom pa bodo nadaljevali, ko bodo osnutek načrta uskladili z novo zakonodajo. Z uspešno uresničitvijo te zahtevne" naloge bodo na Rečici vsekakor pospešili stanovanjsko in drugo izgradnjo ter kraju in krajevni skupnosti v celoti zagotovili obetavnej-ši napredek.
Prebivalci vseh naselij
krajevne skupnosti Rečica so se doslej ob uresničevanju zahtevnih razvojnih nalog še vedno izkazali, vsi ti dosežki, njihovo marljivost in solidarnost pa so pogoj za lepši jutrišnji dan.
	. ■ 1
	jj
■rA, "'■jgil	
fffFŠl	i!
1M	......
»Pranger« in Tavčarjev dvor pričata o bogati zgodovini kraja in njegove okolice
8. septembra 1983 -k Titovo Velenje
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
nas cas * stran 9
Gornje savinjska cTolina
soia
Padla je zadnja sovražnikova postojanka
Močna vermanska in policijska posadka v Mozirju, v kateri je bilo tristo verraanov in policistov, je bila stalna grožnja drugim osvobojenim predelom ' Savinjske doline. Podoben značaj so imele obrobne postojanke Letuš, Šmartno ob Paki in Braslovče. Tudi te so bile številčno zelo močne, saj je bilo v Letušu 70, v Šmartnem 100, v Braslovčah pa 120 mož posadke. Te postojanke so zadrževale razširitev osvobojenega ozemlja proti vzhodu v Spodnjo Savinjsko dolino in ovirale zveze obeh dolin.
Vse zgoraj naštete posadke so bile v močno utrjenih postojankah. Obdane so bile s 'strelskimi jarki, z bodečo žico, z bunkerji in drugimi ovirami, ki so 'oteževale dostop. Posadkam so zaradi bližine in lahkega dostopa v primeru potrebe lahko priskočile na pomoč močne nemške enote iz so-sedr.ijih postojank. V Celju je bilo v tem času kakih 4000 vojakov, v Šoštanju 1000, v Velenju 300, na Polzeli 200, v Slovenj Gradcu 800 in na Vranskem 52. Ta [vojska, ki je torej štela nad šest tisoč mož, bi lahko uspešno posredovala in morda celo onemogočila partizanske načrte.
Štab IV. operativne cone je posrečeno taktiziral in izigral Nemce, kot že velikokrat. S svojimi brigadami je nameraval hkrati, v eni sami noči, napasti Mozirje, Letuš, Šmartno ob Pakii in Braslovče. Da hi pa odtegnil nemške sile s tega področja, je s Šercerje-vo in Bračičevo brigado ter s Kozjanskim odredom 10. septembra napadel nemško postojanko na Kozjanskem in tam ustvarjal osvobojeno ozemlje. Dva dni zatem, ko je bila zrušena postojanka v Kozjem, se je začela velika partizanska cfanziva na postojanke na mejnem področju med Gornjo Ln Spodnjo Savinjsko dolino.
Za napad na Mozirje je bila določena Šlandirova brigada. Ta je v teh akcijah dobila najodgovornejšo nalogo, od katere je bil odvisen končni uspeh celotne operacije. To je bila zanjo velika odgovornost, hkrati pa tudi priznanje.
Nemci so Mozirje spremenili v dobro utrjeno središče obrambnega sistema na prehodu z osvobojenega ozemlja v spodnji del Savinjske doline. Sovražnik se je v njem dobro utrdil v šoli, v žup-nišču, v prosvetnem in sokol-skem domu ter v otroškem ivrtcu. Postojanke okrog cerkve so Nemci obdali z barikadami iz tesane-ga lesa v višini 2 do 3 metra, z žičnimi ovirami širine okrog 30 do 40 metrov, z minskim poljem in s strelnimi jarki. Ob drugih postojankah in okrog Mozirja pa so bili postavljeni burkerji, kar je zelo otežsLo prodor v trg. V teh postojankah so bili vermani (264) in orožniki. Posadka je bila številčno, v primerjavi z moštvom Šlandrove brigade kot napadalcem, zelo močna, kar je terjalo zelo skrbne priprave. Štab Šlan-drove brigade je lahko poslal v akcijo le 452 borcev pehote in 36 artilerijcev, vendar še ti niso bili vsi oboroženi.
Ob 18. uri se }e s položajev v Bočni, na Otoku in v Kropi napotila brigada na akcijo. Glede na povelje štaba IV. operativne cone o konspirativnosti so borci molče korakali, ko je nenadoma nekdo začel izpod vrha Dobrovelj spuščati rdeče rakete. Tedaj so se h komandantu vrnili tudi cbvešče-(valci, ki so ves dan opazova'i sovražnikove premike 'okrog Mozirja. Ugotovili so, da tamkajšnja posadka ne sluti, da jo bodo napadli in da ni dobila čez dan nobenih okrepitev. Zelo slabo pa so
varovali konspirativnost akcije in-tendanti, ki so že ob treh popoldne prepeljali v Nazarje 13 voz, s katerirrfi bi po akciji odpeljali plen. Obveščevalci so slišali med prebivalstvom v Nazarjah govorice o napadu na Mozirje. To je
nehal streljati in borci so priložnost izkoristili za vdor v postojanko. Vdalo se je 25 vermanov z orožjem, drugi pa so pobegnili v postojanke okoli cerkve. V iuriš-nem bolnem redu so nato borci I. bataljona nadaljeva1! pot proti
•napadu na postojanko v sokol-skem domu. Po polurnem boju se je ta postojanka predala, po kratkem boju pa sta se vdali tudi posadki v prosvetnem domu in v otroškem vrtcu. Tako je I. in III. bataljonu uspelo, da sta do ene
Gasilsko društvo Nazarje
člani gasilskega društva Nazarje se zahvaljujemo vsem organizacijam in prebivalcem za izredno sodelovanje in pomoč ter vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline iskreno čestitamo ob njihovem prazniku!
I. bataljon Šlandrove brigade na poti proti Rečici
komandanta Jermana razjezilo, zato je ukazal, naj gredo na čelo brigade zastavonoše, šramel in harmonikarji. Borci so nato veselo razpoloženi, med igranjem in petjem, ki je dvigalo borcem moralo, prikorakali v Nazarje. Tu so se bataljoni ločili in se usmerili vsak na svoje območje napada. Komandant brigade Mirko Jerman je šel z II. bataljonom, da bi neposredno vodil to enoto, njegov namestnik Franc Zavasnik-Božič je odšel z isto nalogo s I. bataljonom, pomočnik političnega komisarja Matija Knap pa s III. bataljonom.
Ob 21. uri so bataljoni zavzeli do ločene položaje. Načrt je predvidel, da se napad na postojanko v Mozirju izvede koncentrično, in sicer vsak bataljon z dvema četama, po eno četo pa bi imeli v rezervi.
_ Sovražnik je imel dobro organizirano opazovaV.o službo. Iz zvonika so odkrili premike borcev I. bataljona. Takoj so jih obsuli z mitralješkim ognjem iz zvonika, v katerem so imel štiri mitraljeze. Nato so odprle nanje ogenj tudi posadke bližnjih bunkerjev. Tako se je že pred določeno uro okrog 2L20 po prvih nemških strelih začel hkratni napad vseh treh bataljonov.
Borci I. bataljona so se kljub hudemu ognju priplaz;li na juriš-no oddaljenost od bunkerjev in postojank. S teh položajev so odprli ogenj na postojanko in prisilili sovražnika, da je zapustil prve utrjene položaje in se umaknil za leseno ograjo ekrog postojank. V pripravi na juriš je štab bataljona določil dva mitralješka oddelka za naskok z južne strani. To pregrupiranje je bilo opravljeno kljub nenehnemu sovražnikovemu ognju. Po znaku »na juriš« so borci najprej zmetali ročne bombe za obrambni pas postojanke. Tedaj je sovražnik delno pre-
orožniški postojanki. Med potjo k njej so likvidirali še bunkerje na levi strari ceste. Po kratkem boju so nato uničili manjšo orož-niško postojanko s posadko osmih mož. Po tem uspehu so začeli preiskovati okoliške hiše in ujeli še deset vermanov. Med prodiranjem proti cerkvi so uničili še nekaj bunkerjev. V jutranjih urah so zavzeli položaje za zadnjimi hišami ■pred cerkvijo, od koder so z mitralješkim ognjem in minometom obstreljevali posadko v postojankah in v zvoniku. Zaradi hudega sovražnikovega ognja pa skupini borcev m uspelo, da bi se prebila prek mostu bliže k postojanki. Borci I. bataljona so še ob svitu vztrajali na svojih položajih. V jutranjih urah pa sta bila ranjena komandant bataljona in njegov namestnik.
III. bataljon je prodiral proti glavni postojanki od žage pred Mozirjem, kjer je 2. četa zavila na levo, da vsposta/i zvezo z II. bataljonom, 1. in 3. četa pa sta se usmerili na levi breg Savinje in ob njem prodirali proti žičnim oviram. Ti dve četi sta se uspeli prebiti čez žične ovire, v naskoku sta najprej pregnali sovražnika iz strelskih jarkov, nato pa kljub močnemu mitralješkemu ognju zavzeli tri bunkerje. Prva četa je nato postavila zasedo pri mostu čez Savinjo in začela obstreljevati zvonik. Tako je Nemcem zaprla izhod iz trga proti Savinji, borcem 3. čete pa je omogočila, da so razoroževiali vermane po bunkerjih. Nato je 3. četa s skupino borcev I. bataljona, ki je operirala desno od nje, napadla postojanke v šolskem in prosvetnem domu ter v otroškem vrtcu. 2. četa je medtem uspela skupaj t borci II. bataljona izbojevati prehod skcci žične ovire. Po hudem boju je zavzela strelske jarke ter dva bunkerja. 2. četa je nato prodrla v notranjost trga in pomagala pri
ponoči zavzela vse manjše postojanke in bunkerje, pri tem pa je bilo ujetih okrog 100 vermanov in orožnikov. Po tem uspehu so se borci obeh enot razmestili na položaje okrog cerkve, da bi pomagali II. bataljonu pri likvidaciji glavnih postojank v šoli, v žup-rvišču in v cerkvi. '
II. bataljon je zavzel pri napadu položaje od griča Brdca čez glavno cesto do Savinje. 3. četo. ki je prodirala ob glavni cesti, je sovražnik zaustavil s hudim ognjem iz zvonika tn obcestnih bunkerjev. 1. četa je v naskoku zavzela bunker ob Savinji in zaplenila mitra-ljez in tri puške. Borci 2. čete pa so z Brdca obstreljevali glavne po-
stojanke. Poskus naskoka je sovražnik z izredno močnim mitralješkim ognjem odbil. Približevanje postojanki je bilo izredno težavno. Sovražnik je namreč ob začetku napada zažgal kozc^ec Ln neko gospodarsko poslopje. Ogenj je tako razsvetljeval okolico postojanke, da so imeli Nemci zelo dober pregled nad položaji Šlan-drovcev. Videti je bilo vse do Na-zarij. Velike težave so bile tudi pri namestitvi topa na položaj. Ko so ga peljali iz Nazarij proti Mozirju, so Nemci iz zvonika obstreljevali cesto in morali so ga obložiti z vrečami peska, da so ga lahko pripeljali na oddaljenost 250 metrov do postojanke, od koder so nato z neposrednimi streli obstreljevali predvsem zvonik in cerkev. Obstreljevanje s topom je bilo zelo uspešno. 2e po prvih zadetkih se je moral sovražnik umakniti iz štirih bunkerjev, proti jutru pa tudi iz šole in iz zvonika v cerkev, tu pa s-je izredno močno upiral. Zaradi hudega ognja topničarji niso uspeli odpeljati topa, temveč so ga morali razstaviti in ga odnesti, s položajev. Ko se je zdanilo, je glavnina Šlandrove brigade'blokirala še nezavzete postojanke in jih nato ves dan obstreljevala.
Cez dan je sovražnik z izpadi poskušal prebiti blokado, toda Šlandrovci so ca vsakokrat odločne zavrnili. Okrog 17. ure se ie vsa Šlandrova brigada spet približala postojankam okrog cerkve.
Sovražnik je verjetno opazil osredotočenje sil in priprave za nov napad ter uvidel, da se ne bo mogel braniti. Prav gotovo ga je de-moraliziralo tudi to, da ni dobil pričakovane pomoči. Najprej je zapustilo postojanko deset vermanov, nato pa se je predal še nek funkcionar. Tega so poslali nazaj v postojanko, da bi pozval posadko na predajo. Kmalu nato je sovražnikov ogenj prenehal in na em od sovražnikovih postojank se je pojavila bela zastava. Šlandrovci so nato z vseh strani pohiteli k postojankam in razorožili 153 vermanov. Tako je po dvajseturnih bojih ob 17.30 padla najbolj utrjena sovražna postojanka na meji med Gornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Za to zmago je darovalo svoje življenje p>et Šlandrov-cev, pet jie bilo huje in 35 laže ranjenih. Sovražnik je imel po partizanskih podatkih 51 mrtvih, več ranjenih, ujetih pa jih je bilo
skup>aj 255. Šlandrovci so takoj po bojih začeli zbirati plen. Dobili so 225 pušk, 5 lahkih mino-metov, 12 težkih mitraljezov, 10 puškomitraljezov, 121 min za mi-nomete, 203 bombe, 80.000 nabojev, dva osehna in en tovorni avto ter velike količine vojaške opreme.
Med bojem se je morala borcev očitno stopnjevala. Čim več postojank in bunkerjev je padlo in čim več je bilo ujetih in zaplenjenega orožja, tem srčneje so se borili. Težave pa so bile predvsem v tem, da je imel sovražnik za obrambo izredno dobre položaje in da so bili borci ves čas napada izpostavljeni ognju. Zato je bila tudi zveza med bataljoni včasih pomanjkljiva, dobra pa je hila med štabom brigade in operativnim štabom. Odlikoval se je brigadni poveljniški kader, ki je vodil akcijo.
2e eno uro po predaji posadke je štab dobil sporočilo, dj poskuša sovražnik prodreti v Letuš. Zato je poslal III. bataljon na položaje proti temu kraju. Še pred njegovim prihodom pa so borci Tomšičeve brigade sovražnika uspešno zavrnili in III. bataljonu ni bilo treba poseči v boj. V zasedi p>a je ostal od 19. ure do 8. ure zjutraj naslednjega dne. Pred odhodom je porušil še most iz armiranega betona čez Savinjo v Letušu, ki je bil dolg okrog 40, širok pa 10 m. Za miniranje so porabili 320 kg razstreliva.
Tudi gorska baterija je po zavzetju postojanke v Mozirju takoj odšla' na pot. Dobila je nalogo, da pomaga Tomšičevi brigadi pri zavzetju postojanke v Šmartnem ob Paki. Že med potjo p>a je zvedela, da so Tomšičevci štrli odpor sovražnika v tej postojanki, zato je odšla na položaje v Bočno.
II. bataljon je po zavzetju postojanke dobil nalogo, da spremi ujete vermane v Bočno in tja pripelje ves zaplenjeni material in orožje. Ena od čet tega bataljona pa je morala v zasedo na Slap« pri planini Kraška. V trgu je ostal le I. bataljon, ki je skrbel za vzdrževanje reda. Štab brigade se je tako pripravil na morebitni nemški vdor v Mozirje.
Po uničenju postojank je zavladalo med prebivalstvom veliko veselje. V Mozirju je bil zvečer po osvoboditvi velik miting, na katerem so nastopili tudi Šlandrovci.
gospodarska zbornica Titovo Velenje
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru - prazniku občine Mozirje
tudi v bodoče jim želi novih delovnih zmag in pridobitev!
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1
Tozd SPLOŠNO ZDRAVSTVO TITOVO VELENJE Tozd SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE Tozd ZOBOZDRAVSTVO TITOVO VELENJE Tozd BOLNIŠNICA - ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestitamo za 12. september — praznik občine Mozir-jel
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
Delavci Gozdnega gospodarstva Na zarje iskreno čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje.
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE
Titovo Velenje * 8. septembra 1983
Beogradska banka
Temeljna banka Ljubljana
Beogradska banka čestita sojim varčevalcem in vsem delovnim ljudem Gornje Savinjske doline ob njihovem prazniku — 12. septembru, prazniku občine Mozirje.
Beogradska banka, Temeljna banka Ljubljana spodbuja razne oblike zbiranja in združevanja sredstev, na drugi strani pa namenja precej pozornosti vlaganju sredstev v povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilna področja ter za razvoj primarne kmetijske proizvodnje.
Na konferenci delegatov poslovne enote v Žalcu so za lani načrtovali, da bi se bilančna vsota povečala na več kot milijon dinarjev, načrt pa so presegli za devet odstotkov. Sredstva delovnih ogranizacij so se z združevanjem depozitov ter z ostalimi sredstvi v primerjavi s planom povečala za enajst odstotkov. Tudi sredstva občanov so bila večja, kot so načrtovali. Zanimiv je tudi podatek, da so lani zabeležili rast deviznih vlog in to kar za enajst odstotkov. Bilančno vsoto
povečujejo sredstva, sklenjena in dogovorjena s samoupravnim sporazumom med Obrtnim združenjem iz Zaka ter iz drugih občin.
Ena izmed osnovnih nalog v letošnjem letu je, da bodo ohranjevali devizno likvidnost ter izboljšali plačilno bilančni položaj. Stalna naloga poslovne enqte v Žalcu je, da se 'ohrar.i dinarska likvidnost Beogradske banke, Temeljne banke kot celote. Poslovna enota v Žalcu si bo prizadevala pridobiti čim več dinarskih in deviznih sredstev, pospeševala bo kreditiranje izvoza, pred .'sem na konvertibilna tržišča ter skrbela za uresničevanje ciljev in nalog kreditno-monetarne politike v tem letu. Banka si bo prizadevala tudi za pridobivanje dopolnilnih sredstev ter za združevanje dela in sredstev.
Pomembna naloga bo tudi, da
bi članice del sredstev združile za določen namen ter tako prispevale k izboljšanju strukture v banki kot celoti.
Za izboljšanje strukture sredstev bo banka članice spodbujala k združevanju in k vezavi čistega dohodka ter tako omogočila dopolnilna sredstva članicam, ki so-vlagajo v druge organizacije združenega dela. Njihov namen bi bil, da bi se na osnovi dohodkovnega povezovanja s sovlaganjem zagotovili oskrbo s hrano, surovinami in z reprodukcijskim materialom. Gre za tiste, ki s sovlaganjem ustvarjajo devizna sredstva.
Posebno skrb bo Beogradska banka namenila kreditiranju kmečkega turizma in preusmerje-nju kmetij preko pristojne-kmetijske organizacije, z namenom, da bi povečala blagovno tržno proizvodnjo.
I|= zavarovalna skupnost triglav n
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. - 63001 Celje t
I. sol. o. LJUBLJANA Celje, ul. XIV. divizije 4
Zavarovalna skupnost Triglav
Območna skupnost Celje
63001 CELJE, Ulica XIV. divizije 4
Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOST!
Svoje usluge nudi Zavaro-vailna dkupnost Triglav —
Območna skupnost Celje, t ŠENTJUR PRI CELJU, te-na sedežu delovne skupno- i lefon 741-077 sti v Celju ter prek krajevnih zastopnikov in predstavništev:
SLOVENSKE KONJICE, telefon 751-433
1 (MOZIRJE, telefon 831-030
|
! ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, OBMOČ-\ NA SKUPNOST CELJE
ŠMARJE PRI JELŠAH, te- j čestita vsem delovnim Iju-lefon 821-010	I dem in občanom občine
Mozirje za 12. september
TITOVO VELENJE, telefon 851-301
ŽALEC, telefon 710-620
LAŠKO, telefon 730-866
— njihov občinski praznik.
Čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — občinski praznik se pridružuje tudi kolektiv ZDRUŽENIH LEKARN TITOVO VELENJE
® ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE lilu
Z »eljo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju iskreno čestitamo vsem zadružnim delavcem in članom ter delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirjel
podjetje za urejanje voda celje, škvarčeva 4, p. p. 144
NIVO — PODJETJE ZA UREJANJE VODA, CELJE,
je na začetku gradilo izključno objekte za obrambo pred 'vodo in meSaracijiske objekte, bilo pa je prisotno tudi pni reševanju težav poi oskrbi z vodo. Leta 1974 je NIVO sprejel nove, smelejše razvojne usmeritve. Določene so bile naslednje usmeritve:
—	načrtovanje, razvoj in .realizacija vodnogospodarskih objektov, potrebnih raz-'VC(ju drugih painog in gospodarstvu,
—	Aktivno vključevanje v reševanje problemov varstva voda z razvojem lastne tehnologije čiščenja voda in organiziranje proizvodnje opreme v te namene,
— irazvoj industrije gradbenega materiala, in sicer elementov in sistemov, ki so potrebni vodnemu in komunalnemu gospodarstvu.
NIVO, PODJETJE ZA UREJANJE VODA CELJE, se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za občinski praznik — 12. september!

'M iSBfc* t:
~---"»-'Pl*«*«^ ;

ZCP cestno podjetje celje n. sol. a.
."»i*
■
■:.•■■■■■.:.yw,'*

>
S
S
čestitkam in pozdravom delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — občinski praznik se pridružujejo tudi delavci
CESTNEGA PODJETJA CELJE,
ki na območju Gornje Savinjske in Zadrečke doline vzdržujejo regionalno cestno mrežo.
CIHIKARHIA
TOZD Kemija Mozirje
CINKARNA CELJE in njene temeljne organizacije združenega dela, posebej še KEMIJA MOZIRJE, čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob njihovem prazniku — 12. septembru in jim želijo še veliko delovnih zmagi
tjfr-'i t*-- :
8. septembra 1983 * Titovo Velenje	_ PRAZNIK OBČINE MOZIRJE _fiaS CaS * stran 11
ŽELEZARNA RAVNE
n. sol. o.
SLOVENSKE ŽELEZARNE |wavne| RAVNE NA KOROŠKEM
Stanovanjski blok v Nazarjah
Proizvodni program temeljna organizacije združenega dela Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji:
—	zobniki (zobati venci)
—	kolesne dvojice
—	noži za kmetijske stroje
—	strojni deli
—	kompletne krožne žage (stroji) za rezanje kovin v hladnem
Železarna Ravne je znana kot proizvajalec plemenitih jekel, izdeluje pa tudi visoko-kvalitetna jekla za proizvodnjo nožev, ki se uporabljajo za najrazličnejše namene. Z uspehom uveljavljajo proizvodni program nožev za
Ob prazniku občine Mozirje čestitajo delavci Kovinarstva Ljubno ob Savinji vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ter jim želijo, da bi s skupnimi močmi tudi v prihodnje slavili nove delovne zmage na vseh področjih dele in živi jenjal
Tozd Kovinarstvo Ljubno ob Savinji
kmetijske stroje. Noži so izdelani iz takšnih vrst jekel, ki odgovarjajo posameznim zahtevam uporabe. Kvaliteta nožev je pogojena tudi s pravilno toplotno obdelavo, ki jo zagotavljajo strokovnjaki Železarne na osnovi dolgoletnih izkušenj.
Modemi postopki indukcijskega kaljenja omogočajo doseganje visoke trdote rezilnega dela in tudi visoke trdnosti ostalega dela noža. Obseg proizvodnega pro-
grama nožev za kmetijske stroje želijo nadalje širiti, zato so vedno pripravljeni izdelovati tudi ostale nože za te namene po želji kupca. V temeljni organizaciji Kovinarstvo se nenehno trudijo, da bi svoj proizvodni program obogatili s svojimi lastnimi izdelki. Rezultat teh naporov sta dva nova izdelka, ki so jih razvili sami in jih bodo pričeli izdelovati prihodnje leto. To sta dvižna ploščad in žaga za rezanje kovin.
VEGRAD, n. sol. o.f TITOVO VELENJE Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9 a
Tozd Gradbenik Ljubno ob Savinji
Delavci temeljne organizacije združenega dela G/P VEGRADA GRADBENIK Ljubno ob Savinji čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ob 12. septembru, prazniku občine Mozirje v prepričanju, da bomo tudi v bodoče uspešno sodelovali!
soza N.SUE.O.

»SAVINJA" DELOVNA ORGAMZACUA
- 12.
fudam in obče-Mozirjel
Občanom Gornje Savinjske in Zatkečke doline ter vsem obiskovalcem Mozirja priporočamo obisk BLAGOVNICE SAVINJA v Mozirju s 1.800 kv. m. brutto prodajnih površin in sicer samopostrežne trgovine v pritfčju, oddelka tekstih, papirnice in prodaja-
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, S. P. O.
SAVINJA
jalne spominkov v prvi etaži ter salona pohištva, oddelka notranjega dekorja in športnega oddelka v drugi etaži.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
llVHjf
Hstiisb podjetje 63331 Ibzujl
Upran Nazarje (063) 830-911
občine Mozirje iskreno iudem in oočenom občine
Pnporočamo se za obisk naših poslovnih enot: Hotel TURIST Mozirje, SLAŠČIČARNA Mozirje, Bife „POD LIPO" Mozirje, Hote/,,PLANINKA"Ljubno ob Savinji, Gostilna „SAVINJA" Nazarje, Gostiha ..DREN" Rečica ob Savinji in Bife Luče.
Islelnik Q Celje
Prometno, gostinsko in tunstično podjetje
TOZD POTNIŠKI PROMET - TOZD DELAVNICE - TOZD GOSTINSTVO CELBA - TOZD TURISTIČNA AGENCIJA Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje a IZ stptambm — praznik občine I
Metrike*! avtobusi prevozno letno nad 40 milijonov potnikov, od tega okrog 2 ndjona potnikov po Gornji Savinjski in Zadrečki dolini ter iz Mazžji proti Titovemu Velenju, Celju in Ljubljani ter iz Logarske doSne proti Zagrebu.
V tozdu POTNIŠKI PROMET si prizadevajo, da bi hkrati s posoda-branjem voznega parka storili vse za nemoteno odvijanje in nadaljnji razvoj potniškega prometa v občini Mozirje. Skladno s potrebami Mjo zadovofcvati potrebe po prevozih delavcev, šolarjev in drugih občanov.
Predtori je IZLETNIK uredi v Mozirju nove prostore za poslovalnico, pripravijo pe lokacijsko dokumentacijo za avtobusno postajo s
jn gostinskim lokalom. Toni GOSTINSTVO CELHA vttjučuje tudi enoto PLANINSKI DOM v Logarski doka, kjer so dokončali prizidek in z njim precej povečali zmog$wosti restavracijskega dela. Razmišljajo o nadaljnji obnovi Planinskega doma v Logarski dolini.
ljubljanska banka
TEMELJNA BANKA TITOVO VELENJE
Na področju občine Mozirje ima LJUBLJANSKA BANKA -TEMELJNA BANKA TITOVO VELENJE poslovno enoto v Mozirju, ki ima agencije v Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Gornjem gradu. Poslovna enota v Mozirju in agencije opravljajo vse vrste poslov z občani, na sedežu poslovne enote pa urejajo tudi zadeve v zvezi z odobravanjem stanovanjskih posojil.
V občini Mozirje deluje na šolah tudi osem pionirskih hranilnic, ki so vse nadvse aktivne.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestita LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA TITOVO VELENJE za 12. september - občinski prazniki
TURIST BIRO MOZIRJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob njihovem prazniku — 12. septembru!
Savinjsko - Šaleška
veterinarska
postaja
Veterinarji Savinjsko — šaleške veterinarske postaje Mozirje se ob 25 — letnici delovanja postaje zahvaljujemo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za sodelovanje in pomoč, ob njihovem prazniku pa jim iskreno čestitamo!
Obrtno združenje Mozirje
©
Obrtniki in pri njih zaposleni delavci občine Mozirje ob občinskem prazniku iskreno čestitajo vsem prebivalcem Gornje Savinjske doline in želijo, da bi s skupnimi napori uspešno premagovali težave in si ugotovili še hitrejši razvoj!
m mm
delovna organizacija montažna gradnja Smreka
Gornji grad, p. o.
Delavci Montažne fjiatliije Smisli a Gornji grad se pridružujejo čestitkam delovnim fudam in občanom občine Mozirje za 12. september - občinski prazniki
PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA
TOZD TRGOVINA NA DROBNO CELJE Ceije, Mariborska 91
Pridružujemo se čestitkam de/ovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — občinski praznik!
Priporočamo obisk bencinskih servisov Mozirje in Ljubno ob Savinji.
Nemirna Bočna
Le malo ljudi Se pomni dogodke iz leta 1935, U so močno pretresli prebivalce, sicer mirnega kraja Bočne. Da so bili ljudje ▼ tem deln za-drečke doline že od nekdaj odločni, kažejo tndi dejanja v času NOB.
V tridesetih letih je bilo na sploh hudo. Gospodarska kriza, brezposelnost in slabi časi za kmeta. Očitno je bilo tudi v Bočni mnogo takšnih, ki so sprevideli uničujoče de-lovar je režimov takratne Jugoslavije. Torej ni naključje, da je prav v tem kraju že leta 1932 vrniknila želja po delavski organizaciji, čeprav tod nI bilo industrije. Slo je za poskus organiziranja lesnih delavcev.
Ohranjeni so dopisi med Jankom Hrenom iz Bočne (Kropa) in Delavsko zbornico Slovenije iz leta 1932. Iz njih je razvidno, da je Hren zaprosil Delavsko zbornico za pomoč pri organizaciji lesnih delavcev. Temu sledijo dopisi med SploSno delavsko zvezo Jugoslavije, podružnica Ljubljana in Hrenom zaradi postopkov pri sami organizaciji v Bočni Ko je že bilo do-
govorjeno, da bo sestanek delavstva 17. julija 1932 pri Zmavcu v Gornjem gradu, je takratno srezko načelstvo s odločbo dne 13. julija prepovedalo sestanek z utemeljitvijo da ravna tako zaradi »zaščite bistvenih državnih koristi«. Torej do organizacije delavcev v Bočni ni smelo priti! Vse pa kaže, da zavedni prebivalci niso bili kaj prida pohlevni, saj je iz sodbe S reškega sodišča Gorji grad dne 18. 7. 1935 razvidno, da so javno protestirali proti uboju Ivana Cernevška, ki so ga zagrešili žandarji v noči od 30. na 31. maja 1935 v Bočni. Baje so pokojnega ubili na »begu«. Naslednjega dne so truplo stražili do sodnega ogleda. Vendar se je zbrala množica, kot navaja poročilo žandermarije, kakih 3W ljudi, ki je nevarno ogrožala varnost žandarjev in glasno vzklikala protirežim-ska gesla. Zato so morali mnogi pred sodnika. Kar 16 jih je bilo obsojenih 6. julija 1135. Kot glavnega »hujška-ča« navaja obtožnica Jantta Hrena. Kazni so bile zaporne in denarne.
Gornjesavinjska železnica
Sodba na
Ce vprašate na Rečici kje je -patriarhovo poslopje« bo marsikdo vedel povedati, da gre za Tavčarjev dvorec. No, na vrtu tega nekdanjega dvorca je bilo leta 1231 veliko sojenje. Zakaj veliko? Zato, ker je v ta namen prišel na Rečico takratni patriarh Bertold in z njim še številni dostojanstveniki iz raznih predelov oglejske nadvlade. Po zapisu dr. Avgusta Stegenška (Časopis za zgodovino in narodopisje, 1—2 1903) so sodili dvema uradnikoma (mi-nisterialcema) zaradi vloma v samostan Gornji grad. Tam sta namreč pokradla veliko denarja in cerkvenih dragocenosti. To sta bila Lenart in Janez iz Vologa. Za takšno dejanje se je sodilo na smrt, vendar na prošnjo gornje-grajskega opata niso tako ostro razsodili. Oba kaznjenca sta morala v Sveto deželo med borce za njeno osvoboditev, posestva pa so jim vzeli in dodelili samostanu. O njuni usodi ni nič znanega.
Šegavi Kokrčani
Znano je, da so bili naSi predniki zaradi zavednosti trn v peti staroavstrijski birokraciji Zakon je v teh krajih zagotavljal dvojezičnost, prenapeteži v uradih, pa so to radi spregledali Kako so jo takratni občinski možje v občini Kokarje zagodli celjskim magistratnim uradnikom, ki so pošiljali vsa uradna navodila v nemškem jeziku, pa piše v Domovini leta 1907!
Na celjskem magistratu znajo slovensko, če le hočejo.
Mestni urad celjski je na vse občine gorniegrajskega okraja v mesecu malem srp-nju razposlal nek »Kund-machurvg« in sicer na vsako po več izvodov. Občina Kokarje je vsa ta »uradna obvestila« dostavila cesarsko dec s prošnjo, da se prevedejo na slovenski jezik. Omenjeno ravnateljstvo je posla-£lo ves akt mestnemu uradu Celje, ki 32 prošnji ustregel čin nemške uradne oglase prevedel v naš jezik. Mestni urad Celje, je vendarle ugotovil, da občina Kokarje ni dolžna njegovih nemških raz-
glasov objavljati.. Ker pa so se tikali prepovedi pristajanja splavcv ob obrežju Savice v mestnem območju, splaivarji pa bi se kaj lahko Sklicevali na nepoznavanje prepovedi, ni precotalo nemško pišoiim uradnikom v Celju ni~ drugega, kat da eo jsih lepe pre vedli...
Ta primer kaže, da imajo občine veliko moč vplivati na veli j a vo slovenskega jezika. Pojdi torej in stori tudi ti tako!
Podobno je ravnal učitelj Ivan Kelc iz Nove Štifte, ki je 5. julija 1901 v Domovini objavil pismo, napisano ce-sarsko-kraljevi poštni upravi v Gradec.
»Ker se pisma tako name, kakor na druge stranke, skoraj vedno pošiljajo na Ptujsko, ali Črno goro namesto v Novo Štifto pri Gornjem gradu in bi se lahko pripetilo, da bi nekdo lahko vsled tega imel škodo, dovolim si vprašati visoko c.-tkr. poštno ravnateljstvo, nima li poštnega osobja na slovanskem Stajer-ju, katero bi bilo vešče slovenskim imenom pošt?«
Sestavki o zanimivostih iz Gornje Savinjske doline so nastali pod peresom Aleksandra Videčnika in so bili v glavnem že objavljeni v glasilu občine Mozirje »Savinjske novice-. Slike večinoma še niso bile objavljene, svoje mesto pa imajo v arhivu Kulturne skupnosti občine Mozirje.
Ne gre za sedanjost, povejmo že kar vnaprej. Pač pa malo kdo ve, da so se naši predniki pred prvo svetovno vojno resno potegovali sa železno kačo po dolini K temu jih je opoggumila leta 1891 odprta savinjska železnica od Celja do Velenja. Hitro so pristopili k ustanovitvi železniškega odbora, ki ga je od vsega začetka vodil gornje-grajski notar Avgust Drukar.
V novembru 1907 so poslali vsem načelstvom ustanov •in podjetnikom okrožnico v kateri jih pozivajo k gmotnemu sodelovanju, saj je ing. Rindl, ki je pripravil načrte izračunal, da bo nova proga stala 3,790.000 krča. To so bili celo za takratno avstroogr-slko državo veliki denarji. Pa so, da bi lažje uspeli, pričeli zbirati tudi lasten delež, ki naj bi dosegel skoraj -tretjino predračunske vsote. Razmišljali so o povezavi Rečice ob
Paki z Gornjim gradom, mimo Grušovelj in Otoka. Železniško ministrstva je v dopisu oktobra 1907 namignilo možnost gradnje, če bo las tri delež pri naložbi ustrezal. Kako so se odzivali zbiranju denarja, kaže že sam primer Hranilnice :n posojilnice na Ljubnem, ki je bila pripravljena vložiti 15.000 kron. Veliko denarja! Pričakovalo se je, da bodo nato dežela Štajerska in država nadaljevali graditi železnico do Kamnika. Da bi lažje prepričevali večje denarnSke za sodelovanje, so razpisali delnice, ki naj bi se ustrezno obrestovale. Da bi bili dobički veliki, so kazali izgledi večjega napredka gospodarstva v dolini, ki bi ga prinesla železnica. 2al pa do uresničitve načrta ni prišlo, ker je račune prekrižala prva svetovna vojna, oziroma priprave nanjo.
Pošta nekoč
Ljudje so že od nekdaj sporočali razne vesti v različne kraje. Znano je, da 50 nekoč prenašali novice potujoči pevci Seveda pa so se najbolje obnesli sli, ki so tako ali drugače poskrbeli za sporočilo.
Smatrajo, da je bila prva poštna zveza v Evropi od severa do juga že leta 1496. Seveda je opravljala izključno delo za državo. V naših krajih je morala poštna vprega delovati, saj piše škof Hren, da je 28. 10. 1610 odpotoval z lastno vprego iz Gornjega grada do Konjic in tam presedel v poštni voz do Maribora. Zagotovo se torej ve, da so po naših cestah opravljali prevoze blaga in potnikov s poštnimi vozovi v 17. stoletju. Seveda pa so se posluževali še potov (tekačev) in hitrih slov na konjih. To velja le za glavne prometne žile.
Naši predniki so na začetku poštne dejavnosti živeli v stari Avstriji, zato je zanimivo kako je potekal razvoj pošte v tej državi. Dejstvo je, da so pred letom 1722 opravljali poštne posle le zasebni lastniki poštnih voz in vpreg. To leto so v Avstriji podrža-vili pošte ter postopno prešli na poenotenje poslovanja.
Kako je bilo v naši dolini? Zaradi neprehodnosti Savinjskih planin, skozi našo dolino ni bilo rednih poštnih prog. Sele v 19. stoletju so mozir-ski tržani zahtevali poštno zbiralnico v kraju. Deželna poštna direkcija v Gradcu je zahtevo odbila, češ, da v kraju ni cesarskih uradov. Končno so leta 1865 razpisali mesto prvega poštarja v Mozirju. Ker je po takratnih predpisih moral poštar položiti visoko jamščino v denarju, se za to mesto ni mogel potegovati kdorkoli. Anton Goričar je tako postal z imenovanjem dne 26. julija 1865 prvi poštar v Mozirju. Sprva je delala poštna zbiralnica v starem rotovžu (kjer je danes
zgradba TVD Partizan). Hiša je tedaj nosila hišno številko 37. Dolgih 40 let je bila pošta tam, pozneje pa je našla svoje prostore v Lekijevi hiši (številka 31), kjer je danes tehnična trgovina Savinje. Seveda so prostori kmalu postali neprimerni za poštne potrebe, tembolj, ker se je v kraju uveljavil turizem. Kot piše sodobnik, so bili prostori »škandalozni«. Opisuje jih kot »temnico z lesno pregrado«! Po dolgih in zapletenih sporih so končno zagotovili novejše prostore v Koleačevi hiši (danes hotel Turist). Tja so se preselili leta 1951, kjer so uradovali do leta 1964, ko je poštna uprava odkupila etažo v stavbi namenjeni za občinsko sodišče.
Sele v novih prostorih so se lahko bolje organizirali Pa že ti so sedaj tesni. Zahteve po telefonih so vsako leto večje, omrežje se lahko širi, ni pa kam namestiti večje telefonske centrale.
Kako je nekoč prispela pošta v Mozirje? Najprej so jo prenašali graščinski poti, bili so trije in vsak je enkrat tedensko prinesel pošto iz Celja do Mozirja in naprej do Gornjega grada. Ko je v Mozirju pričela z delom finančna izpostava je ta poskrbela za sla, ki je dvakrat tedensko ncsil pošto iz Vranskega.
Leta 1851 so uvedli prevoz pošte iz Šoštanja do Gornjega grada. Od leta 1863 dalje so jo vozili trikrat tedensko iz Celja, ko pa so v Mozirju dobili zbiralnico, je pošta prihajala vsakodnevno. Leta 1891 so pošiljke vozili dvakrat dnevno z Rečice ob Paki, od 1903 leta pa trikrat dnevno. V dvajsetih letih so pričeli uvajati poštne avtobuse, dolina pa je dobivala pošto iz Smartnega ob Paki.
Ker je Gornji grad dobil telefon leta 1927, se lahko smatra, da je takrat bilo tudi Mozirje povezano na ta način s Celjem.
Potok mlinov
Po strmem pobočju Rade-gunde teče potok Mlinščica (Mlinšca), ki izvira pod kmetijo Sumečnik in se nad cesto proti Smihelu pred kmetijo Medved zliva v Sumek, potok ki teče od Brbuča do Ličene (predel nad cesto pred kmetijo Medved). Potok sam na sebi ni nič posebnega. Vendar pa se nudi izletniku prekrasen sprehod v strmino ob njem. Spotoma naletimo na vrsto starih mlinov od kate-
rih je le en sam še pripravljen za mletje — Zgornje Vo-dovski. Kot pripoveduje Jože Vačovnik — Zgornji Vodov-riik so se zvrstili ob Mlinščici tile mlini: Na vodnikov, Pcvhov, Medvedov, Spodnji Vodovski, Zgornji Vodovski, Zagradiški, Kuglerskn, Jugov, Gostečfci, Srebočki, Segunič-ki, Ketorov, Gornji Govčki, Planinski in Sumečki. To je bilo nekoč. Ze pred drugo svetovno vojno niso vsi več
mleM, saj so nekateri kmetje postavili druge, bliže domu ali pa so jih opustili. K vsem mlinom je treba omeniti še ^leflctrarna Gornjega Goltni-ka, ki jo je prav tako poganjala Mlinščica.
Vode je balo v tem potoku vedno dovolj, tudi v najbolj sušnih časih, zato so nosili sem mleti žito tudi iz oddaljenih krajev, ko tam ni bilo dovolj vode. Stari ljudje se spominjajo, da je bilo v Mlinščici nekega leta tako malo vode, da so mleli 1 škaf (meh) kar 24 ur.
O starosti mlinov ne more nihče z gortovostjo govoriti, vendar menijo kmetje z Ra-degunde, da so jih njihovi prednrki gradili že pred dvesto leti. Da jih je toliko bilo, in da so tako dobro delali, so poskrbeli domači mojstri. Popravila so opravljali največ sami kmetje. Spomnijo pa se
še mojstrov Fkmjana Gabra iiz Jazbin in Jožeta Obojnika z Radegunde. V mlinu našega sogovornika je videti letnico 1873, 'ki je zarezana v les skrinje v katero se je vsulo žito. Jože Vačovnik pa je prepričan, da gre za letnico popravila, ne pa za leto gradnje. Izrazi, ki so bili v rabi so lepi in slovenski, denimo zadnji žleb pred mlinskim kolesom so imeli »strmec«, pač zato, ker je najbolj nagnjen, da bi voda imela čim-večjo moč. Posamezni sestavni deli samega mlina pa so imeli že potujoča imena, kot »kumprari« itd. To je posledica izrazoslovja raznih mojstrov, ki so iz tujine prinesli te besede. Večje število mlinov je bilo tudi cb potoku Reka, ki priteče izpod Smi-hela.
Za ljubitelje lepega bo torej sprehod ob potoku mlinov doživetje!
Mozirjani so od nekdaj sloveli kot prijazni in duhoviti ljudje. Slika prikazuje »Leni klub" in nosi datum 6. 11. 1906.
Takšni so bili poštni avtobusi, fcz so zamenjali poštne vozove po dolini. Prizor je posnet v Lučah, verjetno v dvajsetih letih.
Smihelani slovijo po Ijubitetjstvu vseh kulturnih zvrsti. Ze leta 1911 so ustanovili lastno godbo na pihala. Takrat je bila posneta tudi gornja slika. Igrali so na lastnih instrumentih, vadili pa so pri ustanovitelju Gostečniku. Sedijo: Franc Slemenšek, Janez Gostečnik, Franc Cer-nivšek (kapelnik), Jože Hude j, Franc Gostečnik; stojijo: Martin Slemenšek, Janez Smon, Lovro Lesjak, Franc Sumečnik in Gregor Verbuč, na vrhu pa stoji Jože Na-roločnik.
Kmečki turizem
Energija iz lastne elektrarne
Ob sedanji energetski krizi to runi iskanja nadomestnih virov Se toliko bolj pomembna in potrebna. Sem seveda lahko Štejemo tudi električno energijo, saj se je pokazalo, da so male elektrarne ob manjših rekah in potokih selo učinkovite ln koristne. Prav zato se je tudi Kadi Rat ir Mislinje zaselka Šentilj odločil za lastno malo elektrarno. Za ta korak se je odločil tudi zato. ker je na prostoru kjer si je pred leti postavil stanovanjsko hiSo, stal Jaiov ki ga je poganjala elektrarna s močjo M kilovatov, bližnji prebivalci Šentilja pa so dobivali električni tok prav iz te elektrarne. Kasneje je elektrarna prenehala delovati, ker je ni nihče redno vzdrževal, pritok vode iz Mislinje pa je bil odprt in se je zato tudi večkrat zamašil.
Približno pred dvema letoma se je Rudi odločil za izgradnjo, oziroma obnovo male elektrarne. V občini je bil deležen popolne podpore, zlasti so mu pomagali občinska skupščina, izvršni svet in komite za SLO. Tudi ustrezna soglasja je takoj dobil, vendar se je kasneje precej zapletlo pri ostalih soglasjih, ki so potrebna za obratovanje take male elektrarne. Potreboval je kar sedem dovoljenj, zato je bilo potrebno veliko poti in dolgega čakanja. Vse skupaj je trajalo do letošnjega leta, ko
Rudi Rat v strojnici
je končno dobil tudi republiško dovoljenje za obratovanje turbine z močjo 27,5 kilovatov.
»Z materialom nisem imel težav, čeprav je bilo potrebno veliko postoriti za normalno obratovanje. Tudi težaškega dela ni manjkalo, predvsem pri izkopu kanala za dovod vode. Izkopali smo jarek, pomagala sta mi sin in zet in vanj položili težke betonske ce-
vi. Strojno del nismo mogli opraviti. Za ta dela smo potrebovali štiri mesece, delali pa smo popoldne ter ob sobotah in nedeljah. Odslej bo voda iz Mislinje tekla po vodotesnih ceveh do turbine, ki je oddaljena kakšnih 168 metrov. Postavili smo tudi strojnico z vso opremo in 25-kilovat-nim generatorjem. Brez lastnega dela sem doslej porabil 90 starih milijonov.
Seveda je bila predračunska vrednost veliko večja.
Veliko razumevanja in pomoči mi je tudi nudila moja delovna organizacija Vegrad, kjer sem zaposlen kot ključavničar. Po projektu bi morala elektrarna na leto dajati približno 144.000 kilovatnih ur. Del energije bom porabil zase, višek pa oddajal v omrežje. Pri tem je pomembno tudi to, da lahko elektrarna deluje tudi v izrednih razmerah. Sedaj čakam le še na izgradnjo potrebnega jezu na reki Mislinji, ki ga bo tudi z mojo finančno pomočjo gradilo vodno gospodarstvo iz Maribora, še prej pa bo potrebno regulirati strugo, zlasti na tistem delu, ki bo zagotavljal pritok vode za elektrarno. Upam, tako mi je izvajalec tudi zagotovil, da bodo dela nared pomladi prihodnje leto. To pomeni, da bo elektrarna tedaj tudi pričela dajati prve kilovate električne energije.
Znanje o delovanju in prednostih takšnih elektrarn sem si pridobil na seminarju, ki so ga pripravili v naši občini. Določene izkušnje si pridobivam in izmenjujem tudi z ostalimi graditelji podobnih elektrarn. Mednje sodi tudi Franc Vovk iz Doliča, ki mi je marsikaj svetoval« je sklenil pogovor Rudi Rat, ki optimistično čaka na tisti srečni trenutek, ko bo njegova elektrarna zares pričela obratovati. S tem se bodo tudi vložena sredstva zanesljivo pričela obrestovati.
B. Mugerle
Pri Janku je lepo
Nekaj kilometrov nad vasjo Zavodnje, ob poti proti Slemena, stoji Jankova domačija. Na njej ž: vrsto let pridno gospodarita Pepca in Ivan Glaseč -nik, pomagajo pa jima sedaj že odrasli otroci. Poleg velike kmetije imajo pri Janku še kmečki turizem. 2e peto leto se ukvarjajo s to postransko dejavnostjo. Pravzaprav so edini v občini Velenje, ki na ta način popestrojejo našo kar preskromno turistično ponudbo.
»Saj nam kmečki turizem ne prinaša veliko, tako za sproti pa nekaj vendarle je,« pravi Pepca. »Ker v glavnem pridelamo vse doma, ni tako težko narediti tudi kaj za obiskovalce.«
Pri Janku teh pač nikoli ne manjka. Prihajajo priložnostni gostje, ki posedijo uro, dve, prihajajo pa tudi takšni, ki pri njih preživijo del svojega dopusta.
Največ obiskovalcev je ob petkih, sobotah in nedeljah, ko je na mizi že povsod priznani sirov zavitek. Takrat pa je tudi več časa za pripravljanje drugih jedi. Med tednom obiskovalcem ponudijo dober narezek, če pa pride večja skupina, ki se pravočasno napove, naredijo prigrizek po naročilu.
Dogodi se, da med tednom kakšen nenapovedan obiskovalec pride tudi zaman, saj je včasih cela družina na polju ali v gozdu in ga zato ne opazijo. Pred kratkim jim je eden od takšnih obiskovalcev, »očitno nezadovoljen
s postrežbo«, iz hleva odpeljal prašiča in ga seveda »pozabil« plačati.
Za turiste, ki želijo pri njih ostati dalj časa, imajo na voljo sedem prenočišč. Ta so imeli v poletnih mesecih pogosto zasedena, pa tudi pozimi največkrat ne samevajo. Stalni gostje prihajajo predvsem s Primorske, iz Ljubljane, pa tudi iz Nemčije. Ker morajo za ponudbo skrbeti sami, naše občinske turistične agencije jih ne uvrščajo v svoje aranžmaje, je to dokaz, da so pri delu uspešni in da so obiskovalci s ponudbo za-zadovoljni. In kaj počnejo gostje pri Janku? Večina jih rada poprime za razna kmečka opravila. Po bližnjih travnikih in gozdovih nabirajo zdravilne rastline in gozdne sadeže, hodij,o na izlete, ženske pa največkrat pot zanese tudi v kuhinjo, saj Pepci dobrih receptov nikoli ne zmanjka.
Sicer pa imajo Glasenč-niki več dela kot z gosti, z velikim posestvom. To meri kar 32 ha, od katerih je 10 ha obdelav, površin. Sejejo krompir, peso in koruzo, ki je morajo še nekaj dokupiti, saj 28-glava čreda pitancev pospravi veliko hrane. Redijo tudi 30 prašičev in še nekaj drugih malih živali, med katerimi ima častno mesto pav, ki se včasih prav bohotno našopiri.
Torej, pri Janku je prijetno, tako za popoldanski počitek kot za daljši dopust, če ne verjamete, pa ga obiščite sami.
B. Z., foto: S. V.
Pepca in Ivan Glasečnik
V ponedeljek na velenjski tržnici
Ribe pogosteje na mizi
Za spremembo smo tokrat s stojnic s sadjem in zelenjavo »pokukali« tudi v ribarnico, kjer se jim pozna, da je posulo meso zelo dragoceno. Na teden prodajo 700 do 800 kilogramov najrazličnejših rib. Marsikateri gospodinji popestrijo jedilnik in obogatijo prehrano. Izbir« rib je zelo dobra, cene pa so v primerjavi z mesom nizke. Za kilogram svežih postrvi je potrebno odšteti 281 dinaijev. Osliči so po 148, more-
ne 164, muzgovci 200, škarpine 240, skuše 141, lignji 295, šarge 230, sardelice 130, papaline 120, šuri prav toliko, kilogram morskega goloba pa velja 660 dinar-jev. V ribarnici pa iahko z malo sreče kupite tudi žabje krake, morske pse in škair.pe. Prodajalka vam bo svetovala, da poskusite okusne škarpine.
In tržnica? Kilogram grozdja je veljalo 60 dinariev, breskve so prodajali po 70 in 80 dinarjev,
lubenice po 25 in 30, slive 40 in 50, kilogram hrušk ste lahko dobili že za 30 dinarjev, jabolka pa so bila po 50 dinarjev. To je bila ponedeljkova izbira sadja.
Z zelenjavo stojnice niso bile preveč dobro založene, pa tudi cene so še vedno visoke. Kilogram paradižnika je veljal 50 dinarjev, malo boljšega celo 60. Prav toliko je bilo potrebno odšteti tudi za papriko, če ste jo kupili »na malo«. Večje količine pa lahko dobite tudi po 35 dinarjev — najceneje ali 45 dinarjev — najdraže. Razlika pri prodajalcih je samo v
ceni, v kvaliteti je ni. Precej je narasla cena kumaram, saj jih prodajajo po 40 in 50 dinarjev za kilogram, prodajali pa so jih že dosti ceneje. Čebula ima ves čas enako ceno — 60 dinarjev, solata velja prav toliko, fižol je po 80 dinarjev kilogram, redkev 30 in krompir prav tako 30 dinarjev kilogram.
Prodajalci, ki prodajajo papriko po 45 dinarjev, so obljubili, da bo cena še nižja, bolj kot na 35 dinarjev za kilogram pa verjetno ne bo padla.
V hitrem tempu življenja, ko so tudi žene zaposlene in jim ostaja malo časa zase, želijo pa biti lepo negovane, vse bolj zahajajo v kozmetične salone. V Titovem Velenju jih že imamo nekaj.
Tokrat želimo predstaviti nadvse prijeten kozmetični atelip, ki ga je ob koncu preteklega leta v krajevni skupnosti Edvarda KartfcJja, na Kardeljevem trgu 10, uredila diplomirana kozmetičarka Mar jam Munda. Salon je odprt vsak dan od 7. do 20. ure, delajo pa tudi vse sobote razen prve od 7. do 13. ure. Pravkar urejajo tudi frizerski salon. Odprt bo vsako popoldne. Kot obljubljajo bodo strigli po zadnii modi ter oblikovali modne pričeske. Žene bodo v ta kozmetični salon gotovo še raje zahajale, saj si bodo istočasno lahko uredile tudi pričesko.
Kot je povedala Miljam Munda, imajo v salonu veliko dela, še posebej v popoldanskem času. Naročiti se je mogoče osebno ali po telefonu 852 769. V dopoldanskem času je mogoče priti takoj na vrsto, za popoldne pa je potrebno čakati nekaj dni. In kakšne usluge nudijo v kozmetičnem salonu?
Usposobljeni so za sodobno nego obraza. Čistijo kožo, jo masirajo, negujejo z ampulami (sodoben način nege kože s koncentriranimi zelišči), umetno senčenje, maska, odstranjevanje dlak in podobno. V kratkem pa bodo dobili tudi masažni aparat za nego telesa.
Kozmetični atelje Mirjame Munda je zares dobro urejen in vredno se je oglasiti v njem.
M. Z.
Predstavljamo vam
Kozmetični salon
KS Topoisica
Kadar cesta ne zbližuje
Za naše izvenmestne krajevne skupnosti je razreševanje komunalnih vprašanj izrednega pomena, saj izboljšanje teh razmer domačinom lajša življenje in jih zbližuje. Vendar pa je premagovanje razdalj med posameznimi domačijami in zaselki velika težava, saj je za vsa dela potrebno nameniti mnogo denarja, ki ga tc krajevne skupnosti že zaradi majhnega števila prebivalcev nikoli nimajo dovolj.
Zato se pač nalog lotevajo postopno, kar pa pogosto povzroča dodatne težave, predvsem pa zaostruje odnose in veča medsebojna nesoglasja.
Tudi v Krajevni skupnosti Topolšica je bilo tako. Pred približno tremi tedni so tu pridobili nov odsek asfaltiranega cestišča. Prav gotovo pomemben dosežek, saj je bilo za kilometer sotiobnejc urejene ceste potrebno odšteti večino v krajevni skupnosti letos zbranih sredstev, opravljenih pa je bilo tudi mnogo udarniških ur.
Cesta vodi od gasilskega dama, od Žagarja proti Gre-benšku in je tudi bližnjica k Florjanskem grabnu.
Nova pridobitev pa žal ni razveselila vseh prebivalcev. Razjezili so se predvsem nekateri bolj oddaljeni krajani s tega konca Topolšice, ki so se ob tej gradnji čutili ogoljufane. Kaj očitajo grad-
benemu odboru in svetu krajevne skupnosti?
Največ hude krvi je povzročilo asfaltiranje ceste. Po mnenju prizadetih krajanov bi morali makadamsko cesto podaljšati še za nekaj sto metrov do Antona Korena, asfalt pa opustiti ali položiti le tako daleč kot bi to dopuščala preostala sredstva. Moti jih tudi preozko cestišče, ki že sedaj ne dovoljuje, da bi se srečala dva avtomobila, pozimi pa bo zaradi ozke gazi in strmine še kopica dodatnih težav. Prav tako zatrjujejo, da njihova mnenja niso bila upoštevana na sejah krajevne skupnosti, da je bilo na referendumu obljubljeno eno, sedaj pa je narejeno drugo. Po planu bi morali cesto dograditi precej dlje, vendar to ni uresničeno in tudi najbrž ne bo kmalu. Ferdo Stakne se je jezil še posebej zato, ker je sam ob pomoči temeljne organizacije kooperantov Kmetijstvo, prestavil del ceste, ki teče po njegovem posestvu in povezuje Florjan-ski graben s Topolšico. Za to je porabil 250 tisoč dinarjev, na krajevni skupnosti pa mu niso odobrili niti peska za posipavanje. S prestavitvijo ceste je pridobil en haktar in pol obdelovalne zemlje.
Poleg teh so razburjeni krajani izrekli še nekatere druge pripombe, vendar pa
»Takšna cesta ni v skladu z nekateri razburjeni krajani
je jedro spora zajeto v teh besedah.
Po predlogu, ki je bil sprejet z referendumom, je bila zares predvidena mnogo daljša cesta, ki naj bi bistveno bolje povezovala ta predel Topolšice. Cesta naj bi tekla od gasilskega doma do Loma. Zal je visoka inflacija skokovito zmanjševala možnosti in tako na feoncu ni ostalo več denarja kot za ureditev kilometra asfaltiranega cestišča. Cesto pa so morali asfaltirati, ker je deževje na strmini povzročalo takšno škodo, da bi bilo za obnovo v prihodnjem letu potrebno odšteti skoraj toliko denarja, kot so ga morali sedaj za polaganje asfalta.
Asfaltna prevleka, pravijo, je resnično ozka. Široka je tri metre, vendar pa bo z utrjenimi ba.ikinami dosegla štiri metre, kar bo do-voj za takšno vaško cesto. Pa tudi denarja za širše cestišče tokrat ni bilo.
Sicer pa je bila gradnja dogovorjena in usklajena v krajevni skupnosti. Zares je bilo izrečenih nekaj pripomb, ki so jih po možnosti upoštevali, nekatere pa so bile zelo grobe in takšnih na sejah niso dopuščali.
Tudi pesek, ki naj bi ga dobil Ferdo Stakne ni takšen problem, da se ga ne bi dalo razrešiti.
Sedaj bo, tudi zaradi jeznih pripomb omenjenih krajanov, makadamska cesta podaljšana do Antona Korena. To bo seveda okrnilo nekatere druge načrte, sprejete v planu krajevne skupnosti. Gotovo pa bo s tem del spora zglajen. Z večjim sodelovanjem in zavzetostjo vseh krajanov, ki si želijo in pričakujejo podaljšanje ceste in tudi tistih, ki jo že imajo, pa bi najbrž lahko uresničili vsaj še del sprejetega programa.
B. Z.
našimi željami,« so razlagali
i4. stran ★ nas cas
ZANIMIVOSTI
Titovo Velenje * 8. septembra 1983
Fotografirajmo (43)
Low key - razvijalci za razvijanje negativov
O fotografijah narejenih v tehniki high — key smo v eni prejšnjih številk že pisali, tokrat pa namenjamo našo rubriko njenemu nasprotju tehniki Iow-key ter nekaterim domačim razvijalcem za razvijanje negativov.
Low-key fotografija, je fotografija na kateri prevladujejo črnine, ki poudarjajo dramatičnost in negotovost. Le majhen svetel detajl to črnino razbija in privlači našo pozornost. Za takšen posnetek potrebujemo predvsem pravilno osvetlitev. Zanimiv portret v tej tehniki lahko posnamemo tako, da izza osebe postavimo črno platno. Osvetlimo s strani, da dobimo le na robu obraza tanek pramen svetlobe. Dosegli smo tako imenovani Rembrantov efekt. Zaslonko moramo zapreti bolj kot kaže svetlomer, saj bomo drugače dobili sive tone.
V naravi Domo najboljše takšne posnetke naredili prav v slabih svetlobnih razmerah. Izkoristimo jih za niz različnih fotografij. Z zapiranjem zaslonke zmanjšamo moč ie tako slabe osvetlitve. Morda nam bo pri tem koristil tudi temno rdeč filter, ki bo za-temnil preveč osvetljeno nebo. Sicer pa bo največ odvisno od naše moči opažanja.
Poglejmo še nekatere najpogosteje uporabljane razvijalce za razvijanje negativov, ki jih izdeluje Fotokemika.
FR 3 je univerzalni hitri negativ razvijalec. Uporablja se v razmerju 1:2 (en del razvijalca, dva dela vode).
Razredčimo pa ga tik pred uporabo. V litru razvijalca lahko razvijemo 8 filmov (24 x 36 mm). V njem razvijamo filme srednje in višje občutljivosti. Efke film KB 17 navijamo približno 2,5 minut, KB 21 pa 4 minute. FR 3 sodi med normalne razvijalce.
FR 5 je razvijalec za izenačevanje velikih kontrastov. Daje precej mehko sliko, uporablja pa se nerazredčen. Omogoča majhno povečanje občutljivosti filma. Tako lahko pri dnevni svetlobi s filmom Efke KB 14 fotografiramo kot, da je njegova vrednost za zaslonko večja, torej kot, da je to film z vrednostjo 17 DIN. Za zaslonko povečamo občutljivost tudi filmoma KB 17 in KB 21. V razvijalcu FR 5 razvijamo film KB 14 približno 6 minut, KB 17 — 7 minut in KB 21 — 8 minut. V enem litru razvijalca lahko razvijemo 7 filmov.
KB 435 je edini Fotoke-mikin univerzalni tekoči razvijalec. Namenjen je namreč za razvijanje filmov in foto papirja. Kadar v njem razvijamo filme ga je potrebno razredčiti v razmerju 1:19 (1 del razvijalca in 19 delov vode). 21 DIN-ski film v njem razvijamo približno 3,5 minut. V enem litru razredčenega razvijalca lahko razvijemo deset filmov, za vsakega naslednjega pa je potrebno razvijanjanje podaljšati za 1 minuto.
FR E 24 je drobnozrnati razvijalec, ki močno povečuje izkoristek občutljivosti. Ta razvijalec povečuje občutljivost filmov pri dnevni svetlobi za 6 DIN. V enem litru razvijalca lahko razvijemo osem filmov, čas vsakega naslednjega pa je potrebno podaljšati za 30 sekund. KB 14 razvijamo 11 minut, KB 17 — 15 minut in KB 21 — 18 minut. Seveda vsem nastavimo občutljivost pri snemanju za 6 DIN navzgor.
Fotokemika izdeluje še nekatere druge razvijalce, vendar opisane v naših trgovinah najlaže dobimo in jih tudi najpogosteje uporabljamo.
B. Zakošek
Tudi low — key je zanimiva tehnika
Obiskali smo naše cvetličarne
Med rožami je lepo
Lojzka Jan
Za to našo rubriko je med vami še naprej	I velik odziv. Tokrat objavljamo fotografijo
Šoštanja, ki je nastala pred letom 1929. Marši-	i
kaj se je v tem kraju, ki se sicer ponaša tudi s	I
starejšimi zgradbami, ie močno spremenilo. Dimnik iz tovarne usnja pa je že taknt spuščal precej saj. Fotografijo nam je poslala Ančka Mevec s Prihove.
Marija Vošner
Rože nam lepšajo življenje. Gotovo ga ni med nami, ki se ne bi razveselil cvetja. S cvetjem pa se poslavljamo tudi od tistih, ki smo jih imeli radi.
Občino Velenje oskrbujejo s cvetjem tri cvetličarne Ve-kosa, v Titovem Velenju pa je še cvetličarna Iris. Obiskali smo delavke, ki delajo v cvetličarnah, da bi kaj več zvedeli o lepem in zanimivem delu, ki ga opravljajo.
MARIJA VOSNER — Cvetličarna Vekos, Kidričeva 47, Titovo Velenje:
»Vrtnarstvo me je vedno zanimalo in prav zaradi tega sem se tudi odločila in se vpisala ,v poklicno vrtnarsko šolo. Po končani šoli sem se zaposlila v Vrtnarstvu Vekosa in delam sedaj že tri leta v cvetličarni. Delo je zanimivo in seveda tudi naporno. Veseli pa me to, da lahko pri delu pokažeš del svoje iznajdljivosti. To pride do izraza še posebej pri izdelavi šopkov in raznih drugih aranžmajev.«
JELKA MIKLAVZIN — Cvetličarna Vekos, Cankarjeva, Titovo Velenje:
»Po končani kmetijski šoli sem se zaposlila v Vrtnariji Vekosa, kjer sem delala v rastlinjakih leto dni. Potem sem se odločila za delo v cvetličarni. To me veseli. Lepo je delati z rožami, biti med cvetjem. Seveda pa imamo tudi veliko težav. Kljub temu, da se oskrbujemo s cvetjem pretežno iz lastnih rastlinjakov in imamo tako torej možnost, da rože vsak dan sproti reže-
Jerica Mljač
Osnovna šola Miha Pintaria Toleda
Pred 30-leti so položili temeljni kamen
Po letu 1950 je bila v Velenju vse bolj prisotna želja po gradnji nove, sodobne šole. Vendar pa so bila mnenja o tem ali naj jo najprej gradijo v takratnem občinskem središču v Šoštanju ali v Velenju, ki se je vse bolj širilo in razvijalo, deljena. Kot piše v šolski kroniki, ki jo hranijo na našem področju vse od leta 1816, so 31. avgusta leta 1952 vendarle položili temeljni kamen za novo šolo v Titovem Velenju. To je sedanja osnovna šola Mihe Pintarja-Toleda.
Gradnja je stekla v letu 1953. Sredstva so prispevale delovne organizacije, največ Rudnik lignita Velenje. Pri izgradnji te šole pa so Velenjčani zelo veliko delali tudi udarniško. Kot pripovedujejo nekateri učitelji, ki še učijo na tej šoli, so prvi učenci pričeli pouk v njenih prostorih že leta 1955, dokončno pa je hila zgrajena leta 1960.
Takrat je veljala-ta šola za najsodobnejšo.
Ravnatelj šole Emil Hartncr
pravi, da so njeni prostori še vedno nadvse funkcionalni. Predvsem so takšni, da je med poukom zagotovljen mir, kar je največja težava ostalih šoL Saveda pa bi sedaj potrebovali še nekatere pomožne prostore, predvsem še eno telovadnico, knjižnico m kabinete za učitelje. Ce bi imeli to, bi bili prav tako sodobna šola kot so tiste, ki jih gradimo danes ki bi zadostili tudi vsem pogojem za celodnevno obliko dela.
M Z.
Temeljni kamen so za novo osnovno šolo pred 30. leti nadvse slovesno položili
Najstarejša fotografija
Jelka Miklavžln
mo, ne moremo vedno natančno predvideti, koliko bomo potrebovali. V teh vročih dneh pa rože hitro ve-nejo.«
JERICA MIJAC — Cvetličarna Iris, Prešernova, Titovo Velenje:
»Poklic cvetličarke je čudovit in opravljam ga zares z zelo velikim veseljem vse od mojega štirinajstega leta. Ko seim se izučila, sem delala najprej v Celju, sedaj pa imam že sedemnajst let svojo cvetličarno v Titovem Velenju. Trudim se, da bi bila naša prodajalna dobro založena in seveda, da bi imeli vedno ( le prvovrstno cvetje. To je seveda težko, saj rože, še posebej v poletnih dneh, hitro venejo. Cvetje nam dobavlja Agraria, Hmezad Celje ter ljubljanske cvetličarne. Nudimo cvetje, vence, po želji pripravimo ikebane in različne druge aranžmaje, tudi iz suhega cvetja.
Najtežje je v cvetličarni
Zdenka Kovšek
pred 8. marcem in 1. novembrom, ko je cvetje zelo drago, naročiti pa ga moramo kar mesec dni prej in je tako zelo težko predvidet, koliko ga bomo potrebovali.«
ZDENKA KOVSEK — Cvetličarna Iris, Prešernova, Titovo Velenje:
»Rože sem imela Vedno rada in ker je moja teta cvetličarka, sem se tudi jaz odločila za to delo. Pred dvema letoma sem končala vrtnarsko šolo v Medlogu, od takrat pa delam v tej cvetličarni. Zelo sem zadovoljna, saj je moje delo zelo pestro. Poleg tega, da postrežem strankam, pripravljam tudi različne aranžmaje.«
LOJZKA JAN — Cvetličarna Vekos v Šoštanju:
»Ze petindvajset let sem zaposlena v Vrtnarstvu v Tir tovem Velenju. Delo, ki ga opravljam, ima/m zelo rada. Prej sem delala v rastlinjakih, zadnja tri leta pa v cvetličarni. Delo je sicer naporno, vendar pa, če ga opravlja človek z veseljem, lepo. Meni ugaja, saj imam rože zelo rada. Tudi doma v Kavčah jih imam veliko.«
M. Zakošek
Iščemo najboljšo poletno fotografijo
Čeprav smo v zadnjih dneh prejeli nekaj fotografij, ki sodijo v to rubriko, pa je bila njihova kakovost vendar preskromna in jih zato ne moremo objaviti.
Objavljamo pa tole uspelo fotografijo Stane-
ta Vovka, Id smo jo poimenovali Trojtca. Pričakujemo, da se boste v prihodnje bolje * izkazali tudi vi, Se posebno ker bo avtor najboljše fotografije nagrajen. Vse objavljene fotografije seveda honoriramo.
8 septembra 1983 * Titovo Velenje
vaš obveščevalec
nas cas * stran 15
KOLEDAR
Četrtek, 8. septembra — Marija Petek, 9. septembra — Peter Sobota, 10. septembra — Dan mornarice
Nedelja, 11. septembra — Erna Ponedeljek, 12. septembra — Gvido
Torek, 13. septembra — Janez Sreda, 14. septembra—Milna
MALI OGLAS!
PRODAM osebni avto Zastava 101, leinik 1974, registriram do 3. 6. 1984. Ogled mogoč vsak dan po 16. uri. Srečko Drev, Li-lijska 1, Pe:je, Titovo Velenje.
PRODAM osebni avto P 126, letnik 1980 in osebni avto P 126, letnik 1981. Mihič, Kardeljev trg 1, Titovo Vedenje, VII nadcero?-ie.
PRODAM švicarski globok otročki voziček. Telefon 852-694.
POTREBUJETE NAPISNE TABLE, napisne ploščice, inven-tarne ploščice, tablice za označevanje in oštevilčenje, nalepk: itd ... Pravi naslov je: Anica Pet-kovšek, Cesta IV/11, Titovo Velenje, telefon 850-583.
UGODNO PRODAM BARVNI TV SPREJEMIK. Infoima-
cije popoldne ,p>» telefonu 850-012.
HOTEL GOLDING RUBIN IZ ŽALCA SE PRIPOROČA ZA OBISK tUDI V MESECU SEPTEMBRU.
V restavraciji hotela lahko vsak dan ob prijetni glasbi izbirate med številnimi priznanimi SRBSKIMI SPECIALITETAMI. Lahko pa se zabavate tudi v DISKU KLUBU hotela Golding Rubin, ki je odprt od 21. do 0.30 ure. Sprejemamo tudi naročila za POSLOVNA KOSILA in druge SVEČANE PRILOŽNOSTI. ZA OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV HOTELA GOLDING RUBIN ŽALEC.
IZGUBIL SE JE 4 mesece sur Šarplrninec svetle d>rap bai.e. Sliši .na ime PU. Najditelju nudimo nagrado. TcJefon 881-280.
NA VASEM DOMU nudim kompletno nego ostarelemu in bolnemu družinskemu članu. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas ped šifro »Medicinska sestra«.
PRODAM PARCELO v Titovem Vstkinju v izmeri 600 m2. Informacije po telefonu 852-601, vsak dan cd 16. do 17. ure.
PRODAM rabljene smuči at> mic s smučarskimi čevlji št. 39 do 40. Cona 3.000,00 dva. Teleta 881-232
DVEMA ZAPOSLENIMA DEKLETOMA oddam sobo in nudim hrano. Informacije po telefonu 851-970.
IŠČEM honorarno delo, lahko tudi čiščenje in pospravljanje delovnih prostorov. Pitne ponudbe pošljite pod šifro »Zanesljiva« na upravo lista.
SOZD EDVARDA KARDELJA TRBOVLJE
DO RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
objavlja
prosta dela oz. naloge za nedoločen čas
—	TEHNIČNI VODJA JAME
z 2-mesečnim poskusnim delorn
—	JAMSKI NADZORNIK II.
s 3-mesečnim poskusnim delom
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1:
—	rudarski inženir, rudarski tehnik
—	metode dela z ljudmi
—	znanje teh. normativov in predpisov varstva pri delu ter rud. zakona
—	strokovni izpit
—	4—5 let na rudarskih delih s podzem. eksploatacijo
—	smisel za delo z ljudmi
—	organizacijska sposobnost
—	da izpolnjuje pogoje opredeljene v DD o uresničevanju kadrovske politike občine Krško
Pod 2:
—	rudarski tehnik ali nadzornik
—	znanje in spremljanje teh. normativov in predpisov varstva pri delu ter rudarskega zakona
—	strokovni izpit
—	2 leti na jamskih delih
—	organizacijska sposobnost, smisel za delo z ljudmi Stanovanja zagotovljena
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ria naslov: Komisija za delovna razmerja Rudnika rjavega premoga Senova, 68281 Senovo. Rok prijave 8 dni po objavi.
Kandidate Domo o izidu Izbire obvestili v 30 dneh po objavi.
Srečno.
REK
Komisija za delovna razmerja tozd Kovinski izdelki in galanterija
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge
1.	REZKARSKA DELA (več delavcev) Pogoji:
—	KV rezkalec
—	zaželjena praksa
—	odslužen vojaški rok
2.	ORODJARSKA DELA (več delavcev) Pogoji:
—	KV orodjar
—	zaželjena praksa
—	odslužen vojaški rok
3.	KLJUČAVNIČARSKA DELA (več delavcev)
Pogoji:
—	KV ključavničar
—	zaželjena praksa
—	odslužen vojaški rok
Razpisana dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in'2 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj posredujejo svoje vloge pisno ali osebno v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: REK SIPAK, Titovo Velenje, Koroška 61, Kadrovsko splošno področje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Četrtek, 8. septembra — dr. Zupančič (dnevni), dr. Markovič (nočna)
Petek, 9. septembra — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Prenc (nočni)
Sobota, 10. septembra — dr. Lešnikova (glavna), dr. Glušičeva (notranja)
Nedelja, 11. septembra — dr. Lešnikova (glavna), dr. GluSičeva (notranja)
Ponedeljek, 12. septembra — dr. Zičkar (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 8. septembra — dr. Stupar Petek, 9. septembra — dr. Pirtovšek
Sobota, 10. septembra — dr. Pirtovšek
Nedelja, 11. septembra — dr.
Pirtovšek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 10. septembra — dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje
Nedelja, 11. septembra — dr.
Aleksander Uršič, Kidričeva č, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka 10. septembra do nedelje, 11. septembra — Peter Rihtarič, dipl. vet., Prešernov trg 7, telefon 881-143
Od ponedeljka, 12. septembra do četrtka, 15. septembra — Milan Matko, dipl. vet., Veterinarska postaja Šoštanj, telefon 881-322
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 8. 9. ob 17., 19. in 21
uri
ZEN KWUNDO V PARIZU — hongkonški, karate. V gl. vi.: John Lin
Petek, 9. 9. ob 11. uri FLACH GORDON — angleški, znanstvenofantastični. V gl. vi.: Sam J. Jones
Petek, 9. 9. ob 17., 19. in 21. uri
BALKAN EKSPRES — domači, komedija. V gl. vi.: Dragan Nikciič
Sobota in nedelja, 10., 11. 9. ob 17., 19. in 21. uri
FLACH GORDON — angleški, zncnstveno-fantastlčai. V gl. vi.: Sam J. Toneš
Ponedeljek, 12. 9. ob 17., 19. in 21. uri
EL MACHO KAVBOJ — italijanski, kavbojski. V gl. vi.: Car-los Monzon
Torek in sreda, 13., 14. 9. ob 17., 19. tn 21. uri
ČETVERICA V IGRI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer
ZARADI PREUREDITVE BO USPOSOBLTENA SAMO POLOVICA DVORANE, ZATO BOMO PREDVATALI TRI PREDSTAVE DNEVNO IN SICER OB 17.. 19. IN 21. TIRI!
KINO DOM KULTURE VELENJE četrtek, 8. 9. cb 20. uri ČETVERICA V IGRI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer
FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 12. 9. cb 20. uri PASJI SINOVI — ameriški, komedija.
Vloge: Julie Andrews, William Helden, Marisa Bercns- n
Režija in scenarij: Blake Ed-wards
Pravijo, da je film PASJI SINOVI (S. O. B.) eden najbolj z-virnih filmov zadnjih let. Govori o zasebnih tegobah filmskih ustvarjalcev, o tem, kako se sploh dela film, posebno pa, kako se oblikuje (preoblikuje) scenarij, da pritegne čimveč ljudi. Prijetna farsa o obstoječih ljudeh obstoječega Hollywooda. Poznavalec razmer in ljudi v filmskem mestu bi lahko prepoznal marsikoga in se pošteno nasmejal na njegov račun. Še eno uspešno sodelovanje zakoncev Edwards-Andrews.
ZCC
TOZD NEVROPSIHIATRI-JA VOJNIK
REHABILITACIJSKA DELOVNA ENOTA RAVNE PRI ŠOŠTANJU
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
KUHARICA
Pogoj: KV kuharica
Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo. OD po pravilniku. Stanovanja ni.
Zadnji rok prijave je do 15. septembra.
Kandidatke naj pošljejo prijave na naslov: Rehabilitacijska delovna enota Ravne pri Šoštanju, 63325 Šoštanj.
KINO DOLIČ
Petek, 9. 9. ob 21. uri ČETVERICA V IGRI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer
Torek. 13. 9. ob 21. uri FLACH GORDON — ^gle-ški, znanstveno-faetastični. V gl. vi.: Sam J. Jones
EKO
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROKOVINARSKA OPREMA
Titovo Velenje n. sol. o.
Delovna organizacija ELEKTROKOVINARSKA OPREMA (prej RŠC) se z svojim programom strešnih elementov vključuje v izgradnjo sodobnih podstrešnih bivalnih prostorov. Iz tega programa vam nudimo naslednje izdelke:
—	podstrešne stoprfice
—	stanovanjska strešna okna
—	line za izhod na streho
Izdelke iz tega programa lahko kupite v vseh trgovinah z gradbenim materialom.
Prodaja za dinarje deviznega porekla je organizirana pri DO ERA Titovo Velenje (20 % popust).
Vgradnjo naših proizvodov vam lahko izvede tudi naša servisna služba.
Delovna organizacija Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje, Celjska 9/b, c, telefon 063-850-900, 063-850-819.
ZAHVALA ob boleči izgubi dragega
Miha Horvata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala rudarski godbi, upokojencem REK za častno stražo, govornikoma tov. Zlodeju in
tovarišu Zajcu ter delovnim organizacijam. Iskrena hvala sosedom, ki so nam pomagali, tudi družini Jordan iz Šmartnega ob Paki, kakor tudi duhovniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omice, prababice, sestre in tete
Marije Resnik
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in
cvetje ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju bolnišnice Vojnik in Topolšica ter dr. Po-lesu, dr. Menihu in dr. Lazarju. Zahvaljujemo se tudi govorniku tov. Volku in duhovniku za opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: sin Drago z ženo, hčerka Vladka z družino ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče
Alojz Novak
iz Kavč 18 a v Titovem Velenju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi
zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo družini Drobež, zdravstvenemu osebju Planika v Topolšici, dr. primariju Fijavžu, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Zahvalo izrekamo tudi godbi, zvezi borcev ter častni straži.
Žalujoči: sin Alojz, hčerki Fani in Vera z družinami ter ostalo sorodstvo
Titovo Velenje — kopalna sezona
Bolje kot lani
Letna kopalna sezona se počasi izteka. Kljub temu, da se je ob nekaterih toplih dnevih še moč kopati, pa se je število vnetih kopalcev na letnih bazenih že močno skrčilo.
In kako so z letošnjo kopalno sezono, oziroma obiskom zadovoljni na naših dveh bližnjih letnih bazenih? Najprej o tem, kako je bilo letos na letnem bazenu v Titovem Velenju. Pogovarjali smo se z Bojanom Vučino, ki nam je povedal, da so z letošnjim številom kopalcev precej bolj zadovoljni kot lani. Temu primerni so tudi dobri finančni rezultati. Število kopalcev se je letos povzpelo ob lepih dnevih, predvsem pa ob nedeljah, približno na 1200. Najbolj obiskan je bil mesec avgust. Tako kažejo tudi podatki, da je bilo na baze-
nu v Titovem Velenju povprečno 800 kopalcev na dan. K takemu obisku je gotovo pripomoglo lepo in dolgo sončno vreme. Ne bo odveč, če zapišemo, da so letos obiskovalcem na velenjskem bazenu nudili tudi ležalnike in sončnike, vendar zanimanje za tovrstne pripomočke med kopalci ni bilo pričakovano. Tudi z raznimi napitki in prigrizkom je bilo dobro preskrbljeno.
Ob vseh teh ugodnih in spodbudnih pokazateljih za-pišimo, da pa nikakor, zlasti reševalci, ki skrbijo za varnost kopalcev, niso zadovoljni s plavalno kulturo nekaterih obiskovalcev. Le-ti mnogokrat niso upoštevali napisanih pravil reda kopališča in tako ogrožali varno kopanje, ne le sebi, ampak mnogim drugim kopalcem Zato beležijo na velenjskem
bazenu letos izreden porast nesreč in poškodb. (Ne)kul-tura pa je lepo vidna tudi v sanitarijah in drugih prostorih.
Naj ob koncu dodamo še to, da bodo letos zimski bazen obnavljali oziroma opravljali prepotrebno vzdrževanje korita ter strehe. Zato bo bazen nekaj časa tudi zaprt.
ŠOŠTANJ
ORGANIZIRALI TUDI TEČAJE
Tudi za šoštanjski letni bazen lahko zanesljivo trdimo, da je imel letos precej več obiska kot prejšnje oziroma pretekla leta. Rudi Ba-jec, predsednik TVD Partizan, ugotavlja, da je k temu, poleg lopega vremena, pripomogla tudi bencinska kriza, zato so se kopanja željni obiskovalci raje odločali za bližnja kopališča. Predvsem ob nedeljah je bil obisk precejšen. Največ obiskovalcev je bilo iz sosednjih občin. Gostinci hotela Paka so se letos nadvse izkazali. Po-
Zadovoljnih kopalcev je bilo letos precej več kot prejšnja leta
nudba je bila pestra in solidna. Obiskovalci so se tako ob čisti in topli vodi na šoštanj sfcem bazenu zares prijetno počutili. Kot je povedal Rudi Bajec, so v dopoldanskem času, ko je bilo manj obiskovalcev, organizirali tudi tečaje plavanja. Zlasti razveseljivo pa je to,
da niso letps zabeležili nobene nesreče na tem bazenu.
V Šoštanju razmišljajo že o prihodnji kopalni sezoni. Postavili bodo nekaj športnih pripomočkov za razvedrilo in rekreacijo kopalcev. Namizni tenis, kegljišče na vrvico in drugo.
B. Mugerle
Še vedno pri vrhu lestvice
Nogometaši velenjskega Rudarja so jesenski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi pričeli zelo dobro. Tudi prtiteklo nedeljo so iztržili obe točki. Na nogometnem igrišču Kladivarja v Celju so premagali istoimensko moštvo z rezultatom 1:0.
Velenjčani so taktično nadigrali domačine, imeli pa so tudi več športne sreča. Zmago so si gostje zagotovili že v 19. minuti prvega polčasa. Med strelce se je vpisal čelič, ki je odbito žogo po izvajanju prostega strela poslal v mrežo.
Končno zmagali
V	tretjem prvenstvenem kolu v slovenski nogometni ligi so nogometaši končno osvojili obe točki. Na domačem igrišču so z rezultatom 3 : 0 premagali enajsterico Mure.
Gledalci, na tribunah se jih je zbralo približno 400, so videli dokaj lepo nogometno predstavo. Nogometaši obeh moštev so začeli srečanje izredno hitro in ostro. Domačini, koil; tudi gostje, so imeli v prvem delu igre nekaj priložnosti za zadetek, vendar so bili napadalci nespretni. Vse je že kazalo, da se bo polčas končal brez zadetkov. Po samostojni akciji pa je Hren dve minuti pred koncem prvega dela srečanja le povedel domačine v vodstvo.
V	nadaljevanju so gostje zaigrali izredno ostro, zato je sodnik izključil kar dva Mu-rina igralca. To so nogometaši šmartna dobro izkoristili. Na 2 : 0 je rezultat povišal Kodre v 60. minuti, tretji zadetek za domačine pa je dal Prašnikar.
Začele s porazom
V	novi prvenstveni sezoni v Sloveniji ni več enotne republiške rokometne lige, saj so jo razdelili na dve skupini (zahodno in vzhodno). V Vzhodni tekmujejo tudi igrc.lka šmartnega ob Paki in pa druga ekipa Velenja (prva bo letos že drugo leto nastopala v 1. B zvezni rokometni ligi).
Konec tedna so v obeh skupinah odigrali prvo kolo. Rokometašice Velenja so se na igrišču v športnem parku pri Jezeru sestale z gostjami iz Zagorja.
Prvi polčas je napovedoval, da bodo domače igralke že v prvem kolu osvojile obe točki, saj so prvi del iere dobile z rezultatom 14 : 11. Tudi približno polovico drugega dela igre so bile boljše, nakar so zaigrale v obrambi pa tudi v napadu zelo slabo in gostje so najprej rezultat izenačile, nato pa povedle z dvema zadetkoma prednosti. Spet je nastopilo obdobje (žal zelo kratko) dobre igre gostiteljic, ki so najprej izenačile in nekaj minut pred koncem povedle z 22:21. Rokometašice Zagorja so znova izenačile, povedle najprej z 23:22, nato pa še s 24:23, kar je bil tudi končni izid srečanja.
Gasilsko društvo iz Šmartnega ob Paki je tretje najstarejše tovrstno društvo v velenjski občini. Sodi med marljivejše. Društvo se ponaša z lepimi uspehi, ki so jih šmarški gasilci dosegli na raznih tekmovanjih in dobro opremljenostjo.
Preteklo nedeljo so šmarški gasilci proslavili pomemben in visok jubilej-80.1etnico uspešnega delovanja društva. Ob tej priložnosti so pripravili krajši kulturni program ter najbolj prizadevnim članom in društvom v velenjski občini podelili zaslužena priznanja. Višek slovesnosti pa je bil prevzem novih orodnih vozil.
■tr---
Velenjčani spet najboljši
Pretekli petek je bilo na strelišču Mroža v Titovem Velenju prvo republiško izbirno tekmovanje s standardno zračno puško za pionirje in pionirke, ki bodo zastopali barve Slovenije na tradicionalnem tekmovanju Alpe Adria v Italiji. Na tekmovanju, prioravill so ga velenjski strelci, so nastopili strelci Kamnika, Trzina, Zaloga in domačim. V prvem krogu tekmovanja so imel: največ uspeha Velenjčani,
saj so osvojili prva tri mesta; Zmagala je Denis Bola, ki je nastreljala 371 krogov, Aleksandra Šafarič 357, tretji pa je bil Fortmnat Legner s 355 krogi. Tudi drugo izbirno tekmovanje bo prihodnji petek, 9. septembra, v Titovem Velenju. Pomerilo se bo 10 najbolje uvrščenih iz prejšnjega kola, prvih pet pa bo kasneje nastopilo za slovensko reprezentanco.
F. Žučko
Dekleta so v primerjavi z drugimi ekipami zelo mlada, sate jim poraz na začetku prvenstva ne sme vzeti poguma. Na' posnetku s trenerjem Hudarinom (sv)
Družinski trim vikend
Življenjski tempo, ki je vsak dan bolj neusmiljen, vpliva tudi na družino, ki ima vedno manj časa, da se posveča sama sebi. Ob koncu tedna pa tudi ne izkoristi vseh možnosti za rekreacijo celotne družine.
Vedno več je družin., ki si želijo dejaven počitek za konec tedna: z gibanjem, hojo, telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi... Izkoriščanje sonca, vode., svežega zraka in športno rekreacijskih objektov, daje psihično in fizično osvežitev, ki enako dobro deluje na organizem otroka kot na odraslega človeka. Da bodo lahko imeli starši več časa za družino in sprostitev, oreanizira Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje družinski trim vikend v Porcču, v hotelu Delfin. Tam lahko sodelujete in se rekreirate ob od-
bojki, košarki, malem nogometu, tenisu, namiznem tenisu, kolesarjenju, kegljanju, veslanju in plavanju. Natančen razpored možnih panog pa boste dobili, ko se boste odločili za družinski vikend.
Odhod bo v petek, 23. septembra ob 6. uri izpred Rdeče dvorane, povratek pa v nedeljo okoli 14. ure. Cena družinskega trim vikenda je za odrasle 1800 dinarjev, otroci od 2. do 7. leta imajo 50 •/« popusta, od 7. do 10. leta pa 30*/«. V ceno je zajet prevoz, dva penziona in pol, uporaba vs»h športnih objektov in rekvizitov ter strokovno vodstvo. Če ste se odločili za družinski trim vikend, petem se lahko prija vite na Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje Foitova 2, od 8. do 16 septembra od 8. do 15. ure, v sredo pa od 8. do 17. ure.
Izkazali so se kot dobri organizatorji
Na teniških igriščih pri Velenjskem jezeru so č^arii šaleškega teniškega kluba iz Titovega Velenja konec tedna nadvse vzorno organizirali tekmovanje za 28. Tcdyjcv memorial. Vsi udeleženci tekmovanja so izrekli veliko pohval za dobro organizacijo in lepa igrišča. Tenis ima v Šaleški dolini dolgoletno tradicijo, saj do ga, kot smo prebrali v njihovi brošuri, v Šaleški dolini igrali že prod vojno. Najstarejši pedatki o teniški dejavnosti pa segajo v leto 1928. Ker jo v- zadnjih letih zo'o naraščalo zanimanje za ta šport, je Šaleški teniški klub začel urejevati peščena igrišča na novcu špor-
tnem središču pri Velenjskem jezeru. Pri njihovi izgradnji so sodelovale delovne organizacije občine, zlasti to velja za Rek, veliko*, pa so storili sami člani kluba, mladinci in mladinke pa tudi drugi občani, ki so skupaj prispevali v&i kot 4000 prostovoljnih ur. Pokrovitelj 28. spominskega tekmovanja je bila delovna organizacija Elektrostrojna oprema. Nastopili pa so najboljši slovenski igralci in igralke tenisa.
Med člani je bil najboljši Požar (Branik-Grad:s), med ženskami Skuljeva (Olimpija), med moškimi pari pa sta zmagala Breznik — Požar (Branik-Gradis).
Dobre uvrstitve domačih kotalkarjev
Na prenovljeni ploščadi so člani velenjskega botalkarsko drsalnega kluba uspešno izvedli, kljub dežju, državno kotalkarsko prvenstvo za pionirje, mladince in člane. Nastopilo je okoli 40 tekmovalcev, med njimi seveda tudi člani domačega kluba. Rezultati: Pionirji A: 1. Luka Kla-sinc (St. Bloudek Ljubljana), Velenjčan Robi Marinič pa se je uvrstil na tretje mesto. Pionirke A: 1. Jerneja Pere (HDK Cinkarna Celje). Ve-lenjčanke pa so se uvrstile: 4. Petra Majerič; 5. Nataša Javomik; 11. Jerneja Kemperle; Pionirski pari: 1. Kopač -Klasinc (DKK Olimpija), Ve-lenjčana Kempsrle-Potočnik sta se uvrstila na drugo me-
sto. Mladinci: 1. David Pra-protnik. Mladinke: 1. Lada Bičak (KK Medveščak Zagreb). Velenjčanke: 2. Gorda-na Miletič; 4. Andreja Oven; 5. Alenka Oven; Člani: 1. Iztok Kurait (DKK Olimpija). Članice: 1. Violeta Mordej (DKK OKmpija). Ekipna uvrstitev za pokal Stanka Bloud-ka: 1. DKK Stanko Bloudek Ljubljana; 2. HDK Cinkarna Celje; 3. KDK Rudar Titovo Velenje itd.
Ekipni prvak državnih prvenstev (pionirskih, mladinskih in članskih skupin) pa je v letu 1983 KDK Rudar Titovo Velenje, ki je zbiral kar 74 točk. Drugouvrščeni klub KUK Nova Gcrica pa jih je zbral 52.
Pohod na Triglav
Trim pohoda na Triglav se je zadnjo soboto in nedeljo v avgustu udeležilo 34 občanov. Vsi so bili na Triglavu prvič. V lepem vremenu so se udeleženci pohoda preko Rudnega polja in Vodnikove koče povzpeli do Planike, kjer so prenočili. 2e v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne pa so se povzpeli na Triglav. Po planinskem krstu in fotografiranju so sc preko Kredarice spustili v dolino. Utrujeni, vendar vsi zadovoljni, so se vrnili v Titovo Velenje.
Pohod je organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje.
ANKETA • ANKETA
Med
vrtičkarji
Ste tudi vi med tistimi, ki celo leto pridno obdelujejo vrtove, da lahko potem na jesen sadove svojega dela odpeljejo domov? Pa kako ponosni so na vsak peteršilj in na prvi sočni paradižnik! Vrt ni več popoldanska rekreacija, prijetno združeno s koristnim. Kar poglejte na trg, kako draga je zelenjava.
Tudi mi smo se malo sprehodili po vrtovih, ki jih je v okolici Titovega Velenja veliko in vrtičkarje povprašali: »Ali se vam izplača?«
Ivan CvikI:
»Kako se mi ne bi! Na mojem vrtu je letos obrodilo toliko krompirja, fižola in zelja, da za ozimnico ne bo treba nič kupiti. S pridelkom sem zelo zadovoljen. Res pa je, da je za to, da nekaj zraste potrebno veliko časa in dela. Vrt imam v najemu že nekaj let. V družini smo štirje, osebni dohodek pa je samo eden. Na jesen pa veliko »vzame« tudi šola, in če je zemlja, jo je treba tudi obdelati.«	____. „ ...
Fuad Basic:
»Že četrto leto imam v najemu vrt, ki meri le okoli deset kvadratnih metrov. Pa moram reči, da je to dovolj, saj pridelamo kar precej zelenjave. To se v družinskem proračunu pozna, saj so po-vrtnine vedno bolj drage. Vrt pa mi je tudi v razvedrilo, saj mi ja delo na zemlji v veliko veselje.«
Rašid Brki c: »Vrtič-karn letos prvič. Kljub temu pa mi je vse izredno dobro obrodilo. Ugotovil sem. da se to resnično izplača. Vrt imam v najemu in za najemnino plačam rudniku samo 150 dinarjev, kar res ni veliko. Poleg tega je prav prijetno obdelovati vrt in potem gledati kako raste. Najlepše je pa seveda sedaj, ko pridelek že tudi pridno pobiramo.«
Safeta Du-rakovič: »Moj vrt je veliik okrog 80 kvadratnih metrov. Na njem mi je zraslo precej krompirja, fižola in paradižnika. Tako da mi bo za ozimnico prišlo kar pray. Nekaj bom seveda še morala dokupiti. Vesela pa sem, da sem le pridelala nekaj, saj so cene letos res visoke. Vrt bi rada imela še naprej, in če se bo le dalo, bcm pogodbo za prihodnje leto tudi obnovila.«
Dragica Vajdl: »Imeti vrt se vedno bolj izplača. Zelo veliko mi pomeni to, da čez poletje zelenjave skoraj ni bilo potrebno kupovati. Tako je v denarnici ostal kak dinar. Vesela pa sčm tudi, da je pridelek kljub temu, da vrta nismo gnojili, obilen. Vrt smo imeli že prčj, vendar v Savinjski dolini. Tam se nam sedaj ne izplača več, saj so vožnje tja zelo drage. Nekateri se včasih pritožujejo, da jim pridelek včasih kdo drug pobere. Tukaj pa latos resnično ni bilo nobenih kraj.«
Vsi naši sogovorniki so ugotovili, da se izplača. Mi pa naj dodamo še eno zanimivost: zelo težko smo tisti dan. ko smo vrtičkarje obiskali, med njimi našli dve ženski. Veliko pa je bilo na vrtovih moških. To pa tudi nekaj pomeni, kajne?
mkp, M. Z.