tt paitl prejeman: M »eto leto naprej 26 K — h Ml leta , 13 , — , fetrt , , 6,60, aueec , 2 * 20, Vspravnlltvu prejemu: za Mlo leto naprej 20 K — h ?ol leta , 10 , — , ietrt , i 6 , — „ kmcc , 1 „ 70» jfe poliljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno in Inierat« sprejema upravništvo ? Katol. Tiskarni, Kopitar, jeve ulice it. 2. Rokopisi se ne TTaCajo, nefrankovana pisma u »sprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah It. 2, L, 17. U ha |a veak dan.i* vzemll nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 237. V Ljubljani, v sredo, 15. oktobra 1902. Letnik XXX. Žerjavica v Makedoniji. Ne tli več samo pod pepelom v Makedoniji, ampak plameni švigajo že vedno očitneje na dan. Arnavtski roparji so ustrahovali celo deželo, in zdaj vstajajo Bolgari in Srbi ter se hočejo osvoboditi. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je šel po slavnostih v Sipki v Carigrad, in ni dvoma, da je pri tej priliki sultanu pojasnil, da stoji še vedno Rusija kot varuhinja za balkanskimi deželami, zlasti za balkanskimi Slovani. V Carigradu so umeli ta poset in res so se nekoliko potrudili, da narede red v Makedoniji in Stari Srbiji. Krvoločni Ar-navti so oropali cele okraje, popalili mnogo hiš, ubili na stotine ljudi, a turška vlada je to mirno gledala ali jim celo skrivaj pomagala. Zdaj pa je začela turška vlada kazati, da je tudi njej že odveč sramotno ropanje Arnavtov, in začela je pošiljati vojaštvo v kraje, kjer so turški Arnavti širili strah in trepet med krščanskim prebivalstvom. V vi-lajetih kosovskem in solunskem je do 80 bataljonov pripravljenih na boj. Arnavti so se bili že tako navadili svoje neomejene strahovlade, da so se predrzno uprli tudi tej sili. Prišlo je že do krvavih bojev med Arnavti in turško vojsko pri Koprivi. Odločni Šemsipaša je hotel zajeti najpredrznejše ar-navtsko voditelje Mustafa ago, Sabana Koprivo in druge, ki so poslednje dni naravnost zasmehujoč sultanov ukaz, palili in morili. A ti smeli voditelji so ušli, in Šemsipaša je vjel samo njihove sorodnike. Zdaj je pa Šemsipaša dal porušiti in požgati njihove hiše. Arnavti so se preplašili in so začeli razobešati bele zastave v znamenje, da hočejo biti pokorni. Tudi predrzni Arnavt Iia Boljetinac, ki se je bil pred kratkim še pridušal, da bo ustrelil ruskega poslanika, če prestopi makedonsko mejo, se je zaprl v svojo trdnjavico ter v strahu čaka, ali mu bedo sneli kužtravo glavo z vratu ali ne. Zli se, da so te roparske amavtske čete za enkrat ukročene. A tudi Srbi in Bolgari se pripravljajo na vstanek. Voditelji tega gi- LISTEK. Kristus — mužikov gost. Pripovedka N. S. Leskova. Posl. — ki. (Konec.) Dospeli smo na Sveti večer k Timoteju z vso rodbino za eno uro pozneje, nego se navadno zbero povabljeni gostje. Tako je on tako hotel, hoteč pričakati vse. Našli smo v njegovih stavbah vse polno ljudi, vsakovrstnih sibirskih prcgnancev. Možje, ženske in otroci vsakovrstnega poklica in iz različnih mest, Rusi, Poljaki in Čudi. Timotej je zbral vse revne naBelnike, ki se še niso opomogli na svojem gospodarstvu. Velike mize so bile pokrite z miznicami in na njih se je znašlo vse, česar je treba. Služabniki so hiteli semtertje, raznašali posodo s kvasom ter sklede s pecivom. Zunaj se je že razgrinjal mrak, da, tudi čakati že niso imeli več nikogar. Vsi odpoBlanoi so se že vrnili domu in več gostov že tudi ni moglo priti, kajti zunaj je nastal vihar in metelica, kakor bi imel nastati koneo sveta. Le jednega gosta še ni in ga ni — kateri je vendar vsem najdražji. Bilo je že treba prižgati luči in seBti za f; banja bo večinoma v tujini bivajoči izobraž. Bolgari. Ti izdajajo v Parizu in v Londonu lista »Le mouvement Macedonien« v Iran coskem in »The Eastern Rtwiew« v angleškem jeziku. Oba lista z najžarečejšimi barvami popisujeta turška grozodejstva v Makedoniji in posebno naštevata vnebovpijoče krivice turškega uradništv^ in vojaštva nad krščanskim prebivalstvom. Tako hočejo zbuditi pozornost evropskih velesil, da bi posegle na Balkan in osvobodile Makedonijo, kakor so Srbijo, Bolgarijo in Črno goro. A med agitatorji za makedonsko svobodo je mnogo needinosti. Nekateri zahtevajo, da se Makedonija osvobodi kot samo-Btojna država in dobi svojo lastno vlado. Bolgari zahtevajo, da so Makedonija izroči njim, ter dokazujejo, da je makedonsko prebivalstvo pravzaprav bolgarsko in pripada njim. Res je bolgarska agitacija v Makedoniji jako živahna. In slednjič hočejo imeti Makedonijo Srbi, kateri sanjajo o svojem velikem balkanskem kraljestvu od Drave do Carigrada. Makedonski Bolgari so, kakor se čuje, že vstali pod vodstvom Jankova in Niko-lova. V Bitoliji so vstaši naskočili turške kosarne in jih razdejali. Orožje in municijo so pobrali. Železnica pri Kopali je deloma poškodovana in brzojav pretrgan. Vstaši so pobili več manjših turških čet. Mohamedanci so pa v Ohridi in v Strugi pomorili mnogo kristjanov. Turške četo so pa jako slabo disciplinirane in nezadovoljne, ker se jim neredno izplačuje plača. Voditelj vstašev, kmet Jankov, je izdal na macedonsko ljudstvo oklic, v katerem pravi: »Čas osvete je prišel! Vsak bolgarski domoljub mora dvigniti orožje zoper sultanove vojake! Makedonija hoče dokazati Evropi, da se popolnoma zaveda svojih pravic in da jim bo tudi znala pridobiti veljavo«. Oklic pravi, da je zdaj na izbero samo dvoje: Ali ubijati, ali pa dati se ubijati, kajti če se zdaj vstanek pone- mizo, ker je nastala že črna tema, a mi smo vsi čakali v mraku pri mali svetiljki, brleči pred ,ikonami*. Timotej je hodil in sedel ter bil zelo vznemirjen. Vsa nadeja mu je oslabela — sedaj mu je poBtalo jasno, da ne bode velikega gosta'. Pretekla je še minuta in Timotej je vzdihnil, me otožno pogledal ter dejal: „Nu, dragi brat, že vidim, da me hoče Gospod pustiti na cedilu, ali pa imaš prav ti, da nisem znal povabiti vsakega, kogar je treba, da bi bil on primerno sprejet. Zgodi se v vsem božja volja; pomolimo ter sedimo za mizo.« »Začni molitev!« mu odvrnem. Stopil je k ,ikoni' ter začel moliti: »Oče naš, ki Bi v nebesih« in potem: »Kristus se rodi, slavite Ga, Kristus je prišel iz nebes... Kristus na zemlji ...« Toda komaj je izrekel te besede, kar je nekaj tako nepričakovano udarilo zunaj ob steno, da Be je vse streslo, potem je po obširnem poslopju nekaj zašumelo in vrata v sobo bo se sama od sebe odprla na stežaj. * * * Vsi ljudje, kar jih jo bilo tukaj, bo se v nepopisljivem strahu stisnili v jeden kot, mnogi bo popadali na tla in le najpogum-nejši bo pogledali v vrata. A pri vratih na sreči, se bo Turčija krvavo maščevala in morila vstaše brez usmiljenja. Tudi Mihajlovski in Cončev sta že ofi cielno proglasila vstanek. Obrnila sta se tudi z oklicem do ljudstva in naznanila VBtanek velesilam. V vilajetu Kastoriji so ustanovili provizorično vlado. Jankov je proglasil oblast sultanovo za odpravljeno. Značilno je, da v Avstrijo prihaja jako malo poročil o tem vstanku in še ti čas-niški glasovi, ki govore o Makedoniji, so tako protislovni, kakor bi bili nalašč zmešani. Jasno je, da ima tu vmes svojo roko diplomacija, v katere interesu je, da svet ne zve resnice o Makedoniji. Vendar bodo prej ali slej velevlasti gotovo posegle v makedonsko žerjavico. Katera bo iz nje poiskala kostanj za druge, bomo videli. Vsekako sta najbližje pri tem interesirani Avstrija in Rusija. Požar se utegne iz Makedonije raztegniti na sosedne države Bolgarijo, Srbijo in Crnogoro, katerih oči so že zdaj poželjivo vprte tje doli. Iz tega bi pa nastala splošna balkanska vojska, katere posledic zdaj seveda še ni mogoče preračunati. Glasovi o Koerfoerjevem spravnem načrtu. Včeraj pri ministerskom predsedniku zbranim češkim in nemškim zaupnikom predloženi načrt za ureditev narodnostnih razmer na Češkem in Moravskem ne ugaja nobenemu obeh delov, najmanj pa Čehom. Sodba praške »Politik«, ki gotovo ni eks-tremno radikalen list, je v tem oziru naravnost uničevalna. Imenovani list namreč piše: »Vtis, ki ga je napravila vladna predloga na češke poslance, je skrajno neugoden. Mladočeški poslanci so naravnost razočarani in izjavljajo, da je o vladni predlogi v tej obliki absolutno nemogoč vsak razgovor. Dr. Koerber je posegel nazaj za Stremayrove naredbe in priznal nemščini novih predpravic. Češki po- pragu je stal star, zelo star človek ves v capah ter se tresel in držal z obema rokama stene, da ni padel; za njim pa, iz veže, kjer je bilo temno, se je razširjala nepopis-ljiva rožnata svetloba, a čez starčev hrbet je molila v sobo bela roka kakor bi bila iz snega, držeča precejšen glinast lončič z lučjo, takšna kakoršna je naslikana v knjigi Niko-dema. Veter je pihal od zunaj, toda luč se ni zganila, pač pa je svetila starcu v lice in na roko ter osvetlila na roki staro vrasko, vso belo od mraza. Timotej, to videč, zakliče: »Gospod, vidim in sprejmem ga v Tvojem imenu, toda Ti sam ne hodi k meni, ker sem hudoben in grešen človek.« Po teh besedah se zgrudi na tla in ž njim vred sem se zgrudil tudi jaz od veselja, da je pokazal takšno krščansko pokorščino, in zaklical sem glasno, da je vsakdo lahko slišal: »Kristus je med nami!« A vsi so mi odgovorili: »Amen — to je resnica!« * • * Med tem so prinesli luč, jaz in Timotej Bva vstala, toda bele roke že ni bilo več videti — ostal je le sam starec. Timotej ga je prijel za obe roki in ga slanci imenujejo te predloge naravnobt zločin. Tudi uvedba notranjega češkega uradnega jezika v tsj obliki ne more zadovoljiti čeških poslancev, ne oziraje se na to, da Be službenega jezika niti ne omenja. Poslaneo Pacak in Žaček sta Koerberju takoj povedala, da se na tej podlagi sploh ne morejo vršiti nikaki razgovori. Tudi na Koerberjevo izjavo, da vlada ne vztraja absolutno na označenem načrtu, češki poslanci ne dajo kdove koliko, ker poznajo mnenje zastopnikov nemškega naroda. Vendar bodo na podlagi to izjave pričeli dogovore, če da Koerber poroštvo za naglo in izvenparlamentarno rešitev te zadevo. Manj neugoden utis je napravil vladni načrt na zastopnike nemških strank. Sicer izjavljajo tudi ti, da jo načrt v tej obliki ne-vsprejemljiv, toda zadovoljili so se s Koerberjevo izjavo, da načrt ni neizpremenljiv in da bo vlada rada upoštevala ugovore s češke in nemške strani. Nemški zastopniki so se jeli takoj posvetovati o vladnih nasvetih ter sklenili mej drugim, da obdelajo vsak načrt zase. Sodba nemških radikalnih listov je na videz zelo stroga ter se mej drugim zatrjuje, da ta načrt na nemške stranke ne bo napravil ugodnejega vtisa, nego ga je oni v letu 1900. O konferenci čeških in nemških zaupnikov pri Koerberju se poroča mej diugim sledeče : Najprej so bili sprejeti zastopniki češkega naroda, poslanci Pecak, Brzorad, Ilerold, Kramar, Stransky. Začek, dalje grofi Buquoy, Czernin in Sylya Tarouka, ter Kubr, Prašek in Zazvorka. Konlerence se je udeležil tudi minister Rezek. Ves razgovor je trajal nekaj minut. —■ Eno uro pozneje, ob 11. uri, je sprejel Koerber nemško zaupnike. Bili so to zastopniki vseh nemških strank : Kathrein in Korn, Lueger, Liechtenstoin in Axmann, Bacrenreither, Schwegol in atiirgkb, Skene, Thun in Fiirstenberg, Kindermann, Prade, Reininger, Chiari, Derschatta in Le-miseh, za nemško liberalce konečno Funke, Nitsche, Pergelt, Sctilcker, Eppinger, d El-vert, Gross, Gotz in Fux. Tudi s temi ni posadil na prvo mesto. A kdo je bil ta starec, nemara ste to že sami pogodili — bil je Timotejev sovražnik, stric, ki ga je bil uničil. S kratkimi besedami nam je povedal, da se je bilo pri njem vse spremenilo v prah, zgubil je rodbino in imetje in da že dolgo hodi, da bi našel sestričnika ter ga prosil odpuščanja. Koprnel je po njem ter se bal Timotejeve jeze, na to je v tej me-telici zablodil ter si želel smrti. »Toda takoj", je dejal, „je nekdo ne-vidljiv me obdal s svetlobo in mi dejal : ,Pojdi, da se segrejoš na Mojem mestu in najeS iz Moje sklede'. Na to me je prijel za roke in jaz sem prišel semkaj, da niti sam ne vem kako." Timotej mu odvrno pred vsemi navzočimi : „Jaz, stric, poznam tvojega kažipota: to je bil Kristus Gospod, ki je dejal: ,Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti, ako je žejen, daj mu piti1. Sedi pri meni na prvo mesto, jej in pij po Njegovih besedah ter ostani v moji hiši do konca dnij svojega življenja.", Od tega čara je starec živel pri Timoteju ter ga umirajoč blagoslovil in Timotej je imel zmerom mir v svojom srcu. O-č A^ , / Koerber dolgo občeval, marveč jim z znano izjavo podal natisnjena načrta. Posvetovanja se torej prično, a kdaj in kako se zavrže, dosedaj pač Se nihče ne ve. Na vsak način bo vlada morala odnehati v korist Čehom, sicer je zaman ves njen poskus. Francoski parlament. Obe francoski zbornici sta imeli včeraj svojo prvo sejo v novem zasedanju, bejo poslanske zbornice je otvoril predsednik Bourgeois. V ime socialno dtmokraške skupine je poslanec B-»sly vložil nujni predlog glede starostnega zavarovanja delavcev. Nujnost je zbornica priznala s veliko večino in je bil predlog takoj izročen posebnemu odseku. Takoj nato je poslanec Baudry d ' A s s o n stavil predlog, naj se sedanje ministerstvo posadi na zatožno klop, ker je z zatvoritvijo kongre-gacijskih šol kršilo zakon. Zahteval je predlagatelj obenem, da se predlogu prizna nujnost. Zbornica je pa s 414 proti 53 glasovom odrekla predlogu nujnost, ter s tem kajpada pokopala tudi predlog sam. To glasovanje je pa obenem tudi dokaz, kako malo naklonjenosti morejo francoski škofi pričakovati od zbornice. Zbornica je nato določila vrsto, po kateri naj se rešujejo številno vložene interpelacije, zatem je pa finančni minister Rouvier predložil državni proračun za prihodnje leto. Proračun izkazuje 3575 milijonov frankov stroškov, a le 3375 milijonov dohodkov, torej 2 0 0 milijonov primanjkljaja. V tem proračunu pa še niso všteti vsi stroški za šolstvo ter ogromni stroški za starostno zavarovanje in druge nepredvidne naprave. Finančni minister je sicer predložil nekaj nasvetov, kako bi se doseglo ravnotežje v proračunu, toda mnogi sodijo, da vlada ne dobi na svojo stran potrebnega števila ljudskih zastopnikov, ki bi hoteli na novo obremeniti svoje volivce kar za 200 milijonov. — Senat je imel le kratko formalno sejo in nato odgodil zasedanje za teden dni, do prihodnjega torka. Nova kriza v Srbiji. V Srbiji imajo zopet ministersko krizo. Vu čev kabinet je podal ostavko, ki je kralj včeraj še ni sprejel, ker se s kraljico Sele danes povrne iz Niša. Vzrokov za demisijo je brezdvomno več in gotovo ne igra fi nančna kalamiteta najmanjše uloge, vendar se doslej omenja edinole odpovedani obisk na ruskem carskem dvoru. Kralj Aleksander je že večkrat zaprosil dovoljenja, da sme obiskati carja v Petrogradu ali Livadiji, toda že dvakrat ta prošnja sicer ni bila odbita, pač pa za obisk določeni rok preložen. Sedaj je nameraval kralj Aleksander odpotovati sredi tekočega meseca, a z ruskega dvora se mu je sporočilo, da naj obisk odloži za poznejši čas. Nikakor se torej ni čuditi, če smatrajo v Belgradu ta korak za direktno odpoved. V dobi, ko se vrše pogajanja glede sprejema srbskega kralja na ruskem dvoru, sta že bila v Petrogradu črnogorski knez in knez Ferdinand bolgarski, le na Aleksandra in Drago se niso hoteli ozirati. Za vse to pa neki ncče biti odgovoren Vuičev kabinet in je vsled tega podal ostavko. Kdo pride sedaj na krmilo, se pač še ne ve, ker skrajno zamotanih srbskih razmer ne bo lahko urediti in se bo torej vsakdo bal stopiti na krmilo potapljajoče se ladije. Angleži o balkanskem vprašanju. V zadnjih dneh so tudi angleški listi resno pečajo z dogodki na Balkanu, a jim po veliki večini ne pripisujejo nikake važnosti. Mej drugimi piše list »Times«, da je sedanji makedonski ustanok popolno brezpomemben brez intervencije velesil. Te se pa sedaj nočejo vmešavati, ker nočejo kaliti svetovnega miru samo radi tega, da bi zadovoljile bolgarsko »pohlepnost«. Reform si sicer želi vsa Evropa, nima pa simpatij za zmedene načrte makedonskega odbora in za malotne prepire na balkanskem polotoku. Nemiri na Balkanu so epizode, ki niso nevarne svetovnemu miru, dokler ga namreč velesile hočejo sploh varovati. — Skoro v istem smislu poroča dopisnik »Pall Mall-a«. Ta najprej pripoveduje, da je v uporu 22 vasi in da je bilo blizu Krezne pobitih pol bataljona turških vojakov, ter požgani dve vasi, potem pa pravi, da se je položaj nenadno poostril in proglasil že splošni upor, da pa ni misliti, da bi Make-donoi prijeli za orožje. Sploh meni, da sedanji ustanek ne bo imel nikakega pomena za nadaljni razvoj, ker sta sprta mej seboj glavna makedonska odbora. — Vsi ti glasovi kažejo, kako silno se boje Angleži definitivno rešitve makedonskega vprašanja, ker vedo, da bi odklenkalo sultanovemu ti-ranstvu in s tem tudi angleškim interesom. Iz brzojavk. Nemci in vladni načrt. Nem-Ski zaupniki ne menijo prej odgovoriti na KSrberjeve nasvete, dokler jim ni znan odgovor čeških zaupnikov. — Vsenemci in nujni predlogi. Poslanec Stein je naznanil zborniškemu predsedniku, da ni resnično poročilo, češ, da vsenemoi umaknejo nujne predloge, ki so bili nerešeni v zadnjem zasedanju. — Ogri proti cesarski himni. V današnji seji ogrske zbornice vloži neodvisna stranka interpelacijo, zakaj se še ni prepovedala na Ogrskem »avstrijska« himna, ki provzročuje demonstracije. Obenem bodo rohneli poslanci te stranke proti določitvi kvote. — Poslanec Lupu suspendiran. De-želnosodnega svetnika dr. Lupu v Crnovicah so suspendirali radi napada na deželnozbor-sko večino. — Premogarska stavka v A m e r i k i se bržkone konča že danes z dosego delavskih zahtev. Morgan se je udal RooBeveltu in pregovoril lastnike rudnikov. — Baron Dipauli pride v gosposko zbornico. IzB olzana javljajo, da bo mej 16 novimi člani tudi baron Dipauli. — Sestanek poljskih zaupni k o v je v nedeljo zboroval v Lvovu. Sprejela 8e je daljša resolucija, v kateri se obsoja rusinsko gibanje in izraža poljskemu klubu popolno zaupanje. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. oktobra. Neresnične vesti. Po »Tagespošti" se je oglasila »Domovina", ki pravi, da hočejo naši poslanci v deželnem zboru kranjskem v novi kuriji tri mandate. Ne vemo sicer, ali Be je »Domovina" vsedla na lim isti osebi, kakor »Tagespost", vendar bi pričakovali, da bi se bilo uredništvo »Domovine" oziralo na našo izjavo v sobotnem »Slov.", v katerem smo določno rekli, da se katol.-narodna stranka za par borih mandatov ne da dobiti. Z velikanskim ogorčenjem bi ljudstvo sprejelo tak kompromis, po katerem bi 90 veleposestnikov volilo deset poslancev, 80 000 volivcev pa samo tri poslance. Kaj takega se nobenemu našemu poslancu niti ne sanja in naj bodo nekateri listi se taki tolmači gotovih želja. Upamo, da »Domovina'' to svojo neresnično vest sama radovoljno popravi. Vprašanje liberalnim kričačem. Liberalci silno upijejo radi praške posojil-nične afere, in vendar je to le izjemoma en slučaj mej zavodi, ki je bil le deloma v katoliških rokah. Drugod se po svetu vidi vse polno liberalnih sleparjev, katere pa liberalni listi prikrivajo. V kolikih liberalnih čeških denarnih zavodih so se že dogodile velike defravdacije, »Narod« tudi opozarjamo na gališko hranilnico v Lvovu, kjer so pred par leti najodličnejši poljski liberalni politiki pokradli več milijonov. Opozarjamo liberalce n a celo vrsto defravdacij v ogrskih hranilnicah, ki so v odločno narodno-naprednih roka h. Po celi Nemčiji in na Laškem se ru-Sijo liberalne banke! Gg. liberalci, ali izvira iz tega posledica, da naj se ne zaupa »Mestni hranilnici ljubljanski", »Kreditni banki", »Kmečki posojilnici ljubljanske okolice«, Glavni slovenski hranilnici, prvi vrhniški posojilnici, ki so vse v liberalnih rokah ? Udarite v svojo lastno korist po zobeh Malovrhovo logiko in njegovo izzivanje I Mi se po taki logiki še nismo ravnali. — Mej nami nibilo Se nobene sleparije v ljubljanski okrajni bolniški blagajni, katero so »Nar.« pristaši hoteli uprav oropati, nobenega Žu- žemberka in St. Lenarta, in stroga kontrola v naših denarnih zavodih je zagotovilo, da poštenjaki Malovrhove baže svojih namenov mej nami ne bodo dosegli! »Edinost" zopet nekaj pogreša. „Edinost" piše o zaupnem shodu katoliško narodne stranke: „Po pripravah, ki so se delale za ta shod, je splošna sodba, da je na istem katoliško narodna stranka nastopila z vso Bvojo veljavnostjo in močjo. Ako ke-daj, jej je bila gotovo sedaj prilika za dokaz, da s svojim programom obsega ves narod slovenski. Navedene resolucije pa ne lo da niti z besedo ne omenjajo žalostnega položaja in obupnih borb obmejnih Slovencev, ampak se Bploh ostentativno izogibljejo v vseh sestavkih besedi — „n a r o d" 11 S tem opravičuje bojazen, da je za Btranko nekaj, kar je proti našemu narodu!" — Po pripravah, ki so se delale za ta shod, je vsakdo vedel, da velja ta shod samo kranjskim razmeram, „Edinos!." pa tega noče razumeti. Naša stranka je vedno odločno stala na braniku za obmejne Slovence, in je to že opetovano pokazala. Slej kakor prej bo tudi z ozirom na izvenkranjske Slovence dokazovala, da se jej od nikogar ni treba učiti narodnega moštva. Pač smo mi že od nekdaj pogrešali pri »Edinosti" prepričanja, da je za narod najprej treba — 1 j u d s t v a 1 Vstoličenje vladike dr. F. Nagla v Kopru se je vršilo v nedeljo Na mostu sta pozdravila vladtko že v soboto župan Belli (z obč. zastopom) in okr. glavar Schaf-fenhauer. Slovesni vsprejem je preprečilo grdo vreme. V katedralki ga je pozdravila duhovščina. Iz katedralke se je vladika odpeljal v palačo Grisoni, kjer so se mu poklonili: kapitelj, duhovščina ter načelniki državnih in mestnih oblasti. V nedeljo je bila slovesna intronizacija. Slovesna služba božja je trajala dopoludne. O poludne je bil banket. Vladika je napil papežu in cesarju. Vladiki sta napila okr. glavar in župan. Namenjena razsvetljava je morala radi Blabega vremena izostati, le godba je priredila vladiki podoknico. Knjige družbe sv. Mohorja so došle v Ljubljano. Prosimo, da jih udje Č i m prej vzamejo pri svojih poverjeništvih in obenem takoj vplačajo naročnino za prihodnje leto. Nevarno bolan je čast. gosp. Janez Marušič, vikar nabrežinski v pok., katerega so te dni prevideli. Bolnik šteje nad 80 let ter se priporoča v molitev. Deželnozborske volitve na Koroškem. Dosedanji poslanec Čare noče več prevzeti mandata; mesto njega bodo kandidirali celovškega podžupana Metnitza. Po novem volivnem redu dobi Celovec en nov mandat, za katerega kandidirajo drž. poslanca Dobernigga. Družinska pratika za leto 1903 je ravnokar izšla in se dobiva večinoma v vseh trgovinah po Slovenskem na drobno komad po 24 vin. Poleg navadne koledarske vsebine prinaša daljše spise o pokojnem kardinalu Missii s sliko pokojnikovo in sv. Gore, o škofovih zavodih, šmartinski cerkvi. Dalje ae nahaja v njej kitica Slomškovih rekov ter obširen pregled dogodkov lanskega leta. Tudi za smeh in kratek čas čitateljev je poskrbljeno. Že samo berilo je torej vredno nizke kupne cene in je tedaj pričakovati, da naše pratike ne bo manjkalo v nobeni rodbini. Hrvaško politično društvo na Dunaju. Na Dunaju se je ustanovilo hrv. politično društvo »Hrvatska". Pravila je že namestništvo potrdilo. Društvo pravi v svojem oklicu, da mu bo namen: »unapredji-vanje sveukupnih interesa hrvatskoga naroda u monarhiji i izvan nje". Operni pevec Fran Naval - Pogačnik je dokončal svoje gostovanje na praškem češkem narodnem gledališču. Njegovo petje označuje kritika za najboljše, kar se je čulo v tekočem repertoirju, in želi, da bi se še večkrat oglasil na tem odru. Poraz koroških »Bauernbundov-cev". Preteklo nedeljo so imeli koroški »Bauernbundovci« svoj 56. „Bauerntag" na Gori pri Grebinju. Doživeli so velikansk poraz. Razven par ljudij, ki so sedeli pri mizi, kjer jo sedel »bauernbundovski štab«, so so vsi zborovalci izjavili za kršč. Bccijalno stranko. Iz Novega mesta. G. dr. Ivan Tavčar hoče, da se natančno izve, kako je njegova stvar s Frančičevimi gavgami, in nam pojasnjuje tudi, kako jo s Povhom; zato nam na podlagi tistega tiskovnega zakona, katerega je že tolikokrat uredništvo »Slov. Naroda« bridko užalilo, pošilja sledeči »popravek« ; Ni res, da sta mi Frančič in Povh plačala za moj trud v Novem mestu nič manj nego 2000 kron. Resnica je marveč sledeča: Frančič in Povh podpisala sta mi v svrho tabularnega zavarovanja mojega deloma že nateklega, deloma bodočega eks-penzarja dne 3. septembra t. 1. vsak eno zadolžnico, prvi glasečo se na 1400 kron, drugi glasečo se na 600 kron. Povedal sem jima ob enem, da pomonjata ti svoti le najvišja zneska, katera bi utegnil ekspenzar, če bi se pravda ne dognala na bližnji razpravi, morebiti doseči, in sem jima obljubil, da se izvrši točen obračun takoj, kadar bode kazenska zadeva vsakaterega izmej njiju konečno rešena. Ker je v zadevi Povhovi oprostilna sodba že pravnomočna, napravil sem mu tudi že obračun, glasom katerega mi je dolžen na ekspenzarju 320 kron. Plačal mi pa ni doslej niti Povh, niti Frančič ničesar, ker sem jima obema dovolil rok enega leta. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1902. Dr. Ivan Tavčar. — Torej sta oba res že naprej podpisala zadolžnici po 1400 kron, oziroma 600 kron, skupaj 2000 kron, kakor se nam je poročalo. Hvala za pojasnilo! Želimo, da bi vsled naše pisave postale tudi »Franči-čeve gavge« ceneje. Iz Kranja se nam piše: V nedeljo po noči je neki pobalin z nožem zabodel mehanika Puharja na trgu v hrbet in ga precej hudo poškodoval. Da ni mož zadel v kost, prizadejal bi mu bil smrtonosno rano. Zločinca še niso iztaknili. Zakon o ustanovitvi dekliške meščanske šole v Celju je torej potrjen. Slovenci pa še nimamo dovoljenja, da bi smeli v Cilju sezidati šestrazredno ljudsko šolo na svoje stroške, dasi se že borimo dve leti za to! PovodeDj pri Strugah. Iz Stru* pri Dobrepoljah se nam poroča: Dasi je znano, da Suha Krajina nima vode, vendar je sedaj imamo v strugah več ko marsikje drugod. Kakor skoro vsako leto, pridrvila je voda vsled večdnevnega deževja tudi letos iz podzemeljskih votlin in zalila skoro polovico struškega polja. Koruza, zelje in ozi-mina je pod vodo. Nekaj vasij je popolnoma izoliranih s povodnijo. Zaprta jeceBta proti Dobrepoljem, in ubogi kmetovalci morajo voziti po slabi poti na obronku hribovja nad struško dolino. Ker voda stoji navadno po osem do desot dni, je škoda, ki jo naredi skoro vsakoletna povodenj, izdatna. Dolgo se že govori, da bodo izpeljali nad dolino boljšo vozno cesto, a besede so ostale do sedaj še vedno besede. Naj bi se ta obča želja bednega ljudstva uresničila! Ogenj. Pri bv. Jakobu v SI. goricah je doe 7. t. m. upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Gregorja Škofa z vso krmo in z večjim delom goapedarskega orodja. Škode je okrog 5000 kron. — Pri Sv. Marku blizu Ptuja je prošli teden pogorela hiša Martina Brlak. Škode je okoli 2000 kron; zavarovan je bil le za majhno svoto. Zažgali so otroci. Nagle smrti je umrl v Žalcu gospod Rabi; bil je po vsej Savinjski dolini dobro j znan kupovalec hmelja. Zadela ga jo kap; ' bil je star 79 let. Istrska železnica in burja Na novi istrski železnici, ki pelje ob morju od Trsta do Poreča, se je moral, posebno med Trstom in Koprom, zaradi prehude burje večkrat ustaviti promet. Istrska trgovska zbornica se je zaradi tega pritožila pri ravnateljstvu državnih železnic. To pa je dsilo trgovski zbornici razumeti, da nima pripravne posode, s katero bi se dala burja poloviti, ter da ne preostaja drugega, nego ustaviti na železnici promet, kadar je burja prehuda, ako se noče, da prevrne ista kak vlak v morje. O slavnosti »Kola* v Zagrebu so izšle 70 cm. dolge in okolu 40 cm. široke fotografije. Poskušen umor s čevljarskim šilom. Na Reki je 19letni čevljar Albert Dekleva Lahu Tobiji Plazottiji zasadil čevljarsko šilo v vrst, ker mu je prevzel dekle. Nevarno ranjenega Plazottija so prepeljali v bolnico, Dekleva je pa ušel. Poštna vest. Dne 16 t. m. so vpelje v Gor. Doliču, okraj Slov. Gradeo, poštni nabiralnik, ki bo v vsakdnevni zvezi s pristojnim poštnim uradom v Mislinjah. Milo ga je oslepilo. V tukajšnjo deželno bolnico so pripeljali iz Mar. Gradca pri Laškem na Štajerskem gostilničarja Iv. Vrčko, kateri se je včeraj zjutraj umival z nekim milom in na to oslepel na obeh očesih. Ljubljatis&e novice. Javno predavanj. Včeraj so se v »Ka toliškem domu« zopet pričela javna predavanja »Slovenske kršč. soc. zveze«, ki se bodo nadaljevala vsak torek ob 1/i8. zvečer. Udeležba je bila včeraj uprav ogromna. Dvo rana je bila prenapolnjena. Velezanimivo je predaval o nezgodi na Martiniku g. cand. phil. J a r o ter razjašnjeval b pomočjo scioptikona predavanje s slikami. Upamo, da nam bo mogoče predavanje v kratkem priobčiti v podlistku. Občinstvo ni moglo prehvaliti poljudnega predavanja in je z burno pohvalo izražalo svojo zadovolj nost in zahvalo. Izražala se je splošno želja, da bi g. predavatelja še večkrat slišali med predavatelji. Iskrena hvala mu za trud in požrtvovalnost I Prihodnji torek točno cb pol 8. uri zvečer bo predaval g. dr. K r e k. Poročil se je major Hugon Z e b i s c h iz Karansebesa z gospo Marijo vdovo J a -c o b i , rojeno N i č m a n. Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer ob 8 uri v restavracijskih pro štorih gosp. J. Kenda »pri Gambrinu« koncert za člane. Za nečlane vstopnina 30 vin. Izprchod po Dunaju. Velik del dunajskih zanimivosti se vidi tekoči teden v tukajšnji panorami v tako naravnih slikah, da si boljših sploh ni možno misliti. Poleg krasne stolnice sv. Štefana in volivne oer kve nam je pač še omeniti velike mestne hiše in njene notranjščine, ter vseučilišča, spomenikov se vidi osem. Zelo številni ob isk v tem tednu nam svedoči, da ta serija res splošno ugaja. — Za Dunajem pridejo v nedeljo Benetke, oziroma njih prvi del: kraljeva palača, pred kratkim pedrti stolp bv. M*rka, cerkev sv. Marka, več drugih cerkva, spomenikov, ter drugih zna-menitejih zgradb in razni prizori s trga. — Benetkam sledi t u r i n š k a pokrajina. Ljubljanski grad prodado razven stolpa, ki je mestna last, že prihodnji mesec na javni dražbi. Mestu ga vlada ni hotela odstopiti za 10.000 K. G. dr. Tavčar nikjer se ne vidi Vašega dela za Ljubljano 1 V Ameriko. Danes po noči so se podale od tukaj 203 osebe v Ameriko. 120 kron izgubljenih. Na poti po Marije Terezije in Dunajski cesti do pošte je bila izgubljena denarnica s 120 kronami. Cev vodovoda počila. V drevoredu, ki pelje v smeri Knafbvih ulic čez travnik pod Tivoli, je danes zjutraj okoli '/»^ ure počila vodovodna cev. Voda je predrla zemljo in se zlila po travniku, ki je bil ves preplavljen in se je biio že bati, da stopi voda na železnični tir, vendar so poprej opazili, kaj se je zgodilo, in vodo v rezervoarju zaprli. Nesreča v gozdu. Janez Juvan, 52 let star, posestnik v Vačah v litijskem okraju, je včeraj popoldne pri prevažanju deblov v gozdu prišel pod deblo, katero se je valilo čez njega in ga nevarno poškodovalo. Ponesrečenec je bil prepeljan v deželno bolnico. Voda mestnega vodovoda jo bila danes popolnoma razpenjena in kalno belkasta. Na zraku jo v par sekundah dobila zopet naravno barvo. Morda je to v zvezi s tem, ker je danes zjutraj na travniku pod Tivoli počila glavna cev, vsled česar so morali zapreti vodovodni rezervoar. Pok ob tem dogodku je bil izredno močan ter je nad 1 mJ zemlje vrglo kvišku. Ponesrečen železniški sprevodnik Franc Mazi, oženjen sprevodnik, stanujoč v Jenkovih ulicah št. 11, je danes zjutraj pri zaviranju padel z vlaka tako nesrečno, da mu je šel vlak čez levo nogo in mu jo je skoraj popolnoma odtrgalo. Tudi na glavi in na desni nogi je poškodovan. Pripeljali so ga v bolnico. Lovci pod policijskim nadzorstvom. Včeraj so bili lovci pod policijskim nadzorstvom. Na južnem in državnem kolodvoru so bili detektivi, ki so sledili in čakali na lovca, ki je včeraj ponoči obstrelil v Litter-manovem drevoredu hlapca Fr. Iiolzerja in Avg. Kresala. In res, dotičnik jo prišel in ko je videl na kolodvoru znanega detektiva, si je koj mislil, kaj to pomeni, in jo šel k njemu in mu rekel, jaz sem tisti, katerega iščete. Dotičnik je gostilničar Josip K o,m a n na Rimski cesti št. 21. Kakor pripoveduje, je šel ponoči, s svojim prijateljem Josipom Arharjem iz Št. Vida skozi Lattermanov drevored na državni kolodvor v Šiško. Na križpotu drevoreda in ceste, ki pelje mimo kolizeja proti Tivoli, napadla sta ju dva velika psa in ju nista pustila naprej. Koman se je branil s puško in mahal okoli sebe. Toda psa sta bila vsled toga še bolj raz draiena in sta se zaganjala v njega in eden se je tudi spel po njem. V tem nevarnem trenutku je Arhar psa prepodil in ga odganjal, dokler ni Koman puške nabasal in ustrelil proti psema, katera sta pa zbežala. Koman in Arhar pa sta šla naprej, ne da bi bila vedela, kaj se je zgodilo. Koman je šele na poti domov zvedel, da je dva hlapca ob-Btrelil. Eden od teh psov, ki je napadel Kc-mana in Arharja, je včeraj dopoldne na jut. kolodvoru popadel Antona Krajnca, hlapca pii Ranzingerju na Dunajski cesti in ga tako dolgo držal za levo stegno, dokler ga ni rešil neki uslužbenec. Pes je last posestnice panorame Marije Hummer in je bil pri vozu, ki je stal poleg skladišča, privezan, in ko je prišel Krajnc mimo, se je odtrgal in skočil v njega. Vojak v Ljubljanici. Vojak s>. od 17 pešpolka je Bkočil včeraj popoldne pred cu kramo na Poljanskem nasipu v Ljubljanico s trdno voljo, da se usmrti. Mrzla voda pa ga je takoj ohladila in spametovala, bplaval je spet nazaj na breg in šel v vojašnico. Kotiček za liberalce. Dr. Tavčarju javno vprašanje. Včerajšnji »Narod« piše o »neza-končku iz proštove hiše". Ker se s tem oči-vidno komu nekaj nečastnega očita, vprašujemo dr. Tavčarja, kaj pomeni ta izraz v njegovem listu. Ako ima voditelj liberalne stranke in odgovorni urednik »Narodov« kaj časti v sebi, mora na to javno vprašanje javno odgovoriti. Kn|iževnost in umetnost. Vzgojitelj Lanovec". Letošnja sezona slov. gledališča nas je v kratkem času razveselila s štirimi lepimi predstavami, kakor so bile „Gospc d Jakob", „Madame SansGene", »Pepelka" in »Večni mornar", in z radostjo priznamo, da se dramatično csobje trudi, da kolikor mogoče zadovolji občinstvo. In tudi sinočnja predstava »Vzgojitelj Lanovec« nam je potrdila to mnenje. »Vzgojitelj Lanovec« (Flachsmann als Erzieher) ni lyhka igra. Ona hrani v sebi mnogo psihološkega, mnogo krepkega življenja. Pisatelj Oton Ernst biča v njej pe-dantično poučevanje v šoli, poučevanje, b katerim se ne goji in ne oživlja duh učen cev. Taistega mnenja so tudi njegovi kolegi učitelji Pajk, Hojk&r in Polič, poslednjemu so vsekakor ljubSi tarok - karte kakor pa pravi pouk v šoli. In med tomi ljudmi nam pisatelj pokaže učitelja po poklicu Ivana Kremenjaka, ki gori za šolo, ki se trudi, da bi učenca vzgojil v prave možo. A Kreme-njak najde odpor. Vsi njegovi kolegi ga prezirajo in zaničujejo njegovo poučevanje izvzemši Vilarja, ki hoče slediti Kremenjaku, a mu m.injka dovolj duha. A Kremenjak ne omaga, marveč krepko sledi svojim idealom in slednjič zmaga. Lanovec pade, ker on niti izkušenj ni imel, marveč se je polastil spričeval svojega umrlega brata-učitelja. „A po svetu hodi še danes mnogo L-anovcev s pravimi spričevali", zatrjuje pisatelj. Vzporedno s tem dejanjem se razvija tudi ljubezen med učiteljem Kremenjakom in učiteljico Jelico Ziatnič. In pisatelj nam to ljubezensko življenje slika s pravo mi-ljino. Nadueitelja Pavla L-.ncca je izvrstno pogodil g. L i e r. Vse skozi je bil — Lanovec z njegovo mogočnostjo napram kolegom in bojazljivostjo nasproti dež. Šolskemu nadzorniku. Izvrstno ee je zatopil v Lanovca, kateremu se vidi, da ga nekaj grize in grize in da se boji, da ne bi te skrivnosti izvedel dež. šolski nadzornik. A slednjič pade zagrinjalo in nadučitelj je raz krinkan pred dež. šol. nadzornikom. Prav dober bi bil tudi g. H a š 1 e r kot učitelj Ivan Kremenjak, ko se ne bi bil v toliko opiral na šepetalko, kar mu pa ne smemo za sedaj šteti z zlo. ker je za njega za ne-slovenca res težko popolnoma se priučiti v kratkem času dolgi in težki ulogi. Toda prepričani srn", d* homo z g. Hašlerjem popolnoma zadovoljni. Jako lepo je igrala tudi gospdč. Riickova, ki nam je ustva rila živahno, a nekoliko — naivno učiteljico. Gospa Danilova pa je dobro pogodila emancipirano žensko — učiteljico. Dober je bil g. D o b r o v o 1 n y kot dež. šol. nadzornik dr. Alfonz Sršen in ugajal nam je g. B o 1 e 8 k a kot okrajni šolski nadzornik Jožef Trebuhar, ki pride k nadučitelju ne radi šole, marveč radi svojih telesnih potreb. Dobri so bili tudi drugi, dasi bi pri tem ali onem želeli več sigurnosti. Za smeh pa je Bkrbel g. V e r o v š e k , ki je imenitno igral šolskega slugo Tomaža Lu-šterka; da prav takega slugo si je naslikal v duhu pisatelj. N.-kaj bi še radi opomnili. Sinoči je bilo vsekako preveč objemanja in poljubovanja; a v tej opombi naj nikdo na išče dlake v jajcu. Gledišče je bilo sinoči srednje obiskano. Želeti bi bilo pač, da se občinstvo za tako igro kakor je »Vzgojitelj Lanovec«, vsekakor bolj zanima. Pred do- , bro obiskanim gledališčem bodo tudi igralci 1 igrali z veliko večjim veseljem in z veliko večjo živahnostjo, saj bodo imeli zavest, da ne igrajo pred — prazno hišo . . . Izpred sodišča. Mravlagova zadeva in n/en konec. Znano je, da je v »Grazer Tagblattu" obljubil dr. Mravlag, da bo tožil »Grazer Volkeblatt", ker ja ta list razkril velike ne-rednosti v nemški liberalni posojilnici v St. Lenartu in dolžil umrlega župana Mravlaga. Sedaj je kazensko postopanje proti »Grazer Volksblattu" ustavljeno, ker dr. Mravlag n i uložilobtožnice. K defravdaciji v Pragi. Preiskave v Pragi se vrše vedno naprej. Pri tem prihajajo na dan btvari, katere kažejo, da je bilo gospodarstvo v hranilnici jako gnilo. 0;-t, Kohout in Drozd so glavni krivci. Igrali so s hranilničnimi papirji na borzi; Ce je bilo dobička, so, spravili sami, če je bila izguba, je šla na račun hranilnice. Poleg tega bo si izposojevali in ne vračali. To jo šlo kar brez vednosti upravnega sveta vedno naprej. Govori se, da utegnejo priman-kljaji seči do štirih milijonov kron. Nekaj se bo dobilo vsekako nazaj od krivcev, mnogo pokrije pa imetje hranilnice. Neki list jo začel pisati, da Drozd ni pri zdravi pameti. »Katolicke listy" pišejo, da to ni res. Kar je zakrivil, je storil pri zdravi pameti in naj nosi kazen, katero je zaslužil. Liberalni, zlasti židovski listi, imajo s svojim groznim vpitjem tudi stranski namen. Med vlagatelji se pojavlja vedno več špekulantov, zlasti Židov, ki ljudem pripovedujejo, da je vse izgubljeno, da njihove knjižice nimajo nobene vrednosti itd. Ponujajo polovico vl:>ge za knjižice, da bi sa potem polastili cele vsote. Ti tudi skrbe za najbolj vznemirljiva poročila po listih. C-ška duhovščina se kaže jako požrtvovalno. Mnogo župnikov in kapelanov ponuja vse svoje premoženje, da ne bi noben nedolžen trpel škode. Iz duhovskih krogov je izšel sledeči načrt za sanacijo zavoda : Imo-vitejši člani se zavežejo, da s polovico svojih vlog garantirajo za hranilnico, b tem bi posloval zavod dalje, dokler se zopet ne utrdi. Višja duhovščina se, kakor kaže, še ni odločila, ker nanjo pritiskajo Nemci, kateri bi seveda radi videli, da bi ta emi-nentno češki denarni zavod propadel. Ca sarski namestnik grof Coudenhove je ob ljubil vladno pomoč, tudi nadškof želi, da ta stari zavod ostane. Kakor znano, je bila vaclavska hranilnica v zvezi z»Živnostensko banko", v katerej je imela naloženega mnogo denarja in jej je za čnsa dr. akvejšovskega storila mnogo uslug. Zdaj se je pokazala pri vaclarski hranilnici potreba uradniških moči, da se hitreje izvrši revizija, in »Živnosten-ska banka« (mati liubljanske kreditne banke), je to pomoč odrekla. Pač pa sta pomogli takoj »Premy-jIova« in »L'dova banka«. Podobni slučaji, da se je zavod rešil z garancijo, so se že večkrat primerili. Tako n. pr. je prišla skoro v konkurz že branil niča v Treboni. To je knez Sc;hwarzenberg rešil s svojo lastno garancijo. Pri zadnji seji upravnega odbora vaclavske posojilnice je bil navzoč v imenu deželnega odbora tudi grof bchonborn. Iz duhovniških krogov prihaja vedno več izjav, da so pripravljeni z lastnimi žrtvami popraviti, ker je nekaj brez vestnih zločincev naredilo škodo. Gaslo jo: btoriti se mora vse, da ne bo nobeden nedolžen ud trpel škode. Iz zanesljivega vira Be poroča, da bo stopil ta j akciji na čelo prošt vy3ehrad-8kega kapitelja dr. Nikolaj K a r I a c h , katerega je bil prej Drozd od načelni^tva tega zavoda izpodrinil. Dosedanja preiskava je pokazala, da so bili tudi revizorji sporazumljeni z delrav-danti. V zapečatenih miznicah Kohoutovih so našli mnogo pisem, ki kažejo na tg. Posebno ža umrli revizor Biirgermeister je imel svojo roko zraven pri teh malverzacijah. BHias Naroda,", ki piše jako previdno in se v nasprotstvu z raznimi drugimi listi drži le dokazanih dejstev, poroča, da akcija za ohranitev zavoda vsled požrtvovalnosti posameznih dobro napreduje. Kakšen bo izid, še ne moremo presoditi, ker ee, kakor kaže dosedanji tek, vmešavajo v to stvar, ki je sicar ie gospodarskega značaja, premnogi politični motivi. Pri tej priliki bo razmotriva (udi poče-njanje ljudi, ki so iz lastnih sebičnih motivov delali na konkurz na »Gospodarsko zAlozno« v Mčlniku. Neki St. Vodička je po raznih listih pripravljal ta zavod ob zaupanje in v svojih dopisih delal na to, da bi odvetnik dr. Tuftrunk dobil v roke konkurzno zadevo. Ta je s tem namenom podkupoval drugo. Telefonska in brzojavna poročila. Zmaga enakopravnosti. Dunaj, 15. oktobra. Državno sodišče je v pravdi dr. Hrašovca iz Celja odločilo, da se je s tem, da celjska mestna občina ni hotela sprejeti slovenske vloge dr. Hrašovčeve, in da je to stališče štajarsko ces. namestništvo odobrilo, kršil zakon o enakopravnosti. Sodišče se je izreklo, da morajo uradi sprejemati vloge v vsakem jeziku, ki je v dotičnem kraju v navadi, in da se pri tem ne sme gledati na individuelni jezik vlagatelja. Z vprašanjem mora li celjska občina poslati odgovor v slovenskem jeziku, v katerem je spisana vloga, se sodišče ni bavilo. S tem odlokom držav, sodišča so tudi Slovenci po raznih drugih nemškutar-skih in lahonskih mestih mnogo pridobili. Korberjev kabinet v nevarnosti zaradi jezikovnega vprašanja. Dunaj, 15. okt. Položaj v parlamentu je jako kritičen. Češki poslanci so silno ogorčeni zaradi Korberjevega načrta o jezikovnem vprašanju (gl. včerajšnjega »Slovenca"!). Pravijo, da je paskvil na jezikovno enakopravnost. Ta je mnogo slabši od prejšnjega zakonskega načrta in pomenja petrifikacijo dosedanjih nemških predpravic in daje Nemcem še nove privilegije. S tega stališča morajo vse slovanske stranke v boj proti vladnemu načrtu. S tem se polagoma vpeljuje nemški državni jezik. Cehi pravijo, da je to trojanski konj, s katerim hočejo vtihotapiti nemški državni jezik. Dunaj, 15. okt. Cehi začenjajo z najostrejšo opozicijo. Ako bodo prestopili v obstrukcijo, je odvisno od na-daljnega razvoja. Značilno je, da so Mladočehi že pripravili mnogo nujnih predlogov in gradivo za ministrske obtožbe. Tudi konservativno veleposestvo soglaša ž njimi, da je vladni načrt nesprejemljiv. Vsled tega se smatra v parlamentarnih krogih za verjetno, da Čehi prisilijo Koerberja k de-m is ij i Dunaj, 15. okt. Danes se posvetujejo češke stranke. Soglasno izjavljajo, da se o tem jezikovnem načrtu niti ni mogoče posvetovati. Odgovor vladi podajo jutri. Z ozirom na to je izključeno, da bi prišlo do nadaljnih skupnih konferenc. Budimpešta, 15. okt. Današnja seja drž. zbora se je pričela pozneje, kakor po navadi. Vzrok je bil ta, ker se je razširila vest, da se hoče izvršiti na zbornico atentat z bombo. Zbornični predsednik je dobil anonimno pismo, v katerem je bila grožnja, da vržejo bombo z galerije, druge vesti so zopet trdile, da sta pod estrado skriti dve bombi. 21 tajnih policistov je preiskalo vse zbornične prostore, a nie niso našli. Poslanci neodvisne stranke so vložili znane interpolacije. Budimpešta, 15. oktobra. Grofa L a d i s 1 a j a M a t u š k o so v Lipto-Sv. Nikolaju aretirali, ker je ponarejal železu, vozne listke. Zoiija, 15. okt. Vstaši so zmagoslavni na levi strani reke Struma. Zasedli so gorsko sedlo Rupel. Florenca, 15. okt. Strašen ciklon jo opustošil mnogo vrtov. Društva. (Slovenski tamburaški klub »Triglav«) v Ljubljani imel bode svoj iz-venredni občni zbor v nedeljo 19. oktobra t. I. v gostilni pri »Kosou«, Cesta na Loko št. 18 ob 3. uri popoldne. Dnovni red : I. s) Volitev predsednika ; b) volitev rovizorja; c) volitev arhivarja. II Raznoterosti. F m ril bo: 12. oktobra. Miklavž Urb, dniuar, 83 let, Radec-kega cesta 11, ostarelost. 13. oktobra. Terezija Marzoliui, kavarnarjeva žena, 64 let, Sv. Jakoba trg St. 2, pljučnica. 14. oktobra. Ao od Donaj, sprevodnik, 31 let, Studentovske ulice ll, jetika. Poslano. Visoki c kr. deželni šolski svet v Ljubljani! Podpisani je že večkrat prosil šolsko oblastvo, da mu nakaže potno nagrado za Solo PodblicA Na večkratni opomin vendar nihče ne črhne besedice. Poleg tega je nagrada na dolgu približno žo za dve leti. zasebne prošnje Be nihče ne zmeni. Zato se usojam visoki c. kr. dež. šolski svet javno vprašati sledečo: 1. Ali ni dolžnost, poskrbeti 7a katehete in jim nakazati, kar gre po postavi ? 2 Ali dotično postavno določilo ne velja več? 3 Ali ne čakam že dosti dolgo, pri bližno dve leti ? 4. Ali se dotična nagrada ne izplačuje navadno vsako četrtletje? 5. Ali bode res potreba poiskati pravice drugod ? Matej Sušnik, katehet. Selca pri Škofji Loki, dne 17. okto bra 1902. Meteorologično porodilo. Viiina nad morjem 806-2 m, srednji tračni tlak 736'0 m» Žitno cene dni 14 oktobra 1902. (Termin.) Na dunajski horai: Za 60 klograuiov. Plenica is jesen..... . „ V129 „ ,, spomlad .....,7-41 Ri za jesen...........6-62 „ „ spomlad...........6 62 toruia za sept.-oktober ....,, ti61 0?es za jesen.........6 30 , > pomlad.......6-38 Na budiznpeitanski borsi: . . . „ 718 .... 7-25 , . . . , 627 .... 6-35 .....& 90 . . . „ 6-07 .... 564 do > !N o ■B £ g T3 KJ "S >«j si 3 co Lh 11*** "tl.sš 686 60—31 S«0 cd "C cd cd c/d >C/0 cd tsa a si l-H — 53 > e ® ■— w 'O >5 ® 3 I l_ 1 > - 12 S « g e o o B -a JD "o3 ce S i, cd « ču C»3 >0Q A c -C« § > t« 3 "S.*" s g (C 00 m M NO V X) i&i 11 s "gi'3 C3 s •Jq c O 2 o ® S o. T3 U (S _ O .t! ^ C N o ® is > -V.V.V • • jk-%:.-: tem MV/A'' Wm ii m Trgovina z železnino »MERKUR" PETE1 v Celju, Graška cesta, fitev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. W Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. mm lm 8v. Uršula, vodnica v nebeško domovino. * Mo itvena knjižica za ude bratovščine *f* svete Uršule pa tudi za neude pripravna in koristna. En izvod vezan v usnje z rudečo obrezo stane K 150, En izvol vezan v u«nje z zlato . obrezo stane K 1 80 4* Po pofiti vsak izvod 10 h več. Kdor 4* ♦f* naroči 20 izvodov vkup, dobi en izvod ^ za nameček. ^ Dobiva 80 pri vodstvu bratovščine 4« sv. Uršule pri Sv. Jakobu v Ljubljani 4* i, 'n v prodaja niči H. Ničmana v Ljub X ^ lja.nl. 11B9 3 _ 2 T •f-f-f-f-f-f-f-f-f-f^f^f-f-f^f? Lak za šolske table, XM£ goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—5 Vnanja naročila proti povzetju. v Ljubljani, Pogačarjcv trg. Fotoplastiena umetnostna razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Vsak teden druge dežele. .......... —-i—rrr».<-»»iin■.»in... , . Le še do sobote, dne 18. oklobrčt: Zložno potovanje skoz Dunaj. Najnovejše so ameriški mufoskopi. Žive dostojne podobe. 1 si ka: Amerikanski dvoboj med damami. 2. » Telovadba pri vojakih. 3. > Olorsko kopali. 4. » Posebni vlak v Ameriki. 5. » Zasačeiia tatica. Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne ===== do 9. ure zvočar. ===== Slavnemu p. n. občinstvu usojam si uljudno javiti, da sem otvorila v lastni hiSi v Ljubljani Tršaška cesta štev. 4 vinotoč čez ulico in gostilno „pri trti" Točila bodem le pristna dolenjska, štajerska in KS" isterska vina. "SK Slavno občinstvo zagotovim, da bodem skrbela za točno in solidno postrežbo, ter se priporočam v prijazno naklonjenost in za mnogobrojen obisk. Z odličnim spoštovanjem 1160 3-2 Ivana Tonich. Nakup In prodaja ~4tJ3> vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izirehanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako Irebanje. Kulantna izvršitev narodi! na borzi. Menjancna delniška družba HlfiBCIJB I., Wollzeil810 in 13, Dunaj, I., Strubelgasss 2. t* BMT Pojasnila ttg v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 184 113