Ljubljana, 2022 HIŠE NAŠIH DEDOV Avtorja Maj Juvanec Borut Juvanec Založnik Zavod NaNovo, Ljubljana Fotografije Borut Juvanec (str. 4, 15, 22, 23, 28, 30, 34, 35, 36, 38, 39, 43, 46, 47, 48 sp., 49 zg., 52 zg,. 54, 55, 56, 64, 65) Maj Juvanec (str. 6, 18, 19 sp., 26, 27, 40, 42, 44, 48 zg., 50, 51, 52 sp., 57, 58 zg., 60, 61 zg.) Luka Markež (str. 31) Vladimir Knific (str. 24) Oblikovanje in prelom Peter Bulovec Lektoriranje Iza Lucija Korošec Izdaja PDF eKnjiga: prva elektronska izdaja ISBN 978-961-95048-6-4 (PDF) Ekipa projekta Hiše naših dedov Maj Juvanec, Peter Bulovec, Aleša Mrak Kovačič, Damijan Gašparič, Uroš Jereb, Boštjan Peršolja, Žiga Gruden, Borut Juvanec v tesnem sodelovanju s Sašo Roškar (Zavod za varstvo kulturne dediščine RS) in upravljavci oz. skrbniki hiš: Tina Komac, Aleš Zdešar, Petra Mlakar (Javni zavod Triglavski narodni park), Matjaž Koman, Urška Aljančič (Zavod za turizem in kulturo Žirovnica), Aljaž Pogačnik, Špela Milat (Gornjesavski muzej Jesenice), Anja Poštrak (Gorenjski muzej Kranj), Verena Vidic Štekar (Muzeji Radovljiške občine), Bojan Knific (Tržiški muzej), Tea Beton, Mitja Kapus (TKD Kamna Gorica) in Anže Habjan http://hisededov.si/ Sofinanciranje Projekt Hiše naših dedov finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor RS © 2022 Avtorji Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 134049283 ISBN 978-961-95048-6-4 (PDF) VSEBINA 5 Uvod 7 Arhitektura, istovetnost, dediščina Hiše naših dedov 18 Pocarjeva domačija 22 Liznjekova domačija 26 Oplenova domačija 30 Kurnikova hiša 34 Finžgarjeva hiša 38 Šivčeva hiša 42 Prešernova hiša 46 Mežnarija 50 Fovšaritnica 54 Jalnova hiša 56 Kajžnkova hiša 60 Kasarna 64 Čopova hiša HIŠE NAŠIH DEDOV 3 UVOD Kadar nismo ravno na sprehodu v naravi, nas Nekatere od teh hiš so danes dostopne javnosti in obdajajo hiše. V njih prebivamo, večina pa nas lahko vanje vstopimo kot obiskovalci. Večina teh, v njih ali med njimi preživi tudi dobršen del zaenkrat z območja zgornje Gorenjske, je zbra-službenega časa. nih v projektu Hiše naših dedov. Predstavljene so s podatki za obisk in z njihovimi značilnostmi. Okolje, ki ga hiše ustvarijo, pomembno vpliva Da jih bomo lažje obiskali in bolje razumeli. na kakovost našega življenja, na naše počutje in celo paleto dejavnosti, ki jih lahko ali pa ne more-Naš namen je bil, da se spoznamo z dediščino, ki mo izvajati. Hiše, arhitektura in kulturna krajina so nam jo zapustili naši dedje, da jo razumemo so zelo pomemben del naših življenj. in se od nje tudi kaj naučimo, posledično pa jo tudi nadgradimo. Da nas navdihne s svojimi Današnji način življenja se razlikuje od načina rešitvami, ki so že prestale najzahtevnejši test, življenja, ki so ga poznali naši starši ali celo stari test časa. Enostavno, da nas očarajo s svojo starši. Pa vendar izhaja prav iz tega – iz prete-lepoto in opolnomočijo za našo prihodnost. Za klosti. Danes namreč nadgrajujemo izkušnje in dediščino, ki jo bomo mi (so)ustvarjali in predali rešitve naših dedov in jih prilagajamo novim – našim zanamcem. sodobnim in lastnim – potrebam. Ne začenjamo z ničle, ampak gradimo na utrjenih temeljih, ki so jih postavili naši predhodniki. Drugače po-vedano: zahvaliti se moramo naši dediščini … v vseh njenih oblikah. Kar nekaj starih hiš smo uspeli ohraniti ali rekon-struirati v obliko, kakršno so imele, ko so v njih živele naš babice in dedje. Včasih je bila kultura bivanja zelo raznolika. Od hiš revnih in bogatih kmetov do hiš obrtnikov, delavcev v manufaktu-rah in kasneje v industriji. Od mogočnih domačij do skromnih najemniških sob oziroma stanovanj v večstanovanjskih hišah. HIŠE NAŠIH DEDOV 5 Borut Juvanec ARHITEKTURA, ISTOVETNOST, DEDIŠČINA Življenje enega samega človeka ni tako pomembno, preživetje človeštva pa je. Osnovno človekovo poslanstvo je torej preživetje v različnih okoliščinah. A ne za vsako ceno. Življenje in delo posameznika morata biti v skladu z drugimi, ob golem preživetju pa še obogatena z ostalimi dejavnostmi. To je predvsem kultura, ki jo človek kaže do sočloveka z odnosi, glasom, pisavo, risbo . . Tridimenzionalna risba lahko v kulturi služi kot kip, model ali v večjem merilu kot arhitektura. Tako risba kot kip izražata človekovo kulturo prostora, arhitektura pa ob tem omogoča še življenje, delo in udobje. Arhitektura ni najpomembnejša stvar v našem življenju. Zagotovo pa je najvidnejša. In kakor trdno stoji človek, tako trdno stoji tudi nje-gova arhitektura. Arhitektura Arhitektura zagotavlja življenje, delo, varnost, preživetje, udobje . . Ne gre le za lažje preživetje ali delo: okoliščine, ki nudijo možnosti za večje udobje in manj napora, ustvarjajo tudi boljše rezultate dela. Risbe prazgodovinskega človeka v Altamiri niso plod lačnega človeka. Že samo to dejstvo veliko pove o pomenu arhitekture v našem življenju. Arhitektura je oblikovanje prostora. To oblikovanje ima dve obliki: vsebinsko in fizično. Vsebinsko ureja odnose znotraj zgradbe, njeno obliko in odnose do okolja. HIŠE NAŠIH DEDOV 7 Tloris arhitekture je osnovni element organiza-cije človeka znotraj zgradbe. Človekovo bivališče izhaja iz kroga, kjer imamo najprej ognjišče in ljudi, ki sedijo okrog njega – v krogu. Zaradi vplivov od zunaj in ognja, ki deluje radialno od znotraj, je tudi prva zaščita, zgradba, okrogla. Radialnost pomeni enakovrednost na isti razda-lji. To je teorija, v praksi pa nastopajo ob človeku še drugi elementi, predvsem živali. V krogu se Sloki dvojni vezani kozolec nad Savo in Ljubljanico je grajen v razmerju ena proti korenu iz dve, to je s srečamo s fenomenom enakovrednosti, ogenj kvadratom in z njegovo diagonalo. vse enako greje. V praksi pa nastopijo razlike: udomačen bivol je velik, okoren, a za človeka pomembnejši od kokoši, ki je majhna in zato tudi manj pomembna. Rezultat je torej razlikovanje. Ampak to se dogaja tudi s človekom: razlikuje-mo potrebe njegovega bivanja, pa tudi dela. Prostore prilagaja dejavnostim: bivanju, delu, počitku, ogrevanju, higieni. V arhitekturi sledi temu tloris zgradbe. Kvadratni koren iz dve izhaja iz kroga in kvadrata: v praksi pa je to krogu včrtan kvadrat, ko so naši dedje iz Oblika je pomembnejša, kot si mislimo. Ne gre okroglega hloda iztesali kvadratni tram. le za lepoto, gre za prikaz vsebine in za odnos do okolja. Kurnik se od govejega hleva loči predvsem po velikosti, stolp pa se od zvonika razlikuje po velikosti, obliki in predvsem po na-membnosti. Gasilski stolp je namenjen sušenju cevi, zvonik se pne v višino zaradi večje slišnosti, pa tudi zaradi vidnosti in osnovne značilnosti, da se verski objekt tudi na videz loči od bivalnih hiš. Temeljne značilnosti oblike so odnosi razsežnosti ploskev, ki se druga drugi prilagajajo ali pa izstopajo. Cerkev se prilagaja številu ljudi, zvonik pa izstopa, ker dokazuje svojo pomembnost. Ob vseh fizičnih značilnostih, ki jih lahko tehnično v celoti dokažemo, pa ima oblika še element vred-notenja. To pa je individualna kategorija, vezana Narava je najboljša učiteljica: tudi ujma ima dobre strani. na posameznika in na njegovo znanje in kulturo. Drevo raste ob drevesu: a) skladna rast v miru; b) temni Lepote ni mogoče dokazati, zagotovo pa je več- oblaki, veter in strela, drevesa vztrajajo; c) ujma drevo podre, a se zatakne v krošnjo drugega; d) dve drevesi ja, če nastopa v kompoziciji čim več usklajenih predstavljata konstrukcijo, ki omogoča zatočišče. Človek elementov in je celota skladna tudi z okoljem. pa je naredil korak naprej in to konstrukcijo spremenil v svoje prvo leseno zatočišče. 8 HIŠE NAŠIH DEDOV Okolje je tisti element, ki je izvoren v svoji prvot-je nevarna. Umen človek dela le tisto, kar zna, ni, neokrnjeni obliki. Zavedati se moramo, da je pozna in obvlada. Obvladovanje stvari pa pred-vsaka gradnja v okolju nov element, tujek, ki pa stavlja predvsem aktivno razumevanje. Medtem lahko okolje plemeniti ali pokvari. In spet gre za ko manj umen človek vidi le sebe, bo umni opa-skladnost, za odnos detajla do celote in za har-zoval okolje, se nanj odzival in se iz videnega kaj moničnost okolja. Pri tem nastopi nov element: naučil. Pri tem je bistvo: razumevanje. značilnost. To so posebnosti, ki določajo tako po-Za razumevanje pa moramo biti za videno samičnost kot celoto in ki se praviloma pojavljajo najprej odprti, potem moramo to povezati z večkrat, v določenem ali v izbranem redu. izkušnjami, šele s poskušanjem pa lahko znanje Red je sistemsko pravilo, medtem ko je recept prenesemo tudi v prakso, v delovanje. Zelo raz-fizično navodilo. Najboljši primer je kozolec: širjen slovenski rek je: “Neumen kmet ima velik grajen je v razmerju 1 : √2, kjer je koren iz dve krompir.” Verjamete? diagonala kvadrata s stranico ena. Tako nastopa Če bi bilo to res, bi bili vsi kmetje neumni in vsi bi kvadrat znotraj konstrukcije telesa in se ponovi v imeli velik krompir. In veliko denarja. Verjetno se strehi, zavrten za 45 stopinj. Velika večina kozol-lahko vsi strinjamo, da temu ni tako. cev je grajena tako, a dva nista enaka. Kozolec ni Ampak učiteljica ni samo narava, to je lahko tudi grajen po receptu, ampak z redom, ki so se ga ded ali učitelj v šoli. In če nam učitelj kaže krog in naši dedje vestno držali. njegov polmer ter poudarja število šest, nam to Značilnosti arhitekture v odnosu do človeka, do dokazuje s preslico, z znakom, podobnim rožici narave in človeka v arhitekturi, ob njej in z njo pa v krogu. To je zahtevna risba, vezana na krog, na predstavljajo posebno kategorijo: istovetnost. njegov center in na polmer. Definicija je taka: “Krog je geometrijsko mesto točk, ki so enako Identiteta in istovetnost oddaljene od centra.” Ob tem omenja število Istovetnost je slovenska beseda za identiteto, 3,14 in grško črko “pi”. Kar zahtevna teorija. Ime-ki jo pogosteje uporabljamo, ker je tuja, fina nitnejša in preprostejša pa je risba. in imenitna. Slovenska inačica je v javnosti Praksa je torej le udejanjanje in poenostavljanje kot sopomenka manjvredna, je preprosta in teorije, čeprav je lahko v zahtevnejših izvedbah povedana kar v slovenščini. To je ključni pro-tudi obratno – da je teorija poenostavljen prikaz blem naše kulture. prakse. Za to je treba uporabiti pamet ali um. Beseda istovetiti pomeni, da se postavimo v Značilnost pa je ponavljanje enakih elementov: vrsto z drugimi, da se primerjamo in se s tem oblik, korakov, dejavnosti . . Pri tem velja omeniti, nezavedno ocenjujemo. A tega se nekateri da gre za zahtevnejšo stvar. tako zelo bojijo. Za konstrukcijo in kompozicijo je pri zgradbi To je drugi problem. Biti drugi med vrhunskimi najpomembnejše razmerje, ki ju tudi določa. zagotovo ni sramota. Zato je izjava, da je “bro-Razmerje ploskve ali prostora pa je značilno le, nasta medalja kakor zlata”, nesmiselna. Bron je če se ponavlja isto razmerje. bron, ni zlato, a je zato tretje mesto med vrhunskimi še vedno izjemen dosežek. Pri enotnih razmerjih, ki določajo značilnost sklo-Neumnost pa je delovanje v nasprotju z umom, pa zgradb ali vasi (tudi več vasi), je zahtevnejše. ki je pogosto vezana na nevednost. Nevednost Pojavljati se mora na večjem številu zgradb in to HIŠE NAŠIH DEDOV 9 čim večkrat enako, na enak način. Pri tem gre za meritve samega telesa od temelja do kapi, za gabarit ali skrajne meje objekta, mnogokrat pa spodnji del določa streha, ki je na telo zavrtena pod kotom 45 stopinj. Pri tem odprtine navadno poudarjajo temeljno razmerje. Če ima vsaka hiša svoje razmerje, skupnega razmerja pač ni. Preslica je najpreprostejša oblika, ki jo v geometriji narišemo s šestilom. To je zahtevno in precizno orodje, a Računati je treba, da so bili naši predniki zago-ga je možno tudi poenostaviti. tovo umni in so razmerja uporabljali, ne da bi poznali teorijo razmerij. Zatorej so uporabljali tista, ki so preprosta ali jih lahko konstruiramo s pomočjo preprostih orodij. To so predvsem razmerja, ki temeljijo na kvadratu (tram), kva-dratnem korenu iz dve (diagonala kvadrata), na dveh kvadratih, krogu. Zlatega reza, čeprav je povzet po človeku, pa zaradi zahtevnega izraza v vernakularni arhitekturi skoraj ne najdemo. Naši dedje niso bili šolani, znanje so nasledili od Šestilo so naši predniki izdelali kar iz deščice in dveh deda na očeta, od očeta na sina, ki so ga pleme- žebljev. Zahtevno orodje je s pametjo možno narediti tudi prav preprosto. nitili z izkušnjami. Za njimi pa je ostala pomembna sled: dediščina. Dediščina Ob stari arhitekturi se vedno sprašujemo, zakaj je pomembna. Njen pomen se ne kaže ne v starosti in ne v izvedbah, pač pa v razvoju. Razvoj teče od preprostega k zahtevnemu, a je odvisen tudi od okoliščin, od dosegljivega materiala, spretnosti avtorja in njegove želje, da bi ustvaril kaj novega. Pri tem je pomembna dediščina: od dedov je dobil znanje, ga z delom plemenitil a b c s svojimi izkušnjami, da bi izdelal kaj dobrega, boljšega od tistega, kar je že obstajalo. Ne gre Razmerje je odnos dveh količin v ploskvi dveh razsežnosti. Predniki so ta razmerja uporabljali, a le najenostavnejša. za drugačnost, govorim o izboljševanju. Izbolj-Na skici so predstavljeni trije sistemi: a) rast z diagonalo šava lahko teče na različnih področjih: z boljšim (s kvadratnim korenom), b) zlati rez in c) dva kvadrata. Pri tem je zlati rez zaradi zahtevnosti najmanj uporabljan, delovanjem, s priročnostjo, z drugimi materiali, čeprav je grajen po človeku. narejena je lahko z manj vloženega dela, lahko je lepša. Lepota je seveda individualna kategorija, 10 HIŠE NAŠIH DEDOV vse drugo našteto pa se odraža v uporabi. Sodobna ključavnica na luknjice je izum zadnjih desetletij. Izum? V Jemnu najdemo lesene, okorne in velike ključavnice, ki delujejo na enak princip. Jemenska arhitektura in oblikovanje nista stari le nekaj deset let. Ampak strojniki, ki so izumili tako ključavnico, so jo naredili povsem na novo – gre za izviren, edinstven izum. Če bi poznali zgodovino ključavnic, bi do njega prišli prej, nadaljevali bi na že obstoječih rešitvah in Lesena arhitektura včasih kaže svojo konstrukcijo ali pa je ometana in zaščitena z apnom. Kamniti so seveda morda bi naredili kaj boljšega, na vsak način pa temelji in pa zid za pečjo (Janeževa domačija, Strojna na hitreje. Dediščina je neverjetna stvar. Koroškem, 1986). Ko govorim o starosti, velja omeniti še misel, da je vse, kar je staro in deluje še danes – dobro. Ker je preživelo vsa ta leta in ker deluje. Zato je dediš- čina v arhitekturi tako zelo pomembna. Zdaj pa pridemo do novega spoznanja, da je to dediščino treba najprej poznati, jo razumeti in ovrednotiti, da jo lahko končno cenimo in smo nanjo ponosni. Na arhitekturo smo lahko tudi Slovenci ponosni, saj imamo hiše iz zemljin, kamna in iz lesa na povsem različnih območjih, tudi s prav posebnimi značilnostmi. Ob vseh tehničnih možnostih, zgledih in doseg-ljivosti, ki se v času večajo, pa je ključno vprašanje: kaj je temeljna značilnost lokalne arhitekture Izjemna Goljeva domačija na Ovsišah je grajena iz treh in kaj je izvornost? delov: veže na sredini, dveh bivalnih delov v nadstropjih, na drugi strani pa iz kleti oziroma shrambe in kašče. Konstrukcija je pretežno kamnita in zidana v opeki, obok Izvornost zgornje kašče pa je celo lesen (Ovsiše, 2020). Beseda je vezana na “izvor”: začetek, prvotno stanje in tudi prvotno uporabo. Pri tem pridemo do problema razvoja. Razvoj je stopnja rasti, povsem naravno pa vsaka sprememba vnaša novo-sti. Novost je element z različnimi posledicami: konstrukcijska rešitev je lahko trdnejša, trajnejša, cenejša, lepša. Ne more pa biti boljša v absolu-tnem smislu: na nekem področju je lahko boljša, drugje slabša ali celo uničujoča. Naklon strehe, na primer, ki je v Sloveniji vedno 45 stopinj, bi HIŠE NAŠIH DEDOV 11 bilo s sodobnimi materiali možno nadomestiti z blažjim, cenejšim, morda trajnejšim in vseeno tehnično brezhibnim. Ampak naklon je temeljna značilnost vse kompozicije, zato ga ne smemo spreminjati. Pri tem so izvornost, zgodovinska in tehnična značilnost pomembnejše od cene, do-segljivosti ali preprostega vzdrževanja. Izvorne oblike kozolca ne moremo spreminjati: cenejša in dosegljivejša kritina v blagem naklonu bi njegovo obliko bistveno spremenila, s tem pa bi podrla harmonično kompozicijo naše najzname-nitejše arhitekture. Naklon ena proti ena izhaja iz kritine: voda tako z lesene in slamnate kritine najbolj odteka, material pa Ob izvornosti pa nastopi še en element, izvirnost. se tako tudi najbolje suši. Naklon je odvisen tudi od poenostavljenega zažagovanja, ki pozna le dve smeri: Ta predstavlja novost, ki v svetu še ni videna in je povprek in počez (90 in 45 stopinj). To je značilnost vse avtorsko delo posameznika. Taka rešitev je lahko slovenske arhitekture, tudi kamnite na Krasu. Zgradba, ki ima drugačen naklon strehe, je lahko le še spaček. boljša na nekaterih področjih, a je na značilnih objektih ali v njihovi bližini lahko udejanjena le v okviru izvornosti, torej prvotnih oblik in razmerij. Izvirno obliko kozolca v jeklu je Pseiner predlagal leta 1822. Zagotovo bi bilo to boljše za industri-jo jekla, ne pa tudi za seno, ki bi se na jeklenih palicah ob močnem soncu žgalo, predvsem pa je jeklo v nasprotju z definicijo kozolca, ki pravi, da je to lesena tesarska konstrukcija. Teoretično je to zagotovo izvirna rešitev. Slovenci je nismo sprejeli, saj jeklena konstrukcija seveda ni kozolec. Nemško knjigo so izdali še nekajkrat, a brez vsakršnega odmeva. Izvornost je zagotovo pomembnejša od izvirnosti. In zato je tako bistveno, da kozolec ohranimo v izvorni obliki. Pri tem obstaja tudi nekaj rešitev, ki Vernakularna arhitektura severovzhodne Slovenije jih lahko toleriramo. Lesena “baba”, temeljni del pozna predvsem pritlične zgradbe, ki stojijo druga ob drugi skladno in harmonično. Verski objekt, ki je na vasi lesenega stebra v zemlji, zagotovo gnije in pro-edini, zato izstopa: po obliki in višini. Zvonik ima še eno pada, zato kamniti spodnji del ni greh. Kozolec je značilnost – ker po višini izstopa, s tem omogoča večjo slišnost svojih zvonov (Kamovci, 2015). uporabna arhitektura in ne etnološki spomenik, zato je skrbno oblikovan betonski steber stegnjenega kozolca sprejemljiv. Omogoča predvsem daljšo življenjsko dobo in ohranjanje. Predstavlja izboljšavo in razvoj konstrukcije. 12 HIŠE NAŠIH DEDOV Ohranjanje razumevanju praktičnih problemov. Delavnice Ohranjenost je posledica ohranjanja izvornega razvijajo spretnosti. Klasična predavanja so stanja. Dolžnost kulturnega človeka je ohranjati vir podatkov in znanja. Razstave predstavljajo dediščino, ker je ta plod značilnosti, stoletij upo-grafično gradivo strok, znanosti in umetnosti rabe, tudi razvoja. Pri ohranjenosti arhitekture je z nizom načinov. Raziskovanje pa zahteva do-ob skrbnem tekočem vzdrževanju pomembno ločeno predznanje in izkušnje v njegovi inter-tudi varovanje. pretaciji. Znanost je vrhunsko delo vseh strok, Vzdrževanje je zelo zanimiva zadeva: glinaste tudi umetnosti. Pri teoretskih znanostih gre za stene bivalnih stolpov v Jemnu niso navpične, razumevanje in smisel problemov, pri tehniških temveč so poševne, da po njih polzi dež, ki z – kamor spada tudi arhitektura – pa predvsem za vodo moči in popravlja razpoke v glini. To je izvedbo smisla v oprijemljivi obliki. najnaravnejše in najpreprostejše vzdrževanje. Okenske odprtine so tam vedno sveže prebe-Kultura je snovna in nesnovna. Ta dva elemen-ljene z apnom. Pravijo, da je to “proti duhovom”. ta nista nikoli nezdružljiva, več: prepletata se V resnici gre za dezinfekcijo, da ne bi v prostore in dopolnjujeta. Ko govorimo o zgodovinskih lezli insekti, ki prenašajo bolezni. dejstvih, interpretacijah, velikih možeh, domači-Tekoče in redno vzdrževanje je včasih tudi vrsta jah, v katerih so živeli in delali, odnosih v družbi prisile. Pri nas mora biti hiša sveže prebeljena določenega časa, o šegah in navadah, je pred-za pomladne praznike, sicer bodo bogovi hudi. stavljanje izjemno težko in ni nikoli enoznačno, Ne gre za prisilo religij, gre za postavitev roka, ko zahteva nekaj več. je treba vzdrževanje hiše obnoviti. Brez tega bi Možnosti, ki se odpirajo pri pospeševanju proce-propadla že marsikatera hiša. sa odkrivanja, znanja in razumevanja, se kažejo v povezovanju, kar je tudi bit kulture. Védenje o starih opravilih v zvezi z domačijo je časovno vezano na starejše ljudi, ki danes še Kultura vedo marsikaj, jutri bo morda prepozno. Vedno Kultura je po Slovarju slovenskega knjižnega je-teže je priti do posameznikov, ki še kaj vedo in so zika “skupek dosežkov, vrednot človeške družbe pripravljeni kaj povedati. Pogovori, spraševanja kot rezultat človekovega delovanja ali ustvar-lahko prinesejo na dan marsikatero sliko ali pred-janja”. Kultura pa je seveda tako snovna kot met s podstrešja, ki bi se sicer v prahu izgubila. nesnovna. Arhitektura je še kako otipljiva, torej Prav zato je šolanje tako pomembno, ne predstavlja snovni del, a je tesno vezana tudi na glede na to, ali gre za formalno ali neformal-misel, ki je vodila graditelja, lastnika in uporabni-no izobraževanje. ka, da je zgradil to, kar vidimo danes. V arhitekturi je kultura predvsem odnos do materiala, ko gre Izobraževanje za konstrukcijo. Pri kompoziciji pa je to sestav Izobraževanje niso le šola, obšolske dejavnosti in zasnove, katere rezultat sta tako konstrukcija kot raziskovanje. Gre za odkrivanje detajlov, dejstev, tloris. Predvsem tloris organizira življenje in delo, delovanja, oblik in postopkov na vseh področjih. ju lajša in spodbuja k boljšim učinkom. Ob redni šoli so to premišljevalnice, ki spodbu-jajo abstraktne misli, ki bistveno pripomorejo k HIŠE NAŠIH DEDOV 13 Arhitektura je zato zelo pomemben element Viri človekovega življenja in dela. Delo pa ni le tisto Cevc, T. 1991: Kmečke hiše v Karavankah, za preživetje. Najstarejše jamske risbe niso plod Didakta, Ljubljana lačnega človeka: a zanj je moral nekdo delati, Fister, P. 1985: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, da je prišel do hrane. Življenje človeka je kratko, Cankarjeva založba, Ljubljana tako je bilo tudi za tistih nekaj risarjev. Njihov Juvanec, B. 2002: Six Thousand Years and more in rezultat, torej risbe na stenah, pa občuduje-Architecture, UNESCO/ICOMOS, Paris mo že tisočletja. Juvanec, B. 2007: Kozolec, i2, UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Kultura je pomembnejša, kot si predstavljamo. Juvanec, B. 2009: Arhitektura Slovenije 1, Alpski del, i2, Seveda pa je tudi kultura odvisna od okoliščin, UL Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana krajine in zemljepisnega položaja. Led na Arktiki Juvanec, B. 2019: Slovenija, arhitektura, dediščina, i2, ne omogoča prav veliko možnosti kulturnega SAZU, Ljubljana izražanja, slike na vlažnih stenah so že zdav-Juvanec, B. 2020: Arhitektura Dežele med Jelovico in naj propadle. Človekova želja pokazati svojo Karavankami, i2, SAZU, Ljubljana predstavo ali izraziti misel je neizmerna. Prav to Lehner, E. 2016: Roots of Architecture, IVA-ICRA je pravzaprav značilnost arhitekture. Red v njej Publishing, Vienna ne omejuje, pač pa lajša tako delo kot uporabo. May, J. 2010: Handmade Houses, Thames V končni fazi pridemo do skrajnih meja kulture – & Hudson, London to je lepota. Ne moremo je definirati in določati, Oliver, P. 1997: Encyclopaedia of Vernacular Architecture, je individualna kategorija, a je pri arhitekturi še Cambridge University Press, Cambridge kako pomembna. Skladna arhitektura dopol-Pleterski, A. 2014: Kulturni genom, prostor in njegovi njuje in bogati naravno krajino. Skupaj tvorita ideogrami, ZRC SAZU, Ljubljana kulturno krajino. Ta bogati človeka. Pseiner, J. 1822: Di Getreideharfe, Lechner Kultura je lahko vezana na okolje, na narod, na Universitaetsverlag, Wien regije, včasih celo na doline, in večinoma ne poz-Sinobad, J. 1998: Dežela: Kulturnozgodovinski oris na političnih meja. Radovljiške ravnine, Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete, Ljubljana Hiše naših dedov združujejo prav to: kulturo na-roda in njegovo arhitekturo. Ohranjajo spomin na velike može in na arhitekturo njihovega časa. Tudi s temi elementi se krepi pomen lokalnega, Dobra arhitektura izgleda vedno manjša, kot regionalnega, narodnega in mednarodnega ra-je v resnici. Včasih je sploh ne opazimo, ker se zvoja, kar vse sodelujoče veže v nadnacionalne z okoljem sklada v materialu, po barvah in oblikah. Skladnost je pravzaprav individualen enote. Kultura je pomembna tako posamezniku pojem, kot lepota – obojega ne moremo kot skupnostim in je neizogibna za njihov obstoj, dokazati. In vendar: staja, iglavec in alpski vršac imajo skupno značilnost – konico, nekak njen ključni pomen v prostoru pa je arhitektura. trikotnik (Julijske Alpe s pašnikov na Korenskem sedlu, 2022). 14 HIŠE NAŠIH DEDOV HIŠE NAŠIH DEDOV 15 1. Pocarjeva domačija 2. Liznjekova domačija 3. Oplenova domačija 4. Kurnikova hiša 5. Finžgarjeva hiša 6. Šivčeva hiša 7. Prešernova hiša 8. Mežnarija 9. Fovšaritnica 10. Jalnova hiša 11. Kajžnkova hiša 12. Kasarna, Stara Sava 13. Čopova hiša 11 2 12 1 13 5 7 10 4 6 8 3 9 osnova kartografije: ARSO, lidar 16 HIŠE NAŠIH DEDOV HIŠE NAŠIH DEDOV 17 POCARJEVA DOMAČIJA Zgornja Radovna Pocarjeva hiša v dolini Radovne, vrezana med Pocarjeva domačija planotama Pokljuko in Mežaklo, je lep primer Zgornja Radovna 25 domačije z več stavbami zgrajene v 18. stoletju. 4281 Mojstrana Z zasnovo, videzom in bogato zbirko razsta-vljenih predmetov, najdenih oz. uporabljanih v hiši, prikazuje življenje samozadostnih kmetov v krajih z ostrim podnebjem pod Triglavom v Upravljalec, kontakt: prejšnjih stoletjih. Javni zavod Triglavski narodni park 04 578 02 00 (uprava TNP) V sklopu domačije (v gospodarskih objektih) triglavski-narodni-park@tnp.gov.si danes deluje informacijska točka Triglavskega narodnega parka, imajo pa tudi razstavni oz. prireditveni prostor. Več podatkov: hisededov.si/pocarjeva-domacija/ 18 HIŠE NAŠIH DEDOV Zidan objekt ima mogočno streho s čopoma in lesena zatrepa. Vhod v hišo je le z ene strani, na vzdolžni steni. Fotografija je iz leta 2021. Vir: Triglavski narodni park. Domačija je sklop bivalne hiše z gark'lcem, gospodarskega poslopja in manjših pomožnih objektov (pokrit vodnjak, svinjak, kolarna in ovčji hlev), zemljišče je ograjeno z leseno ograjo. Fotografija je iz leta 2021. HIŠE NAŠIH DEDOV 19 Podstrešje z razstavljenimi predmeti, ki so bili v uporabi v hiši in pri delu zunaj nje. Vir: Triglavski narodni park. Zadnja kamra je manjša od hiše in ima dve okni. Poseben detajl notranjega zidu je leva, namenjena osvetlitvi z ognjem. Vir: Triglavski narodni park. 20 HIŠE NAŠIH DEDOV Tloris pritličja s črno kuhinjo in bivalnimi prostori, klet pa je le za dve stopnici poglobljena. Vir: Triglavski narodni park. Vzdolžni prerez skozi hišo kaže na velike razsežnosti. Na podstrehi je kašča, pa tudi mizarska delavnica. Vir: Triglavski narodni park. HIŠE NAŠIH DEDOV 21 LIZNJEKOVA DOMAČIJA Kranjska Gora Liznjekova domačija leži v središču Kranjske Liznjekova domačija Gore. Bogato kmečko hišo iz 17. stoletja, ki je bila Borovška cesta 63 kasneje povečana in barokizirana, označujeta 4280 Kranjska Gora gank v nadstropnem lesenem delu hiše. Na spodnjem delu dvorišča stoji mogočno gospodarsko poslopje. Upravljalec, kontakt: V hiši so predstavljeni predmeti in pohištvo, ki Gornjesavski muzej Jesenice prikazujejo življenje premožnejših kmetov. 04 588 19 99 muzej.liznjek@gmj.si Več podatkov: hisededov.si/liznjekova-domacija/ 22 HIŠE NAŠIH DEDOV Hiša, osrednji prostor v zgradbi z bohkovim kotom. Fotografija je iz leta 2022. Štibl ali lesena kamra na podstrešju, kjer je predstavljeno orodje za obdelavo lanu. V Gornjesavski dolini so posebej zanimivi zato, ker imajo praviloma poslikan strop – tudi tukaj. Fotografija je iz leta 2022. HIŠE NAŠIH DEDOV 23 Liznjekova hiša leta 1975 pred obnovo. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. Liznjekova hiša leta 1975, risba vhodnega pročelja, ki gleda na cesto. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. 24 HIŠE NAŠIH DEDOV Študija razvoja Liznjekove hiše kaže predvsem večanje gospodarskega dela. Avtorja: Hribernik, Jensterle, 1977. Vir: ZVKDS. Bočna fasada. Vir Gorenjsavski muzej Jesenice. HIŠE NAŠIH DEDOV 25 OPLENOVA DOMAČIJA Studor, Bohinj Oplenova hiša leži v središču vasi Studor. Je Eko muzej Oplenova domačija značilna kajžarska domačija stegnjenega tipa, ki Studor 16 pod eno streho združuje tako stanovanjske kot 4267 Srednja vas v Bohinju gospodarske prostore. Vsi prostori v hiši so opremljeni z avtentično opremo zadnjih lastnic in prikazujejo življenje Upravljalec, kontakt: kmečkih lastnikov (kajžarjev) s prve polovice Gorenjski muzej prejšnjega stoletja. 051 723 640 (oskrbnica) muzeji.bohinj@gorenjski-muzej.si Več podatkov: hisededov.si/oplenova-domacija/ 26 HIŠE NAŠIH DEDOV Domačija je sestav dveh zgradb, ki se spajata pod rahlim kotom: levo je stanovanjski, desno pa gospodarski del. Fotografija je iz leta 2022. Oplenova hiša je pritlična, medtem ko je večina drugih hiš v vasi višja. Gospodarski del, v ozadju vrh Studorja. Fotografija je iz leta 2022. HIŠE NAŠIH DEDOV 27 Črna kuhinja z odprtim ognjiščem, vhodom v krušno peč in s kotlom . Fotografija je iz leta 2022. Pod, del gospodarskega poslopja domačije hrani kar nekaj kmečkega orodja. Fotografija je iz leta 2022. 28 HIŠE NAŠIH DEDOV Stanovanjski del domačije z zadnje strani, kjer se teren dvigne. Fotografija je iz leta 1981. Vir: ZVKDS. Tloris pritlične etaže. V kamnu so zidane osrednje in zadnja stena, tudi v gospodarskem delu, kar je redko. Risba je iz leta 1982. Avtor: A. Klemenčič. Vir: ZVKDS. HIŠE NAŠIH DEDOV 29 KURNIKOVA HIŠA Tržič Kurnikova hiša je del zgodovinskega jedra mesta Kurnikova hiša Tržič. Zgrajena je bila v 18. stoletju. V zasnovi in Kurnikova pot 2 zunanji obliki, zaradi specifičnih potreb prebi-4290 Tržič valcev Tržiča, prehaja iz kmečke hiše, v skromno obrtniško oz. meščansko hišo. To ji daje poseben, redek pečat v našem prostoru. Upravljalec, kontakt: Hiša je preurejena v etnološki muzej, ki prikazuje Tržiški muzej bivanjsko kulturo iz 19. in začetka 20. stoletja. V 04 53 15 500 eni izmed sob sta predstavljena življenje in lite-trziski.muzej@quest.arnes.si rarno delo Vojteha Kurnika, ki je v hiši tudi živel. Več podatkov: hisededov.si/kurnikova-hisa/ 30 HIŠE NAŠIH DEDOV Pogled na Kurnikovo hišo z druge strani Tržiške Bistrice. Fotografija je iz leta 2019. Morajna (omara za shranjevanje živil) stoji ob nekdanjem vhodu, in pogled v hišo. Fotografija je iz leta 2019. HIŠE NAŠIH DEDOV 31 Kurnikova hiša, spredaj delavnica Luke Kurnika, pred rušitvijo in graditvijo Cankarjeve ceste. Vir: Arhiv Tržiškega muzeja. Kurnikova hiša z okolico pred prenovo leta 1970. Vir: Arhiv Tržiškega muzeja. 32 HIŠE NAŠIH DEDOV Hiša v Kurnikovi hiši po prenovi leta 1972. Vir: Arhiv Tržiškega muzeja. Fasada Kurnikove hiše z južne strani, kjer je danes vhod vanjo, pred prenovo leta 1972. Vir: ZVKDS, Arhiv Tržiškega muzeja. HIŠE NAŠIH DEDOV 33 FINŽGARJEVA HIŠA Doslovče Finžgarjeva rojstna hiša oz. Dolenčeva kajža je Finžgarjeva rojstna hiša skromnejše kmečko prebivališče v Doslovčah, Doslovče 15 vasi pod Karavankami. Opremljena je s pred-4274 Žirovnica meti iz Finžgarjeve mladosti, zlasti tkalstva in krojaštva, s katerim sta se ukvarjala njegov ded in oče. Finžgarjeva rojstna hiša je bila za obiskovalce odprta leta 1971 – ob stoti obletnici Upravljalec, kontakt: njegovega rojstva. Zavod za turizem in kulturo Žirovnica 04 580 15 03 V kajži je na ogled stalna razstava z zapisi, zgod-info@visitzirovnica.si bami in fotografijami Frana Saleškega Finžgarja. Hiša je ena izmed znamenitosti na Poti kulturne dediščine Žirovnica. Več podatkov: hisededov.si/finzgarjeva-hisa/ 34 HIŠE NAŠIH DEDOV Pogled na hišo z zraka kaže njen bivalni in kletni del, v ozadju je gospodarsko poslopje. Fotografija je iz leta 2020. Zadnja stran hiše z vrtom, v ozadju pobočje Reber. Fotografija je iz leta 2017. HIŠE NAŠIH DEDOV 35 Hiša – bivalni in delovni prostor s pečjo in gospodarjem, osrednjim tramom. Fotografija je iz leta 2017. Lončena peč je glavno ogrevalo v hiši. Fotografija je iz leta 2017. 36 HIŠE NAŠIH DEDOV Tloris pritličja. Vir: ZVKDS. Tloris podpritličja, kjer sta v istem nadstropju hlev in soba. Vir: ZVKDS. HIŠE NAŠIH DEDOV 37 ŠIVČEVA HIŠA Radovljica Šivčeva hiša na osrednjem Linhartovem trgu v Galerija Šivčeva hiša Radovljici je ena izmed najimenitnejših meščan-Linhartov trg 22 skih hiš v Sloveniji z izvorom v 16. stoletju in z 4240 Radovljica razpoznavnim poznogotskim slogom. Ohranjeni oz. rekonstruirani sta zasnova stavbe in bogato okrasje na fasadi in v notranjosti hiše. Upravljalec, kontakt: Danes je v hiši galerija z menjajočimi se razsta-Muzeji radovljiške občine vami in stalno razstavo slovenskih ilustracij za 04 53 20 520, 04 53 20 523 otroke in mladino. Dostopna je imenitna celotna mro@mro.si restavrirana notranjost hiše. Več podatkov: hisededov.si/sivceva-hisa/ 38 HIŠE NAŠIH DEDOV Šivčeva hiša danes dominira v mestnem nizu Linhartovega trga. Fotografija je iz leta 2022. Za južni niz Linhartovega trga so značilni previsi nadstropja nad sicer urejeno pritlično linijo. Fotografija je iz leta 2022. HIŠE NAŠIH DEDOV 39 Poznogotski strop oziroma oboki in stebri v glavnem pritličnem prostoru oblikujejo velik osrednji prostor. Danes so uporabljani za razstavišče, včasih za trgovino in delavnico. Fotografija je iz leta 2022. V prvem nadstropju je najimenitnejša soba z umetelno izdelanim stropom. Vsa je obita z lesenimi oblogami. Fotografija je iz leta 2022. 40 HIŠE NAŠIH DEDOV Prikaz razvoja Šivčeve hiše. Zgradba je bila v času večkrat predelana. Današnja oblika rekonstrukcije je delo profesorja Petra Fistra, 1976. HIŠE NAŠIH DEDOV 41 PREŠERNOVA HIŠA Vrba Pri Ribču, kot se po domače reče hiši, v kateri se Prešernova rojstna hiša je rodil France Prešeren, je ena izmed najstarej-Vrba 2 ših v Vrbi. V osnovi je hiša je iz 16. stoletja, dana-4274 Žirovnica šnjo podobo je dobila po požaru leta 1856, ki je uničil leseno ostrešje s slamnato streho. Hiša je bila dom za premožnejše prebivalce. Upravljalec, kontakt: Muzejsko postavitev v hiši je že leta 1939 zasnoval Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Fran Saleški Finžgar in sicer s predmeti iz Prešer-04 580 20 92 novega časa, ki jih je nabral po okoliških vaseh. info@visitzirovnica.si Iz Prešernovega otroštva je ohranjena le zibelka. V hiši je danes predstavljeno življenje in delo Franceta Prešerna in je ena izmed znamenitosti na Poti kulturne dediščine Žirovnica. Več podatkov: hisededov.si/presernova-hisa/ 42 HIŠE NAŠIH DEDOV Prešernova rojstna hiša s ceste. Fotografija je iz leta 2022. Pogled z zadnje strani. Veža povezuje oba vhoda: glavnega in zadnjega. Fotografija je iz leta 2022. HIŠE NAŠIH DEDOV 43 Hiša s pečjo in mizo, nad katero je bohkov kot. Fotografija je iz leta 2022. Črna kuhinja ima odvod dima, dimnik je na drugi strani vhoda v peč. Fotografija je iz leta 2022. 44 HIŠE NAŠIH DEDOV Fotografija Frana Vesela iz obdobja 1910 – 1925. Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica. Vir: dLib.si. Načrt Prešernove hiše iz leta 1949. hrani: INDOK, MK HIŠE NAŠIH DEDOV 45 MEŽNARIJA Kamna Gorica Mežnarija, hiša, v kateri so nekdaj prebivali Muzejska hiša Mežnarija oskrbniki cerkve, ima ob cerkvi dominaten po-Kamna Gorica 49 ložaj na hribu nad Kamno Gorico. Zgrajena je 4246 Kamna Gorica bila 1803. leta kot kaplanija. Je klasične zasnove za tisti čas, ohranjena sta črna kuhinja in stranišče na štrbunk. Upravljalec, kontakt: V notranjosti obnovljenega pritličja so predsta-Kulturno turistično društvo Kamna Gorica vljeni znani možje iz Kamne Gorice. 031 708 913, 041 350 480 ktdkamnagorica@gmail.com Več podatkov: hisededov.si/meznarija-kamna-gorica/ 46 HIŠE NAŠIH DEDOV Mežnarija je velika nadstropna zgradba, ki stoji na robu platoja, pravokotno na plastnice. Fotografija je iz leta 2022. Mežnarija cerkve sv. Trojice prostorsko nadvladuje celotno Kamno Gorico. Fotografija je iz leta 2020. HIŠE NAŠIH DEDOV 47 Razmeroma velika hiša ima danes pohištvo meščanskega izvora. Fotografija je iz leta 2022. Vhod v peč črne kuhinje in priprave za sušenje pod obokanim stropom. Fotografija je iz leta 2022. 48 HIŠE NAŠIH DEDOV Mežnarija je velika nadstropna zgradba, ki stoji na robu platoja, pravokotno na plastnice. Fotografija je iz leta 2015. Hiša pred prenovo. Na desni strani so vidni še zidovi prizidane šole. Vir: Muzej Kropa. HIŠE NAŠIH DEDOV 49 FOVŠARITNICA Kropa Fovšaritnica je ena najbolje ohranjenih kro-Muzejska hiša Fovšaritnica parskih hiš. Večstanovanjska hiša z zasnovo iz 17. Kropa 28 stoletja je bila dom več najemniškim kovaškim 4245 Kropa družinam. Skupna kurišča v vežah, ki so delovala kot kuhinje, so hiši dala tudi ime – ker so si go-spodinje nevoščljivo lahko gledale v lonce. Upravljalec, kontakt: V delu notranjosti hiše je urejena ljubiteljska Anže Habjan etnološka zbirka, ki prikazuje življenje kroparskih 041 849 941 kovaških družin v času fužinarskega železarstva. habjan.a@gmail.com Več podatkov: hisededov.si/fovsaritnica/ 50 HIŠE NAŠIH DEDOV Čelnega pogleda z ozke ulice pod zgradbo skorajda ne opazimo. Njena zanimivost je veliko število oken. Fotografija je iz leta 2022. Značilna skupna veža s kuhališči za množico najemnikov je dala hiši ime: Fovšaritnica. Fotografija je iz leta 2022. HIŠE NAŠIH DEDOV 51 Zgornje nadstropje s stopnicami na podstrešje in vhodi v sobe, ki so bile družinska stanovanja in spalne kamre. Fotografija je iz leta 2022. Preprosta soba je skromno, a učinkovito opremljena. Fotografija je iz leta 2022. 52 HIŠE NAŠIH DEDOV Skica prve plasti poslikave, verjetno iz obdobja renesanse. Ta poslikava, z zelenimi šivanimi robovi, je bila rekonstruirana leta 2010. Avtorica: Eva Tršar Andlovic. Vir: ZVKDS. Skica druge plasti poslikave v baročnem stilu, s peščeno osnovo in belimi delitvami na polja. Avtorica: Eva Tršar Andlovic. Vir: ZVKDS. Tretja plast poslikave je bila temno vijolična in datira v drugo polovico 19. stoletja. Avtorica: Eva Tršar Andlovic. Vir: ZVKDS. HIŠE NAŠIH DEDOV 53 JALNOVA HIŠA Rodine Na pogorišču lesene predhodnice je bila v v za-Jalnova rojstna hiša četku 18. stoletja sezidana skromna hiša. Služila Rodine 10 je kot mežnarija cerkvi sv. Klemena ob njej. Poleg 4274 Žirovnica ohranjenega bivalnega dela (veža, črna kuhinja, hiša in kamra) je bilo gospodarsko poslopje, namesto katerega je danes sodobnejša bivalna hiša Jalnovih potomcev. Upravljalec, kontakt: Janez Mulej Prostori so opremljeni z osebnimi predmeti iz za-04 580 30 95 puščine pisatelja Janeza Jalna, ki se je v hiši rodil jalen.roj.hisa@gmail.com in v njej živel. V hiši je razstavljeno gradivo o nje-govem življenju in delu. Hiša je ena izmed znamenitost na Poti kulturne dediščine Žirovnica. Več podatkov: hisededov.si/jalnova-hisa/ 54 HIŠE NAŠIH DEDOV Jalnova hiša stoji med cesto in cerkvijo, pred pokopališčem. Vhod v bivalni del je z ganka. Fotografija je iz leta 2017. V notranjosti je oprema iz časov, ko je tam živel in delal Janez Jalen. Fotografija je iz leta 2017. HIŠE NAŠIH DEDOV 55 KAJŽNKOVA HIŠA Rateče Kajžnkova hiša je bila leta 2004 skoraj v celoti re-Escape muzej Kajžnkova hiša konstruirana, saj je leta 1995 pogorela, vključno Rateče 43 z gospodarskim poslopjem, ki ga danes ni več. 4283 Rateče – Planica Predstavlja značilno kmečko vaško arhitekturo na tem območju. V hiši je rekonstrukcija opreme črne kuhinje in shrambe. Upravljalec, kontakt: V Kajžnkovi hiši je postavljena stalna razstava Gornjesavski muzej Jesenice lokalne etnološke dediščine z rateško nošo. Ure-04 587 61 48 jeno imajo tudi igro “escape muzej”, ki poteka muzej.ratece@gmj.si skozi etnološko zbirko Kajžnkove hiše in jo na zabaven način približa obiskovalcem. Več podatkov: hisededov.si/kajznkova-hisa/ 56 HIŠE NAŠIH DEDOV Hiša je od vaškega jedra Rateč nekoliko odmaknjena. Fotografija je iz leta 2022. Kajžnkova hiša s severne strani, kjer se vidi po obnovi še ohranjena stena. Fotografija je iz leta 2022. HIŠE NAŠIH DEDOV 57 Tako imenovani escape muzej v Kajžnikovi hiši daje muzejski predstavitvi novo vsebino. Fotografija je iz leta 2022. Izvorna kuhinjska oprema je danes razstavljena v obnovljenih prostorih. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. 58 HIŠE NAŠIH DEDOV Arhitekturna risba fasad priča o stanju pred požarom. Risba je iz leta 1997. Avtor: Milan Žitnik Vir: ZVKDS. Tloris pritličja Kajžnikove hiše pred zadnjo prenovo. Risba je iz leta 1997. Avtor: Milan Žitnik Vir: ZVKDS. HIŠE NAŠIH DEDOV 59 KASARNA Stara Sava, Jesenice Večstanovanjski objekt, imenovan Kasarna, je Muzej delavske kulture bil del obsežnega kompleksa železarne. Zgrajen Cesta Franceta Prešerna 48 je bil za potrebe delavcev, ki so tam delali. Pred-4270 Jesenice stavlja skromna delavska stanovanja z obdobja zgodnje industrializacije. Kasarna je danes del muzejskega sklopa Stara Upravljalec, kontakt: Sava na Jesenicah. V objektu je predstavljeno Gornjesavski muzej Jesenice delavsko stanovanje iz obdobja tridesetih in 04 583 35 00 štiridesetih let 20. stoletja. Na ogled je etnološka info@gmj.si razstava o bivalni kulturi in načinu življenja žele-zarskih družin na Jesenicah. Več podatkov: hisededov.si/kasarna/ 60 HIŠE NAŠIH DEDOV Pogled z dvoriščne strani ob železarni in vhod v muzej. Fotografija je iz leta 2022. Kasarna in podzemske poti kompleksa, po katerih je tekla voda ali vodila železnica. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. HIŠE NAŠIH DEDOV 61 Oprema delavskega stanovanja iz sredine prejšnjega stoletja. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. Kuhinja s preprosto opremo, ki so si jo delavci takrat lahko privoščili. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. 62 HIŠE NAŠIH DEDOV Objekt iz prve polovice prejšnjega stoletja. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. Izvirni načrt stanovanjskega objekta v sklopu nekdanje železarne. Vir: Gornjesavski muzej Jesenice. HIŠE NAŠIH DEDOV 63 ČOPOVA HIŠA Žirovnica Čopova rojstna hiša se je, tako kot večina hiš, Čopova rojstna hiša skozi svoj razvoj prilagajala vsakokratnim po- Žirovnica 14 trebam uporabnikom. Iz skromnega kmečkega 4274 Žirovnica prebivališča se je s povečavami in predelavami skozi stoletja razvila v bivališče dobro situirane kmečke družine. Upravljalec, kontakt: Leta 1994 je bila hiša rekonstruirana v razvojno Zavod za turizem in kulturo Žirovnica fazo stavbe iz 19. stoletja (čas Čopovega življenja). 04 580 15 03 Danes sta v hiši razstava o življenju in delu Matije info@visitzirovnica.si Čopa ter muzejska soba o Ajdni (delno rekon-struirano poznoantično najdišče v bližini). Več podatkov: hisededov.si/copova-hisa/ 64 HIŠE NAŠIH DEDOV Čopova hiša s cestne strani. Fotografija je iz leta 2017. Predstavitev arheološkega najdišča Ajdna nad Potoki. Pogled skozi poznogotski kamniti portal. Fotografija je iz leta 2022. HIŠE NAŠIH DEDOV 65 Nazoren prikaz dr. Petra Fistra o razvoju Čopove hiše od 16. do 20. stoletja. Izvorno je bila to le majhna hiša z vežo in dimnico ter kletjo. 66 HIŠE NAŠIH DEDOV HIŠE NAŠIH DEDOV 67 Projekt Hiše naših dedov vodi zavod NaNovo s finančno podporo Ministrstva za okolje in prostor RS ter v tesnem sodelovanju z http://hisededov.si/ info@hisededov.si 68 HIŠE NAŠIH DEDOV