LISTEK. Vabilo k slavnosti, ki ae bo vršila povodom blagoslovljeaja aove brizgalae proatovoljae požarae brambe v Hotiajivaai pri Maribora dae 27. avgasta t. 1. Eje je Hotinja vas? Vpražuješ me na glas. Obišti in oglej si jo, ne bo ti žal za čas! Najdeš jo dve uri južno Maribora, Pol ure pa zapadno je Pohorje najbližja gora. Tje pelješ lahko se ali grea pa peš, Saj cesta lepa je, koderkoli greš; Ce pripelješ se iz Ptuja ali Maribora, Ne potrebuje pri vozu niti se zavora. Vas je okrogla ko zemejjska jbla, V Štajerski komaj bi taka se dob'la; Ribnik, pašnik, skupni zelenjadni vrt, S hišarai okrog obdan je in zaprt. V ribniku veselo ribe in goske plavajo, Po trati pa otroci poakočni se igravajo, V vrtu rožice in razno zelje ae goji, A sred' vasi kapela in gaeilna shramba atoji. V tej vasi se obeta velika nam slavnoat, H kateri pričakuje premnog se cenjen gost: Brizgalno nove bo blagoslovil ijvp^aniif,— Za majhno to vaaico pač praznik rea velik. Brizgalna je izvrstna, brez napak, Da nehote se čuditi ji mora vsak, Veljala je seveda kron mnogo sto in sto, Ei revna jih vasica bi zmagala težko. Polovico V86 vsote dal je deželni odbor, Tudi daru okrajnega zastopa se čudimo skor', Zavarovalnice: dunajska, graška in Slavi.ia I _ Pokrile vsoto so precej, ki nam še manjka. Pri stavbi pomagali so občani z veseljem zares, Od sosedov, rafcke in slivniške graščine daro- van je les, Pa tudi cement, apno, pesek in opeko Vozili za8tonj so od blizu in daleko. Požarni stolp je tudi že postavljen, Gasilcev vrli trop pa vedno je pripravljen, Ce ogenj kje izbruhne, skrbno gasiti In bližnjemu z brizgalno na pomo6 priti. Požarna bramba je torej ustanovljena, Brizgalna nova bo kmalu blagoalovljena, Zato pa vsak naj sc potrudi, Naj z nami veseliti se ne zamudi! Bog obvaruj nas in avcti FJorijan. ' Ognja čaanega in tudi onstran, } Da pridemo enkrat sre6no v nebesa, Ejer veselili ae bomo brez konca 4n slovesa! J Zložil Anton Lobnik, velepos. v Orehovivasi. ,,Dohtar". Spisal V. E. (Eonec.) Perolizaik m je začel rediti. Ko je raislil, da je zadoati postaveB, ae je aameail, da gre Paparelo zasaabit. Nekega opoldae ae je oblekel prazaičao ia kreail v hisico očeta KraČarja. Saj ma ai bilo treba daleč hoditi. Staaoval je aamreč pri mesarjevem soseda Pikiča, ki pa Eračarja zaradi pravde ai aiogel videti aiti s krajeai očesa. Korajžao je stopil ndohtar1* pred očeta svoje izvoljeake, se prikkmil, ae odkašljal ia začel slovesao, z zamolklim glaaom: nDober daa, gospod Kračar, e, gospod Kračar, dober daa!" rBog daj !" je zagodrajal začadeao mesar, ki je sedel sam za mizo pri telečji pečeaki. nKaj pa je, ali so vas poalali kot biriča pome?" „0 Be", je odgovoril hitro Perolizaik, ki je alastao užival prijetai voaj Kračarjevega kosila. ,,0 ae, ampak čisto aarobe. Namreč — hm, bm . . ." Pisarja je začelo aokaj tiščati v grla, popravil si je ovrataik ia je plabo pogledal Kračarja. — Ko je videl, da možakar mirno zveči Svoj kos, 8e je zopet ohrabril ia iz aova povzdigail svoj teaor: BCastiti gospod Kračar! Vase blagorodje je meada že opazilo, da ljabim vašo hčerko —" MKaj ?" ae je zavzel mesar za mizo. sPrav aič aiaem opazil, prav aič! Še to! Saj ima človek tako zadosti dela! Ljubite jo, kolikor jo bočete, jaz in aihče vam tega ae more braaiti. — Pa kaj je meni vse to mar?" nDovolite, oprostite, ceajeai goapod! 6ospod Kračar — priael je odločilfli treautek mojega življeaja, hm, mojega življeaja." rKaj pa želite pravzaprav?" je vprasal izaeaadeai mesar pisarja, ki je gugal v hudi zadregi. BGospod — odločilfli treautek m: jega živIjeaja ia prosim vas za roko vaae gospodičae hčerke!" — Perolizflik 8e je oddehail. nKaj?" je zakričal Kračar, da se je saabač prestrasen umakail par korakov aazaj. nKoliko pa imate plače?" nZdaj tride8et goldiaarjev aa meaec", je bil poaižai odgovor. nIa b tem hočete dobiti moje dekle? Lep zet, rea! Z Bogom!" Ubogi ,,dohtara sam ai vedel, kako je prisel vua. Zvečer pa je vea žalostea zopet potegail v papir zavito veČerjo po vrvici skozi okao aavzgor ia giajea gledal za Paparelo^,, ki mu je oatala aavzlic vsem zaprekam zveata. Nocoj mu je bila podarila koa gajati. Meso je bilo jako osoljeao. Obžalovaaja vredaega ndohtarjau jo mučila bada žeja ia se hojaa aearečaa ljubezea. Oboje je ael gaait v goatilaico VK zlatemu liajaku". Tam je tiho čepel v prvi sobi ia poaluaal pogovor trških mogočaežev v dragi, lepai sobi. Meaili ao ae o godbi. Naeakrat ae je Perolizaik zgaail. Stari Kračar je aamred pravkar izjavil, da mu ai aobea iaatrumeat — izrekel je mož to besedo: n8trment" — tako zopera kakor flavta. nDohtarju" je pa aiaila dobra miael v glavo. Že dragi tedea je imel flavto, kupljeao na obroke. Kadar je prišel popoldae iz pisaraice domov, je vaelej odprl okao ia začel piskati aa vse pretege. UČil ae je vedno eae: nAY me boš kej rada 'mela ..." To 8viraaje je bilo rea atraaaaako, ndohtar" je zavijal aa grozovite aačiae. V bližiai so talili vai pai, tiščeč rep med aoge. V atiriaajstih daeh ai bilo čutiti Bobeae podgaae več y tem kraju; preaelile ao ae vse aa drugi koaec trga. Oče Kračar ao beaaeli od jeze. Od ae8tih do aedmih ao morali poslnaati straaao piakaaje, prej aiso raogli od doma. Zlasti jih je srdilo, ker je goail Bdohtar" vedao eao in ker ao o6a aicer aoaili res belo (me8arsko) aukajo, aikoli avoje žive dai pa ae nsabljice prepaaaae, puake pa aabasaae." Po pravici ao torej sumili, da jih ima Perolizaik grdo za aorca. PikirJ, goapodar ndobtarjevega" staaovaaja pa je bil glub. In ajega aiso mogli oča aaproaiti, da bi prepovedal ndohtarjua piskaaje ali od povedal sobo, ker ao bili že dolgo ž ajim navskriž. Dober mesec so preaaaali oča Kračar prej aezaaae make. Nekega dae pa ao srečali Bdohtarjaa pod trgom. nEaj vam dam, če aehate oagaviti aa tisto pekleaako piačalko?" so ga aatavili. BGoapodičao hčerko!" Jezao so se obraili ia odali. Perolizaik pa je oagavil natrmeatu odalej se buje kakor prej. Napoaled je to le preveč preaedalo trpiarieaemu meaarjn. BVeate kaj, gospod Perolizaik!" ao dejali aekega popoldae pi8arju. nPa aaj bo vasa moja hči! Samo z dvema pogojema! Oagaviti ae amete aikoli več aa rlavto in pomagati morate pri mesariji! S pisarijo ai aič." Se tisto uro sta pila bratovsčiao. Perolizaik je vzel Paparelo ib 8e popolBoma posvetil aovema poklicu. Po Kračarjevi amrti je prevzel vae za njim. Flavte pa ai aič več ^oagavil", ker ae je bil v par letih aevcrjetao zredil ia ae je ajegova žeaa bala, da ae bi počil aredi avojega piakaaja. Ia kakor očetu Kračarju, tako sta tadi Perolizaika v v mira ia zadovoljaosti čimdalje bolj rastla trebuh ia agled.