C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK PRTEK NaroAnlna: ITALIJA ... Lir INOZEMSTVO .... . . , » Posamezni Izvod 20 cen j Uredništvo in upravništvo: Trst, Via M Letno poildM četrtletno 10 — 20.- t. aiolica 6'— 10 — 10-12 a — 5,— Trst, 10. aprila 1925. — Leto VI. - Štev. 243. Glasilo Komunistične stranke Italije „Če bi bilo stališče razrednega boja pravilno, potem bi se moral vsak normalno misleč človek postaviti na stran širokih mas." Tako pravijo prikriti nasprotniki delovnega ljudstva, ki naj bi se pustilo še nadalje tepsti, samo zato ker ni, po mnenju demokratičnih mazačev, stališče razrednega boja pravilno!.... Delavec in kmet pa razumevata, kaj je pravilno in kaj ne. Pravilno je, da udrihata po razrednem nasprotniku in po vseh njegovih zagovornikih, odkri* tih in prikritih ! Odkriti in prikriti reakcionarci V sedanjem vrvenju socialnih bojev je med drugim opaziti sledeče: da ima proletariat opraviti z dvema vrstama nasprotnikov. Namreč s takimi, ki odkrito, brutalno povedo, da hočejo nadvladovati nad delovim ljudstvom, da se mora delavec in kmet slepo pokoriti volji izkoriščevalcev in na drugi strani s takimi, ki se hliniju ljudstvu z mamljivimi besedami o demokraciji' in »skupnem delovanju med razredi«. Trpeči sloji so kolikor toliko že spoznali ene in druge. Tudi drugim ne verujejo več, ker vidijo v praksi, kaj je meščanska demokracija: z besedami najširša svoboda za vse, v praksi pa švi-ganje kapitalističnega biča po ramenih sužnjev. Zato postaja govorjenje in pisanje teh poslednjih tembolj odvratno in zato jih mora delovna ljudstvo spoznati do ilna, potom njihovih hinavskih besed. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je nedavno temu izrekal govor s katerem je razlagal, zakaj je nasproten tajni volilni pravici. Razlagal je namreč tako : «Madžarsko meščanstvo je v manjšini napram masam, ki takorekoč nič ne posedujejo. Če bi se uvedla splošna in tajna volilna pravica, ne bi prišlo meščanstvo do nadvladja, marveč delavstvo. Če bi delavstvo stalo na patriotič-n.i podlagi in če bi razpolagalo s primerno kulturo, bi moglo vršiti svojo nalogo. Delavstvo pa se je v agitacijah popolnoma odtujilo narodnim idealom in poljedelsko delavstvo je na tako nizki stopnji kulture, da ne more spoznavati pravih narodnih interesov*. Tako grof Bethlen. Sicer ni pravilno, da bi delavstvo radi tajne volilne prar vice prišlo do vlasti. Vendat- je drugače grof Bethlen jasno izjavil, da hoče nadvlado manj številnega meščanskega razreda nad delovnim in kmečkim ljudstvom. In delavstvo mora biti Bethlenu hvaležno, 'vsaj za njegovo .odkritosrčnost. Tako ve, pri čem da je. Proti tem izvajanjim madžarskega reakcionarja, je nastopil nemški meščanski list «Prager Presse», ki očita Bethlenu nedemokratičnost. Zatrjuje, da dišijo njegove besede po razredni mržnji in zaključuje tako-le: «Dočim se meščan in delavec v moderni državi stapljata v istovetne pojme, pomenita na Madžarskem tečaja, tako različna po svojem bistvu, kakor sta o-genj in voda !» Po teh izjavah nemškega časopisa je, kakor po navadi, pricapljala še tržaška tetka. V svoji vroči ljubezni, do demokracije, delovnega ljudstva, slovenskega naroda, se je na široko razkoračila in odobrila, pisanje omenjenega meščanskega Lista1, Iz nje se kar cedi med in mleko demokracije ! Med drugim izvaja sledeče : «V resnici pa proglaša (namreč grof Bethlen) tak boj (razredni) le s to razliko, da hoče nadvladje manjšinskega razreda nad večinskim ! Je torej nesocialen človek do kosti in mozga. «Bethlen je na. stališču razrednega boja, ki ga mi odklanjamo. Če pa bi bilo to stališče pravilno, potem bi se moral vsak normalno mjsleč človek postaviti na stran širokih mas, ki delajo in proizvajajo za splošno dobro, a; ne na stran par grofov in malega števila bogatašev«. Z drugimi besedami povedano se to pravi : «Čisto gotovo je, da imaš prav, ti delavec in kmet. Badi priznamo, da proizvajaš, da. si izkoriščan, ampak odrekamo ti pravico zoperstavljati, se izkoriščevanju«. Tržaška propovednica demokracije pravi nadalje, tla. razredni boj ni utemeljen. l)a je vse gospodarsko živjenif le1 ena veriga, tla so vsi stanovi in vsi poklici potrebni, za res plodonosno gospodarsko življenje. In zato seveda, da je ves komunizem zgrešen. V dokaz zatrdilom, da morajo vsi sloji skupno delovati, navaja* kot primer Čelioslovaško, kjer da ima proletariat svoje zastopnike, ki sodelujejo v vladi. In končno, da l>i Se bolj podkrepila svoje poteze o zgrešenosti komunizma in neumestnosti razredne borbe, sc ji jo zahotelo malo potegniti za lase svojo »žlahto« (goriško tetko in tržaški ((Mali«) ter jim očita., da podžigajo nasprot-stvo med eniin in drugim razredom. /e uvodoma smo omenili, da ima delavstvo opraviti z odkritimi nasprotniki in s hinavci. To pravilo potrjujejo same besedo tržaške tetke. Do mozga, izkoriščani delavec in kmet mora vprašati tržaške propovednike demokracije, da li jo izkoriščan ali ne. Vprašati jih mora, kateri so tisti sloji ki proizvajajo, ali ne delavci in kmetje? Kor pod besedami «vsi. stanovi in vsi poklici so potrebni«, je razumeti seveda, tla so potrebni tudi lenuhi, bankirji, in vsi tisti, ki živijo na ramenih proizvajajočih. O da, po ((demokratičnih« pojmih so seveda potrebni, toda le pri uživanju sadov tujega dela ! Dalje, jih mora vprašati, kje, v kateri deželi se razredi zlivajo v tako harmo- nično celoto, da ne bi bilo opaziti razrednih nasprotstev, in še kako rezkih ? ! — Povsod, v tistih deželah, ki se imenujejo demokratične, se na najbolj ogaben način zatira delavstvo (Poljska, Estonska, Nemčija, Čehoslovaška), kje je torej ta ravno.pravnost? In tržaška tetka, ki se razgreva za demokracijo, se strinja z barbarstvi, ki jih počenja evropska demokracija. V Čehoslovaški ima delavstvo svoje zastopnike v vladi. Imenujejo se sicer «delavski», zastopajo pa meščanstvo (so-socialdemokratje, ki se ravno tako nahajajo v reakcionarnih vladah Estonske, Poljske in drugod). Delovni sloji Jul. Krajine so že dodobra spoznali reakcionarno bistvo ta-kozvanih krščanskih socialcev. Zato je tetkino očitanje tem poslednjim, češ, da podpirajo razredno borbo, odveč. Glasila krščanskih socialcev so, s poveličavi-njem Eberta in reakcije sploh dovolj dokazali, kakega kova je njihovo so-cialstvo ! Sužnji kapitala se v vsakdanji praksi učijo spoznavati, kaj so eni in drugi «prijatelji ljudstva«. Spoznali so, kaj so narodnjaki, ki pripoznavajo, «da bi se moral vsak normalno misleči človek postaviti na stran širokih mas, ki delajo in proizvajajo za splošno dobro«, ampak «da ni stališče razrednega boja pravilno« ... ! Delavec in kmet naj torej ponižno nosi jarem. Saj zadostuje, da mu izkažeš sočutje. Tudi če pogine ! Bavnotako iz-pregledava kaj so klerikalci, ki se mu na eni strani hlinijo, na drugi pa mu zadajajo zavratne udarce. Ne poslušajoč mamljivih besed ne enih in ne drugih, koraka mestni in kmečki trpin po poti, ki mu jo kaže Kominterna, po poti razredne borbe ! (Iz govora posl. PioelU-ja Ob priliki diskusije in odobritve vojne bilance, v parlamentarnem zasedanju, je poši. sodr. Picelli izjavil. Laka stališče zavzemajo komuniisti glede vojaškega vprašanja. Komunistična stranka — rekel je — se zanima za vojaško vprašanje ne radi tega, da bi dajala nasvete ali stavila predloge za preuredbe, temveč radi tega, da ugotovi globoko krizo zadnjih šesl ah sedem let, to je kriza vojne in povojne ga časa. Komunisti so proti buržuazni vojni, ampak nimajo o nji tistega naivnega, mnenja, kot ga imajo socialdcmo-kratje ali maksimailiiisti. Buržu,azna. vojna ima kot posledico ie to, da vzdržava in poveča razloge, iz katerih se porajajo konflikti med buržuaz-nimi državami. Da, se človek prepriča o resničnosti! te trditve, ni treba drugega kot. opazovati Italijo in Francijo, ki so vendar izšle iz svetovne vojne kot zmagovalke. V Italiji so se dolgovi povečali, valuta pa je padla; produkcija se je zmanjšala, a cene življenjskih potreb ščin so poskočile. Na ta način se pospešuje razkrajanje buržoaznega reda. Militarističnim vojnam pa so že večkrat sledile meščanske vojne in revolucija. Rdeča armada Buška kom. stranka, ki jo bila vzorno organtiizirana in pripravljena je razu mela, da se približuje konec vladajočega razreda, ter da ni carska vlada več v stanu zadržati ogorčenja ljudstva, ki je bilo sito vojne. In res, revolucija se ni pustila več dolgo čakati. Delavci in kmet je so videli v orožju, katerega so imeli v rokah, edino sredstvo, s katerim bi bilo mogoče doseči svobodo in vlast. Ko je proletariat prišel do vlasti, je smatral potrebno postaviti svojo diktaturo, ustanoviti svojo rdečo vojsko v to, da se izvrši prehod od imperialističnega k proletarskemu gospodarstvu ter da se ubra ni pred svojimi sovražniki. Ta vojska 1 ma kot zastavo simbol osvobojenega dela in njili pošiljam moj pozdrav. Delavci in vojaški problemi Jaz trdim, da vojaško vprašanje mora zanimati delavski razred radi tega, ker se na njega najbolj zvračajo bremena za, vzdržavanje oboroženih državnih sil in ker dobiva vojska svoje sile, ki so sposobne za vojaško službo iz njegovih vrst, iz mase delavcev in kmetov, Sodr. Picelli zatrjuje v svojih izvajanjih, lcako so ogromno narasli stroški, za vojsko lim kako da se je tudi povečalo postavke z avzdrževanje karabinijerskih formacij. Ravnanje z vojaki Kkonomični pogoji vojakov niso vsi tilniki: družabne razlike so pojavljajo tudi v vojski. Tistil vojaki, ki se pošiljajo v disciplinarne kompanijo ali v ječe so delavci, ki so vedno čutili potrebo boriti se protiil krivicam, ki so izvršujejo nad enim delom ljudi ki nosijo eno in isto uniformo. Razredni boj pa se ne ustavlja samo pri nižjih vojakih, ampak se pojavlja tudi med visokimi čini. Tudi med častniki enega in istega čina obstojajo razlike in krivice, radi tega, ker stanovi, liiz katerih t i častniki izhajajo, so različni. Tisti, ki izhajajo iz plemstva in iz boljših razredov, dobivajo najboljša mesta. Vojska in milicija Če bi se sprejelo predlog gen. Gia,rdimo, glede preosnove vojske, bi bila moč iste zmanjšana za 45 tisoč mož in na ta način bi se dalo v vojski znatno mesto mi-liciji, kj stoji pod poveljem g. Mussolinija. Fašistovska vlada ne z«”"" vojski, ker je ista sestavljena po večini iz proletarcev. Buržuazija vseh dežel sleda na. to, kako bi spremenila vojaške sile v notranje obrambno orodje, r>rn+; notranjemu Inaispr otroku, proletariiatu. Dejstvo, da se buržuazija več boji notranjega. kakor zunanjega nasprotnika dokazuje, do kake stopnje se , je obostrila razredna borba. Vsled tega je gotovo, da je buržuazija vseh dežel prepričana o tem, da je petletna vojna pustila v masah preveč globoke sledove, da bi bilo mogoče že danes zapričeti z novo vojno. Fašistovska, vlada pa bi se motila, več kakor vsaka druga, ako bt;i mislila, da je mogoče pahniti italijanski proletariat v novo vojno. Sodr. Picelli ugotavlja še nasprotstvo, ki obstoji med vojsko in fašilstovsko mi-licijo. Proletarci ne čutijo vojaškega duha, v tej buržoazni državi, ki jim je sovražna. Tako pa ni v Husi ji, kjer rdeč vojak zna. da je vojak svetovne proletarske revolucije. Poljski konzulati-špijonške agenture V Minsku, v Beli Busiji, je bila razkrita špijonska organizacija, ki ji je načeloval neki Karčinskii, bitvši poljski konzul. Ta, je prejemal tajne informacije o stanju sovjetskih vojsk, nahajajočih se na Beloruskem. Bil je tudi aretiran neki Garkatca, ki je sodeloval pri tej špijon-ski organizaciji, ter dajal Karčinskernu podrobne informacije. Ravnotako je bila razkrita, ena, špijonska organizacija na Kavkazu, ki ji je načeloval neki Laškjevič, bivši tajnik pri poljskem konzulatu v Tiflisu. Po samih izpovedbah Laškjeviča, mu je poljska vlada že leto 1922. poverila spijonsko tle- lo, ki je obstajalo v informacijah vojaškega značaja, kakor tudi glede delovanja protisovjetskih skupin in o duhu, ki vlada v raznih komunističnih tendencah. BOLGARSKA. Bolgarsko vojno ministrstvo je izdalo podrejenim vojnim oblastem sledeči ukaz: «Vsi garnizoni in vse vojaške edi-nice morajo stopiti v kontakt z mestnimi odbori vladne stranke radi vzporeditve bojnih sredstev proti zemljoradnikom in komunistom. Proti enim kakor drugim je treba kar naj-ostrejše nastopati, breobzimo. Uničiti se morajo vsi naj inteligentnejši in pogumni pristaši teh idej, kakor tudi njihove organizacije. Treba je čim-prej sestaviti spiske teh ljudi, zato da bo mogoče v danem trenotku nastopiti proti njim ter pobiti vse voditelje, neglede na to, ako so krivi ali ne. V tistih krajih, kjer bi izbruhnili upori, se morajo pobiti vsi aretirani zaupniki, njihovi pomagači kakor vsi tisti, ki jih skrivajo. Ravnotako se mora postopati z njihovimi sorodniki, ter se jim morajo zažgati njihove hiše. Da ne bi bilo žrtev s strani oblasti, se morajo tiste hiše, kamor bi se zatekli ustaši, zažgati skupaj s tistimi, ki bi se nahajali v njih. Ne sme se naskakovati. Vojne edinice si morajo preskrbeti pumpe, s katerimi bi se take hiše polivale s petrolejem. Dalje se morajo napraviti posebne table, na katerih mora biti napisano sledeče: «General ta in ta nastopa iz Sofije ali iz kake druge strategične točke, s toliko in toliko pehote, konjenice in artiljerije, a z druge točke se približuje drugi vojaški poveljnik... itd.» Tot mora služiti za to, da se dvigne duh vladnih ljudi ter se na drugi strani demoralizira nasprotnika. Te table se mora postaviti javno, pred fronto ustašev in njihovih somišljenikov, ki se morajo pobivati javno, pred njimi. Vsa važnejša taktična vprašanja se morajo reševati sporazumno z oficirji, Načelniki garnizona imajo pravico, da objavijo obsedno stanje v lastnem rajonu ter da mobilizirajo zaupne vladne ljudi. Vsak aretirani nasprotnik se mora tekom 24 ur ubiti. Neposlušnost napram oficirjem se ravnotako kaznuje s smrtjo. Ravnotako se imajo usmrtiti tisti, ki kaj izdajo o tem dokumentu. Zapoved je tajna in strogo poverjena. ESTONSKA. Vlada je, sporazumno s socialdemokrati, uvedla v zakonodajo nekoliko prememb, glasom katerih bo onemogočeno celo delovanje strokovnih organizacij. Evo poglavitne točke te «izboljšane» zakonodaje: prepovedujejo se organizacije, ki imajo kot namen: 1) Nasilno spremembo državnega in družabnega reda, ki ga določajo temeljni zakoni Estonske republike. 2) Premembo «neodvisnosti» E-stonske republike, odstopitev kakega izmed njenih delov. 3) Razvijanje propagande, ki bi za-nikavala neodvisnost republike. Tiste organizacije, o katerih bi se ugotovilo delovanje, ki bi imelo namen dosego gori omenjenih ciljev, se bodo razpustile, tudi če ni danega nobenega oiicielnega dokaza». č S priprostimi besedami povedano, se to pravi: popolna prepoved vsakršnega delovanja proletariata, kajti vsako delovanje delavskih organizacij, ki pripoznavajo razredni boj, zapade temu zakonu. Poleg tega daj a ta zakon ministru za notranja dela za časa volilne kampanje poinomoč, da anulira liste kandidatov tis tih opozicionalnih strank, organizacije kojih bi se pripo-znalo kot škodljive. POLJSKA. V ciničnosti ne zaostajajo poljski reakcionarci za estonskimi in drugimi banditi. To dokazuje slučaj, ki se je dogodil pred kratkem. Poljska vlada je privolila, da se izmenja nekoliko političnih jetnikov, namreč z Zvezo sovjetskih republik. S to poslednjo je bilo sporazumijeno, da bo izročila Poljski dva katoliška duhovnika, ki sta v Rusiji sedela v zaporu radi špijonaže. V zameno pa bi Poljska izročila Rusiji dva častnika, Bagiiniskega in Vječorkjeviča, ki sta bila obsojena radi namišljenega bombnega atentata. Vse je bilo že v redu in oba omenjena častnika sta se že nahajala na potu. Vlak, v katerem sta se vozila, se je že nahajal blizu ruske meje, jetniki bi se kmalu nahajali na svobodnem sovjetskem ozemlju. Tu pa se je dogodil zverinski čin poljske reakcije: eden izmed policistov, ki so spremljali jetnike, je bliskoma oddal nekoliko revolverskih strelov. Baginski je bil takoj mrtev, Vječorkjevič pa je izdihnil po petnajstih minutah. Proti takemu postopanju je Sovjetska vlada vložila pri poljskem poslaništvu oster protest. Vlada morilcev pa se zvilvia, izgovarjajoč se, da je bil to «individualni čin fanatika«, Sledeča dejstva pa govorijo, da je bil ta umor organiziran, in sicer: 1) Morilec, ki se imenuje Muraško, se je svoj čas nahajal v Rusiji in je razvijal protirevolucionarno delovanje. Poljski vladi je bilo dobro znano o prošlosti tega policista in kljub temu ga je naznanila kot sprevodnika. 2) Drugi v vagonu nahajajoči se spremljevalci niso preprečili zločina in niso niti mignili s prstom, da bi potem aretirali Muraška, 3) Ves poljski reakcionarni tisk je uprizoril divjo kampanjo proti ujetnikom, to je, da se nikakor ne smejo osvoboditi, da se ne smejo izročiti v Sovjetsko Rusijo. V Moskvi nahajajoči se voditelj poljske komunistične stranke sodr. Domba je izjavil, daj so ta umor pripravile poljske oblasti. Beda rudarjev in podtikanja buržoaznega tiska V Čehoslovaški, v Moravsko -Ostrovskem premogovnem revirju štrajkajo tisti sužnji, ki kopljejo kapitalistom črni diamant. Štrajk je po-polen, zapustili so delo tudi tisti, ki pripadajo drugim strankam, kot n. pr. socialdemokrati e, narodni socialisti, krščanski socialci in tudi nestran-karji. Da je delavstvo res čutilo potrebo vstopiti v stavko, dokazuje dejstvo, da prejema rudar z družino, pri najbolj napornem delu in stoječi v najvišji plačilni kategoriji, komaj 130 čehoslovaških kron tedensko! Meščansko časopisje pa ima pogum trditi, da je bila stavka uprizorjena na pritisk komunistov, ki da si hočejo s tem malo utrditi politične pozicije. Enodušnost vseh rudarjev, brez razlike političnega prepričanja, menda ne bo dokaz za komunistične špekulacije. Pa kaj vse ni «politična špekulacija« za branitelje kapitalistov! listov! Poliin mor in kapitnlacija HRSS in opozicional. bloka Predpretekli teden se je v glavnem beograjskem parlamentu razpravljalo o priznanju mandatov HRSS (Ilrvatske republikanske selljačke stranke). Prvi od opozicionalnega «bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije)) je govoril njegov voditelj Davidovič. Ivo je šel na govorniški oder, so ga radikali sprejeli s klici: «Evo kljuse, na katerem jaše Radič. Hvaljen Isus !» — kot da gre za navaden spor na vasi, a ne za razveljavljenje glasov hrvatskega, naroda. Davidovičev govor je bil bled. On ni branil HRSS. temveč sebe in svojo stranko, in je dokazoval, da, njegova, politika ne ogroža srbske buržuazije. Davidovič hi, hotel le na vlado, on tekmuje s Pašičem. On ni isto kot Pašič. On je mali Pašič. Davidovič je prečital tudi program bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Ta program priznava nove koncesije velesrbski gospodi in kapitalistični diktaturi in odklanja vsak razredni boj. Davidoviču je obširno odgovoril minister Uzunovič, ki je dejal, da vladi še ne zadostuje umik HRSS, kot ga je razložil Davidovič. HRSS se mora popolnoma udati. Grgai Andjelinovig je napravil popolnoma pravilen medklic : «Ni drugega, da podpiše : S tem stopam dane s v radikalno stranko, Sij e na n Radič«. Cinizem PP jevcev je dosegel svoj višek med govorom dr. Bazale, poslanca Hrvaške Zajed niče. Njega so vladni poslanci oklofutali, a nekaj drugih pretepli. Govorilo je potem še deset govornikov, Radikali so zmerjali opozicional-ne poslance z : Avstrijanci, živali, črno- žolti Pribičevičevski demokrat dr. Paleček je odkrito izjavil, dai bodo vsem s silo zbili sporazum iz glave. Vlada se je igrala, s klerikalci in Ra-dičevci kot mačka z miško. Vladni poslanci so zahtevali od Radičevcev, da zataje rdečo1 kmečko internacionalo, republiko in samostojnost Hrvatske, skratka ves svoj program in da priznajo obstoječe stanje v državi. In to so HRSS poslanci tudi storili. HRSS poslanci padli na kolena. 20. marca popoldan je dobit besedo radičevski poslanec dr. Šuperina. V svojem govoru je najprej zatajiti Stjepana Radiča, češ da je samovoljno vstopil v kmečko internacionalo in da se naj zagovarja' s«m, kakor ve in zna. Uklanja se vsaki vladi. Novoizvoljeni poslanci HRSS hočejo ostati ((polnovredni člani skupne zbornice države Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Dalje je izvajal: ((Izjavljam, da nismo komunista. Prvo temeljno naše načelo je vera, v boga, druga — zakonitost. Vsaka revolucija bi končala s propadanjem našega naroda. Zato smo učili naš narod, naj spoštuje zakone. — Čas je pokazal, da za republikanizem ni prostora v naši državi. — Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. — Ustava nam je ravno tako sveta kot vera». V istem smislu je podal oflcielno izjavo novi voditelj IIRSS Pavle Radič, ki je dejal : ((Izjavljam kot predsednik hrvaškega kmečkega ki’uba, kot zastopnik predsednika HRSS Stjepana Radiča, v svojem imenu, v imenu stranke, v imenu vodstva in v imenu samega predsednika Radiča: Priznavamo celokupno politično stanje, ki obstoja danes na podlagi vidovdanske ustave z dinastijo Karadjordjevičev na čelu. — Priznava tudi vojsko. S tem so se radičevski poslanci odrekli vsem glavnim točkam svojega programa, s katerimi je IIRSS zbrala okrog sebe hrvaške kmete. Poslanci HRSS so se odpovedali načelom, na podlagi katerih so bili izvoljeni od ljudstvo. Priznali so : monarhijo, militarizem, centralizem, nacionalno edinstvo. vidovdansko ustavo — priznali so temelje PP režima. Po daljši seji vlade se je parlament zopet sestal in sklenil sledeče: 1. Mandati zaprtih radičevskih poslancev Stj. Radiča, Mačka, Predavca, Kosu tiča in Kmjeviča se razveljavijo. 2. Posebna komisija naj pregleda, koliko so kompromitirani; oni poslanci IIBSS, ki so bili že v prejšnjem parlamentu. (Teh je 24). 3. Mandati novoizvoljenih 29 radičevskih poslancev se potrdijo. Radičeve! so sicer s tem rešili nekaj svojih poslanskih mandatov, ali oni so izvršili političen' samomor in so se odpovedali množicam, ki so glasovale za IIRSS ne zato, da poklekne pred PP režimom. ampak zato, da bi se borila proti njemu. Hrvate se, je često napadajo, da služijo Habsburžanom. Radecky, Jelačič so osramotili hrvaško ime pred vsem svobodoljubnim svetom. V istem času so se Srbi s puško v roki borili za svoje nacionalno osvobojenje... Po svetovni vojni sc je slika izpreme-nllai. Srbom je sedla na tilnik reakcionarna buržuazija, a hrvaški kmet se je boril za nacionailino in socialno svobodo, A poslanci IIRSS in hrvaške zajednico so izdali sedaj boj tega kmečkega naroda. * * * Kaj nas uči vse to? 1. Radikali in demokrat so dokazali pravilnost naše stare trditve, da se s parlamentarizmom ne da doseči ničesar proti vladajoči kliki. 2. Vsem množicam, ki! še doslej niso spoznale, da. se sedanjega boja za nacionalno in socialno svobodo ne more voditi z mirotvomo politiko, so to dokazali sedaj v praksi PP jevci. li. IIRSS, ki je bila kmečka stranka, je ubilo njeno sodelovanje z gosposkimi strankami levičarskih fraz (klerikalci, Davidovičevci, muslimani). Zveza z gosnodo donaša kmetom pogubo. Klerikalci, Davidovičevci in muslimani so sedaj s svojo politiko pomagali Pašiču in Pribičeviču, da m razbije kmečko republikansko gibanje. Oni zadržujejo množice od boja, oni varajo kmete z lažnjivimi frazami in obljubami, da bo prišlo odrešenje brez boja. Oni odobravajo, da so radičevski poslanci poteptali program HRSS. Ta «leva opozicionalna« gospoda, so storili, vse, da udušijo republikanske in socialne težnje HRSS, ki je postala sedaj z njimi vred igračka v rokah PP režima. Oni vodijo kmete proč od delavcev — v kremplje kapitala in srbske buržuazije. Proti odločni nasilnosti PP vlade bi morali klerikalci in Davidovičevci, posebno pa HRSS ovci napovedati odločen boj. Oni so kolebali in padli na kolena. pred tem režimom. Oni so se odrekli boju Hrvatov, Slovencev i. dr. za nacionalno samostojnost. Oni, so izdaili interese delavcev in kmetov. * * * Kaj sledi iz tega? Ti nauki morajo prebuditi delavce in kmete. Meščanske stranke in «miro-tvorci« se nočejo boriti proti PP reakciji. Delavci sami in kmetje sami morajo postati svoje sreče kovači. Gosposke stranke so poteptale njihove želje in zahteve. Delavci in kmetje se morajo združeno pripravljati na boj proti, reakciji, proti zatiranju narodov, za popolno nacionalno in socialno osvobojenje. V zvezi z gospodo so kmetje izgubili bitko. V bojevni zvezi z delavci bodo zmagali. Poslanci so pokleknili pred PP režimom. Delavci in kmetje ne bodo pokleknili, ampak bodo nadaljevali osvobodilni boj. Izrezki PraktiCni amerikanci Poslanec John W. Gibson iz Chicaga je predložil državni zbornici predlogoi za sterilizacijo idiotov, epileptikov, slaboumnih dn kriminalcev iz navade. G izvajanju zakona bo odločalo pet zdravnikov. Prizadeti se bo lahko pritožil proti odloku na okrožno sodišče. Priziv lahko vloži bližnji sorodnik prizade-lega, ali pa njegov varuh. To vest, smo čitali v nekem ameri-kanskem listu. Da bo citatelj bolj na jasnem, je treba razložiti, da se da elegantni izraz ((sterilizacija« prevesti čisto po domače v — skopljenje. Praktični amerikanci si namreč mislijo pri tem, čemu bomo trosili toliko za ječe, poboljševal-nice, bolnišnice, hiralnice itd.? Mi smo praktični ljudje in moramo vsako stvar rešiti na priprost in hiter način. Našo družbo' moramo očistiti raziih smeti: zločincev, idijotov, slaboumnih itd. Moramo preprečiti, da bi ti ljudje imeli potomstvo, moramo paziiti, da se ne seje dalje ljuljke med plemenito pšenico. Kajti ves svet mora, znati, da je naš vzvišeni cilj ohraniti današnjo plemenito družbo in njeno civilizacijo,. Zato pa bomo te ljudi prav enostavno sterilizirali, to je skopili. Tako si mislijo amerikanci, seveda ne vsi,, ampak samo prvaki, «cvet naroda«, ((Stebri civilizacije« in bogsigavedi kaj še. Dobili pa se bodo gotovo, tudi taki, ki bodo mislili pri tem čisto drugače. Ti bodo razsojali t.ako-le: modemi učenjaki so prišli do zaključka, da je treba skopiti to, kar je slabega, zato da se obvaruje družbo zlega, ali pa celo, da se jo zboljša. Dobro, morebit bodo učenjaki in zdravniki na pravi poti, samo v nečesem so se ušteli, namreč, da niso zbrali prav tistih, ki bi se jih moralo — skopiti. Zadeti v koreniko zla ne iskati to, kar izvira iz teh proklietih korenik ! In tedaj, ako je teorija o ((Sterilizaciji« pravilna, in, ako se izbere pravilno to, kar je treba, sterilizirati? Tedaj jo naravno, da bo treba sterilizirati (skopiti) vse kapitalistične lenuhe, vse bankirje in profitarje, vse njihove pomagače ! Ti so pravi zločine,«. Oni vršijo svo-* je zločine sistematično, premišljeno. Oni kradejo — iz navade. Tem tatvinam «iz navade« pravijo ((kleptomanija«, ki je posebna bolezen. Najbolj primerno je torej, da se te ljudi sterilizira, ne pa tiste, ki so radi njih nesrečni. Tako bi, predlagali tisti, ki. bit trezno primenili teorijo o — ((Sterilizaciji«.... »Vasi svobode* Kljub odloku, ki ga je iiizdal regent. Bas Tafari, se je suženjstvo vzdrževalo do nedavnega časa, kot ena izmed socialnih in gospodarskih uredb v življenju Abisinije. Italijansko društvo proti suženjstvu je napravilo praktičen sklep, da se ustanovijo v deželi lvaffa, namreč tam, kjer je suženjstvo najbolj v navadi, takozvane «vasi svobode«. Bile so ustanovljene že dve take-le vasi: in sicer: «Vas Pij XI.« pri Antilu in «Vas Mussolinii» pri Mag-gi-jtt. Pij XI. je podaril društvu znatno svoto in Mussolini, ki umeva vzvišeno človekoljubno nalogo te ustanove, ji je šel tudi na roko. «Vasii svobode« so že pričele s svojim delovanjem. Sedaj se nahaja v Maggi-ju že enaindvajset sužnjev, ki se jih je odkupilo po raznih cenah.« Tako se je glasili nek senzacionalni «odmev» iz Afrike. V Italiji in drugod vlada popolna svoboda, Menda bo tako, ako je ljubezen do sužnjev tako velika, da se razliva tja dol do Abisinije, kjer se je pričelo praktično delovati proti suženjstvu, z odku- 2 DELO povanjem (pomislite: odkupilo se jih je že — enaindvajset,!) Kakor se vidi je kapitalistična civilizacija na jako visoki stopnji. Pa tudi mod- držav je posebna, ako se pomi.sili, da ni v stanu s silo odpraviti trgovine s sužnji, ampak ustanavlja društva, ki jih odkupujejo. Ampak iniciatorji te akeije (ki/ so pra- vi pristni «zagovorniki« svobode) bodo prepričani, da vlada doma pravcata rajska svoboda in da je treba tudi z vso vnemo delovati za osvobojenje črncev. In res, v Italiji nimamo samo vasi, ampak celo mesta svobode. Tam se nahajajo kasarnam podobne stavbe, ki se jim pra- vi tovarne, kjer garajo «osvobojenci», pod bičem kapitala. Pa tudi se ne sme pozabiti, da je vodja črnih srajc mnogo pripomogel, da se olajša usoda teh modernih sužnjev. Po tem velikem človekoljubnem delu, je naravno, da gre iskati drugih zaslug v — Abisinijo. V civilizirani evropski domovini se nahajajo še druge koristne naprave, namreč posebni dvor-ck ki se imenujejo ječe. To je nekaj posebno kulturnega in gotovo ne bo še poznano v kaki deželi, kjer bivajo divjaki. Za stenami takih-le dvorcev sedijo tisoči in tisoči takih, ki so se sprli z moderno kulturo, ker niso hoteli prenašati vseh dobrot, s katerimi jih obsipava. Tudi papež Pij XI. je marsikaj storil za utrditev evropske civilizacije. Poslal je neštevilo blagoslovov vsem zastopnikom (katoliškim in n ©katoliškim) prave kulture, ki se borijo proti tistim, ki nočejo sprejemati dobrot, ki jim jih nudi kapitalistična kultura. Do sedaj se je strinjal z vsemi tistimi, ki so si nadeli sveto nalogo, da branijo katoliško in ne-katoliško kulturo pred naskoki rdeče drhali. Valil grehi postanejo krščanske čednosti ako se delajo, da se uduši klic modernih sužjev po svobodi. Vsakršno barbarstvo je dovoljeno kadar gre za »civilizacijo« in za umazano (a vedno sveto !) kožo predstavnikov te civilizacije, tega «narodnega cveta«. Torej: za civilizacijo, za krščanstvo, za domovino vse. Tu ječe, tam vislice, zo-pet drugod bajoneti, rafinirana mučenja, strupeni plini, požiganja domov, gorjače in podobne lepe reči. Za kulturo, za krščanstvo. Tudi v Abisiniji imamo že znak evropske kulture: «Vasi svobode« ... Pospeševanje proizvodstva V ljubki knjižici «Round the World> (okoli sveta) popisuje pisatelj Frank Butler tudi izdelovanje smodk v tobačniii tvomicah na Havani. Pripoveduje, da je v vsakem oddelku tvomice, v katerem je zaposlenih približno 300 oseb, nekak oder, na katerem stoji stol. Tam sed; bralec, ki so ga delavci iz začetka sami plačevali, da jim je naglas čital Danps ga plačuje podjetnik. Dognalo se j3 nam reč, da gre delo dosti bolje izpod rok, če se jim bere, dasd' so gospodarji misli- li, da bo bas narobe ■ Zopet «amerikanada». Delavce se sme zabavati s črtanjem in podobni"!, kadar to nese kapitalistom. Ako jim no nese, tedaj se smejo prepovedati knjige in časniki, se smejo zapirati šole in se na vse mogoče načine pospešuje poneumnj. vanje. Zares, prava slika kapitalistične dri lizacije ! Kadar bo Davvesov načrt šele prišel «v pravi tir», tedaj bo brezposelnost na Angleškem naglo naraščala, tedaj bodo poleg omenjene paroplovne družbe še drugi podjetniki dajali prednost cenenemu nemškemu kulij-skemu delu. Zna pa se dogoditi tudi to, da bodo angleški kapitalisti napravili splošen naskok na angleške delovne plače. Davvesov načrt je torej pravi blagoslov za ene in druge kapitaliste, za delavce vseh narodnosti pa pravcato prokletstvo. MLADINSKI VESTNIK Za sindikalno ujedinjenje Med delegacijama Rdečili sindikatov in angleških sindikatov, ki sto se sestali te dni v Londonu je bil dosežen sporazum. Na podlagi tega sporazuma se bo stvo-rila skupna Internacionala sindikatov. Za mednarodno delavstvo je to vele-važnega pomena, ker se je končno posrečilo, da se je vpostavila ©notna strokovna fronta proti enotni fronti kapitala. V NEMČIJI se pripravljajo na nove volitve za predsedniško mesto. Kakor kaže bo boj hud. Republikanske stranke (tudi socialdemokratoma), so se strnile v blok in postavile skupnega kandidata v osebi dr. Marksa (centrumas). Kandidat desničarskega bloka bo pa feldmaršai Hindenburg, ki je ge vedno zvesti pristaš monarhije in odstavljene dinastije. Listi pravijo, da je šel prašat «kajzerja» za pooblastilo ali sme sprejeti kandidaturo. Zmagu Hindenburga bi pomenila zmaga stare, monarhistične Nemčije nad republikansko. Komunisti postavijo zopet sodr. Thal-mann-a za kandidata. Praktični dokazi o „uspeklh“ Dawesovega načrta Meščanski tisk trdi, da bo prinesel Davvesov načrt blagostanje. Poglejmo sedaj, kakšno je to »blagostanje« za delavce tiste dežele, kateri je bil naložen «normalizačni» Davvesov načrt, to je Nemčije, in na drugi strani za delavce Anglije, to je ene izmed tistih dežel, ki so Nemčiji naprtile ta novi jarem. Angleška paroplovna družba Fur-ness, Withy & Co. je naročila v nemških ladjedelnicah v Hamburgu Ret motornih ladij. Naročila jih je v [emčiji zategadelj, ker prihrani na ta način, vsled sramotno nizkih delavskih plač v Nemčiji, nič manj kakor 300.000 šterlingov (okrog 34 milijonov lir). Na Angleškem je v ravno istem tednu, ko je bilo dano to naročilo, število brezposelnih naraslo na 1 milijon in 237 tisoč in 700, V ravno istem tednu prošlega leta pa je bilo število brezposelnih za 102,958 manj- Sveži sili prosto pot! Kakor je že «Delo» poročalo, se je vršii dne 22. in 23. marca v Milanu omladinski sestanek. Kot delegat za slovenska okrožja, smatram potrebno (podati kratek obris vtisov zadobljenih na tem sestanku. 22. marc svečan praznik. Po mestir o ulicah Italije vihrajo trobojnice; zidovi polni kričavih lepakov; narod (?) kipi navdušenja, saj praznuje šesto obletnico, ko je Mussolini v Milanu ustanovil prve bojevne oddelke črnosrajčnikov. In v tem Milanu in ravno ob obletnici emo se zbrali delegatje vseh dežel Italije, da pretresemo vsa pereča strokovna vprašanja in določimo smernice za nadaljne boje. Čudil sem se tako vzorno urejeni organizaciji. Prišel sem na določeno me sto, sodrug mi je stisnil roko, bliskoma sem bil v tramvaju obkrožen od treh so-drugov sem se znašel na licu mesta, v Corso Roma. Vstopil sem v lokal, kjer sem našel samih mladih pogumnih so-drugov. Iz njih obrazov sem čital, da ne poznajo obupa, ne ovir, ne zaprek. Oni vidijo en sam cilj : zmago ! Brez poklonov, toda gostoljubno so me sprejeli; med njimi nisem bil tujec, bil sem brat. Okrog pol 10. ure je sodr. centralnega odbora otvoril zborovanje, poz-dravši navzoče. Pozdravil nas je tudi sodr. poslanec Ilepossi, nakar je povzel besedo glavni poročevalec. Dovolj jasi.u je orisal položaj mladih delavcev iin o potrebi enotne fronte v sindikalnih organizacijah, toliko iz narodnega kolikor kako nesramno so bili in so še mladi delavci izkoriščani od svojih brezsrčnih gospodarjev, kako da so vedno slepo orodje v rokah lažizaščitnikov (socialreformistov), kakor tudi razvoj proletarske mladine v prvi delavsko-kmečka/ državi: Sovjetski Rusiji. Mladi delavci — je izrecno povdarjal — morajo vstopiti v vse strokovno in politično življenje ! Če so 10-14 letni mladeniči, sposobni delati 8 ur im več dnevno, zakaj m bi smeli torej v svoje razredne organizacije? ! (Znano je namreč, da Spl. delavska zveza ne sprejema mladeničev po l 14. letom, češ, da so premladi). Še ves: mladina hoče tudi te organizacije voditi' Skupno z odraslimi sodrugi ne odnehamo prej, dokler ne istržemo iz rok social-izdajalcev na j večjo proletarsko ustanovo, «SpI. delavsko zvezo !» Proti meščansko fašistovski hočemo protipostaviti — brez razlike političnih mišljenj — enotno fronto proletariata !» Po skupnem kosilu smo prešli k drugi točki dnevnega reda: «0 položaju mladih delavcev v posameznih državah«. Nastopal je delegat za delegatom in vedno novi so se oglašali. To niso bili z naštudiranimi govori plačani kričači, ampak priprosti delavci in kmetje ! Iz poročil sem razvide!, kako nestrpno je stanje a-gramih delavcev, posebno v Srednji in Južni' Italiji, pod bičem fašistovskih gospodarjev. Bogata pa je tu mladina na uspehih. Pripetili so se slučaji, da je sama osamljena in proti vodstvu Spl. delavke zveze napovedala stavko in zmagala. Posetil nas je tudi s kratkim navdušenim govorom sodr. Bordiga, kateremu je mladina priredila prisrčno o-vacijo (katero je pa odklonil!) Ker je bila že pozna ura in sodrugi u-trujeni od nočne vožnje, se je zborovanje odgodiilo na prihodnji dan, ko smo se zopet zbrali ob določeni uri. Bilo je c-krog 10. ure, govoril je turinski delegat, ko vstopijo nepovabljeni gostje : komisar s četo policijskih agentov. Začne se stroga preiskava in popisovanje; nato nas odvedejo na odprtem avtomobilu (kamjonu) na kveturo. Med vožnjo so ti mladi,, predrzni zarotniki peli »Internacionalo« in vzklikali, komunizmu ! Ko st) nas na kvesturi zopet popisali, nas spravijo v takozvano «eamero di sicurez-za». Eden se oglasi: «Sodrugi, nadaljujmo zborovanje !» Kljub večkratni preiskavi sem opazil v roki sodruga dijaka svinčnik in papir; bil je eden izmed aktivnih ! V disciplinirani tišini nadaljuje poročlo turinski delegat in ostali. Zvečer nas odpeljejo v glavni zapor S. Vittore, kjer nas z vsem potrebnim po tri in tri razdelijo v posamezne celice... Zunaj govori o svobodi Farinacci, svoboda pa je obsojena v zaduhle celice in posluša skozi debelo omrežje plačano tol jo, ki aplavdira V »luknji« smo sedeli par dni, dokler niso dobili od krajevnih oblasti informacij o nas; nato so naz izpustili. Sodrugi, sedaj pa na delo ! Tudi slovenska mladina ne sme zaostati ! Ko sem na sestanku pojasnil naš bedni položaj, ne samo iz gospodarskega ampak tudi iz nacionalnega stališča, so mi obljubili in zagotovili, da bodo delali na to, da se naše težnje uresničijo; kajti edino komunizem more pravično rešiti socialna in tudi nacionalna vprašanja. Najboljši odgovor direktnemu in gostobesednemu in direktnemu sovražniku bo ta, da se o-klenemo naših organizacij, da strnemo naše vrste in se bojujemo do zmage! Slovenski delegat. Glasovi z dežele Bovško V naših hribih »e čuje votlo gromenje. Vsi radovedni poslušamo, kaj neki bi to pomeni/lo, dozdeva se nam, kot bi bili v zaledju nekdanje bojne fronte. Kaj se godi? Vrhovni poglavar vojnih trum klerikalizma, sam papež v Rimu, je dal povelje, za ofenzivo ,na vsej črti, proti še ostalemu delu komunistov, da se iste popolnoma iztrebi. Velika baterija »Goriška Straža« obstreljuje z vso silo, postojanko komunistov, ki so po njo mnenju še ostale. Pa ni pomislila, da so komunisti se toliko močni, da se nc samo obranijo njih napada z du&ljivimi lažmi, ampak preidejo k protiofenzivi, toliko v vojaških izrazih. Čudno je življenje komunista. Kriste je vstal enkrat od smrti, kolikokrat pa komunisti. Kolikokrat so nas uduši,li, kolikokrat smo bili popolnoma poraženi, kolikokrat nas sploh ni več, zakaj nas potem zopet pokličejo od smrti, naj nas puste v miru počivati saj še v smrti nimamo pokoja od teh brezsrenežev. Ali je sploh misliti, da se nahaja v tem vernem, zmirom poslušnem, slovenskem narodu, toliko gnilobe, katera so pa, o joj, še zmirom bolj širi, Mi nismo več Slovenci, ker Slovenci ne smejo biti komunisti/, ker slovenski komunisti so izdajalci, poturice, vsi drugi narodi so lahko komunisti .Velik greh imamo mi na vesti, da se predrznemo kritizirati, delo, slovenskih prvoboriteljev, ki to pridno slovensko ljudstvo, označuje za avstrija-kante. Ker mi ne verno tega, da tako označenje nam samo koristi, ker vlada dobi rešpekt pred nami, ker zna da smo avstrijakant«, tej' nam bo ugodila vse prošnje bovškega okraja, bodite prepričani, da so vsi agitatorji za C. K. R. G. ljudje, ki imajo polne žepe denarja, ker so vas opeharili. Nobena hiša ni bila napravljena, nobena pokrita, žalosten pogled nudijo naša sela, ko vidite ubogo ljudstvo, stanovati v napol dograjenih hišah, brez streh. Vse zadruge so boljšo delate hiše, kot pa C. E. R. G. Vi sami, ki ste bili pri C. E. R. G. imate od vsake hiše neznansko tisočev, da poplačate, medtem ko so druge zadruge kot «Rina-scente« še vsakemu odplačali po 5,000-10- do 15.000 lir odškodnine na roko. Teh seveda «Straža» ne vidi, ker njej ni zato, njej niso mar, kot komunisti, teh je treba iztrebiti, tako hofe nas oče papež. Ali ,se še spominjate prej kot je prišla C. E. R. G. v Bovec, je bila brezposelnost velika v naših krajih. Ta zadruga pa je prišla z zagotovilom, da vspostavi hiše za vojno odškodnino, ter importira samo lake tuje delavce, ki jih u.ii mogeče dobiti v našem okrožju, ako se je držala te pogodbe, veste prav dobro. Vaša strokovna organizacije je tudi gledala na to, da se to izpolnjuje, dokler ni prišla fašistov-ska vlada, ter po možnosti še potem. Sodrugi, ako ne odgovarja to resnici/, odgovorite. Katera tvrdka je imela izključno domače malovarje, vštevši tudi domača, podjetja? Nobena vam rečemo. Da samo C. E. R. G. je tista, ki vas je odrla. Priznamo. da tudi C. E. R. G. ni vse prav delala. Pa o tem drugič. Zaenkrat povemo le toliko, da je biilo pri nas priglašenih čez sedemdeset udov, pa nas niso hoteli sprejeti, ker so se bali komunistov. Če je bila komunistična, zakaj so se nas bali? Zakaj so bile pri nas pogosto stavke, proti vodstvu tukajšnjega kanti/rja? Zakaj je Bovčane, inšpektor Jona, označili za Revolucionarje, če je bila ista komunistična? O tem še drugič. Naše delo pozna vse delavstvo, kmetje, tei' vsi tlačeni, ki dobro vedo da smo jim zmiraj šli mu roko, kadar so kaj potrebovali, pa naša navada ni obešati naše zasluge na javni ogled, kot to delajo klerikalci, «Ea.mohvala - cena mala« to pravi resnični pregovor. Nftji, leto dni, ko se jo nahajal v Bovcu pri O stanu, /neki Bobič, ki je hrumel proti komunistom iti I!. it. Tl. O. ter druStvu »"Socieffi Rico-struzlone«, ali se isti gospod še spominja, da ni vedel ničesar za druge tvrdke, dokler ga ni opomnili neki naš človek in tudi gospod Ostan, ki je še tu, potem ko je bil prisiljen sprejeti te, jim je obljubil, da bode poskrbel, in ti so bili od «Rina scente«, katera j,iih je že tirjalu po 10. - 15.000 lir odplačila. Od teh ni bil gospod, ki dela za občni blagor vseh, kot se je izrazil, niti informiran. Pa seveda za «Ri-nascente« mu ni nobeden nič plačal, za Cergovce pa mu je doktor Ferfolja stavil avto na razpolago, ter ga poslal v hribe, .lovit kaline. Obljubil je, da se vrne po treh tednih, pa tisti trajajo še danes. Se pač mi izplačalo, kaj ne, gosp. Bobič. Kadar bodo .spet volitve, pridete zopet, ali pa ko bodete brezposelni. Mi vas težko pričakujemo, dolžni ste nam odgovora, kaj sle storili v blagor ljudstva. Kdo im jo dr. Ferfolja? To je go- sjpod^kije vodil propagando pri Cerg, za denar, obdržal je marsikateri shod v prid «Cerg», ter več' požrl od «Cerg» kot vsi komunistični propagandisti. Uspeh Robičevega, prihoda v Bovec je bil ta, da kdor mu je nasedel, in ni preklical prokure, dane mu, še danes ni vzpostavljena hiša. Vsi t.i/ se ga prav dobro spominjajo. Bilo je meseca marca pretečenega, leta, ko je donel krik Kmetsko-dalav.ske zveze po celi deželi, odkritosrčen krik, za pomoč vojnim oškodovancem, Čergovcem. Vršili so se shodi, ljudstvo se je oddahnilo od more, katera ga je tlačila zaradi miijonov, ki jih bo treba plačati. Ustanovila se je pisarna v Gorici, neki/ odbor seveda, s famoznim Babičem na čelu. Tudi naš' bivši župan je bil odbornik za deželo, ki kar gre časti se je resnično trudil za dobrobit ljudstva. Obljubili smo tudi mi svojo pomoč za razjasnitev tega položaja, odgovarja resnici ali ne gosp. Durjava? Pa minile so volitve, in na en-krat ni bilo ne urada ne organizacije več v Gorici. Molčali so, dokler jim papež ni dal povelja, za naskok. Če že mlatijo prazno slamo v parlamentu zaradi šol in sodnij, bi /lahko ravno toliko storili za vojne oškodovance. Pa ker so se menda že prej opekli/, nočejo še enkrat imeti blamaže, ker dobro vedo da ima pri likvidaciji «Cerga», vladajoča klika, to so banke, prste vmes, im njim je slabo se zamerit. Teh slednjih je bolelo videti ta, hitri razmah zadruge, treba jo je bilo uničiti. To je glavni vzrok. Seveda mi komunisti smo polni denarja in to boli, «Goriško Stražo«, ker bi ga ona rada imela. Ali po tolikem delu jim še sedaj ni znano, kam so šli mil j oni. Njih je sram, ker še toliko niso v stanu se informirati z vsemi poslanci vred. Ker prav za gotovo veste kot trdite, da smo jih mi, komunisti požrli, vendar tudi veste kje se nahajajo. Bili bi vam zelo hvaležni ce bi imenovali tiste, ki žrejo milijone od «Cerga». Zavoljo narodne zadeve, se naši sodrugi niso piav nikdar preveč razburjali, samo ljudje, ki so doma živeli od proletarskih žuljev, so se — kot mora to biti — za. njo potegovati. Večina nas proletarcev je morala že od nekdaj, hoditi s trebuhom za kruhom po celem svetu ter smo se morali hočeš nočeš privaditi, vseh jezikov, kjer smo pač jedli kruh. Ker samo s slovenskim jezikom smo si prokleto malo kruha zaslužili. Še naša dekleta so se pač morala privaditi drugih jezikov, če so si hotela služiti kruh. Zavoljo tega smo še zmiraj ostali kar smo bili. Prva naša skrb je ta, da smo siti mi in naša družina, ter nismo nikdar vprašali, ali je kruh pekel slovenski ali kak drugi pek. Mi smo materialisti. Garati moramo vsem enako, včasi domačim podjetjem še bolj. Ko pa zmaga revolucionarni proletariat, potem pa gospodje se pomenimo, ali bomo imeli slovenske ali. kake druge šole. Kot se nam bode zdelo prav, vas gotovo takrat, ne bodemo vprašali. Gospodje, kje ste bili vi tedaj, ko se je proletariat boril s stavkami, ter na vse mogoče načine skušal priboriti arola bodi zob za zob. Po težkem boju se nam bliža ura osvoboditve, to kaže njih srditi boj. Hodimo neomajno po teh potih naprej. In tako dosežemo lepo zmago rdeče misli. Naprej sodrugi brez strahu, vzlic vsemu mi prodiramo ! Naprej do končne proletarske revolucije, ter dosego naše diktature. Živela III. Internacionala 1 Živel spomin Lenina ! Komunisti. OsiiMii nli (Kolini Sovražniki našega lista so že dvakrat zajeli in uničili poročilo o tej težki nesreči, ki je zadela tukajšnje delavstvo. Dolžnost naša je, da se tudi mi spominjamo na nesrečne žrtve dela, kajte one so kri naše krvi in meso našega mesa. Dne 18. marca je kopalo 24 delavcev ilovico za opekarno g. J. Koglot, katero upravlja njegov sin Aleksij. Kopali so kakor druga leta pri isti opekarni. Vsakemu je že znano, da še nikdar ni imel g. Koglot človeka, ki bi pazil na vrhu jame, ko delavci kopljejo v globočini 4., 5. in več metrov. Kakor so mi delavci pri povedovali, tudi tistega usodnega dne ni pazil nihče. Jama, v kateri so delali na dan nesreče, je obstojala iz dveh oddelkov, ki »ta bila ločena po približno 4. m. visoki steni iz ilovice, katera je bila spodaj približno 2.50 m. široka, proti vrhu pa 00. cm. Jama meji na eni strani na drugo, že zapuščeno jamo, druga pa na celino. Jame so vedno polne vode in tudi ob največji suši je malokdaj zmanjka. Tako jo bila napolnjena tudi tista tik nove. V prvi jami so v torek prišli skoraj do dna. V tem času, ko so šli ju-žinat je vdrla vanjo voda. 18. marca so pustili močnejšo ilovnato steno in tako kopali v globočino pod 4. m. Popoldne so uvideli delavci, da dela ne bodo mogli dovršiti do 4. popoldne. Nekdo je rekel gospodarju, da ne bo mogoče vsega izkopati. Ta. je pa .silil po prvem delavcu, naj delajo dve uri Cezur,no delo (nezavedni so bili zadovoljni, zavednim pa to ni prijalo). Bilo je okoli štirih, ko je ravno prišla naročena malca. Prvi delavec jo je začel razdeljevati, ko zakriči gospodar — ki je stal na vrhu in glodal kako mu delavci delajo in tako nosijo dobiček v njegov nikdar pol ni žep, mesto da bi pazil, ako se od kje bliža nesreča — «očo», «očo», ko je že stena visela nad glavami nič hudega slutečih delavcev. A bilo je prepozno.... Ko so videli ostali delavci, kako pokopava ta nesrečna plast zemlje in voda njih tovariše, so se prestrašili do mozga. V trenutku .so se pa zopet zavedli in pomagali ponesrečenim delavcem. Obupen krik, ki so ga zagnali na, vrhu stoječi delavci, je priklical vse bližnje ljudi skupaj, da pomagajo ponesrečencem. Rešilo se je, kar je bilo mogoče. Nekdo je tekal na železniško postajo. Postajenn-čelnik je takoj obvestil goriški zeleni križ in ngnjegasee. Ranjence in onega mrtveca so izvlekli domačini iz usodno jamo, ostalih dveh pa ni bilo mogoče rešiti, dokler niso ognjegasci osušili vso vodo iz jame, napeljali »o cevi preko železniškega nasipa in po dvournem dolu je bilo mogoče spraviti se druga dva mrtveca v sosednjo hišo. Na lice mesta so prišle tudi žene in otroci mrtvih. Prizor jo bil žalosten in pretresljiv. Mrtvi so: Jožef Bunc ,stnr 39 let; zapušča vdovo in li nedoraslih otrok. Franc Bunc, njegov brat, star 31 let; zapušča ženo in dva otroka, tretji trna še zagledati luč sveta. Ivan Černič, 27 let star, samski, zapušča mater. Težko ranjen jo 22, letni Jožef Martelanc. Vec ali manj težko ranjeni so: Franc Saksida, 32 let; Jožef Gregorič, Marvin Anton, Franc Remškar, Brankovič Anton, Abramič Anton in Krpan Anton. (Kakor omenja že dopisnik sam, je bilo poslano poročilo o tej težki nesreči pravočasno na naš list- Nekomu pa se je zahotelo, da pismo ne pride na naslovljeno mesto. Za naslednjo številko je bil zopet drugi dopis in tudi ta je izginil. Mi bi brli sicer lahko poročali na podlagi tega, kar so pisali drugi listi, kar pa nismo marali storiti, ker smo hoteli, da bodi dopis sestavljen od delavske roke, od strani ,ki je bila. pri tem prizadeta. Op. ur.) Kmečko gospodarstvo Krompirjevo seme Bliža se čas sejanja/ in saditve različnih semen, na kar polagamo premalo pozornosti. Od dobrega, zdravega in pravega semena je odvisen pridelek. Posebno pozornost pa moramo imeti pri krompirju, ki je v naši deželi glavni pridelek in podvržen raznim boleznim, ki nam večkrat uničijo malone ves pridelek. Velikokrat bi » pravočasnimi pripomočki lahko preprečil razne bolezni na gomoljih in steblovju in s tem obvai-rovali prepotrebni živež pred gnitjem. Rastlinske im živalske bolezni povzročajo glivice ali «bacli». Tudi krompirjeve bolezni so iz glivic, ki najbolje uspevajo v vlagi. Poglejmo v vlažne prostore, kako se tamkaj hitro naselijo in jim pravimo plesnoba (mufa) 1 Prvo je, da. kopljemo krompir v toplem in suhem vremenu, ga pustimo nekaj časa na n ji/vi, da sc nekoliko osuši in ga shranimo v suh in zračen prostor pa ne v velikih kupili. Na tu način oviramo razvoj uničujočih glivic. Seme pa je priporočljivo lužiti v 2% (dva odstotni) modri galici/, kjer se pusti okrog 24 ur. To se naredi nekaj dni pred sajenjem. S tem že v kali uničimo morebitne glivice. To ,se čuje nekam čudno, ker je nenavadno, a privadimo se ! Modra galica, ki se pripravlja iz bakra, ima lastnost, da uničuje te glivice. Saj namakamo pšenico v pol od stot ni raztopini modre galice (bakrenega vitrijola) —- da jo obvarujemo snetljivosti (ki je tudi: iz glivic) ■ zakaj bi tega. ne storili tudi pri krompirju ! Najbolje je .saditi srednje veliko seme, ker vsebuje največ hrame (škroba). Razreže se podolga.sto, da ostane na vsaki strani/ mnogo oči. \' si.li, to je, če imamo malo semena, se lahko sadi same oči, ki se izrežejo iz gomolja/, a to ni priporočljivo, ker ni pridelek siguren. Poskušajte nekaj grmov ! Globokost sajenja je odvisna od zemlje, podnebja, vrste in načina obdelovanja. Naj večja globokost bodi do 25 cm in sicer v težki ilovnati, zemlji 5 7 cm, v srednji 8 10 cm in v luliki 15 20 cm. Vrsta od vrste bodi od 00—70 cm, krompir od krompirja do 40 cm. Ce ga deva-mo v brazdo, zasuj mo ga z rahlo zemljo. Sploh velja pravilo, da/ krompir uspeva najbolj v rahli zemlji. Ker je kalijevnata rastlina, ljubi pepel in kalijevo sol (2 3 kg na ar ali 100 k v. m), hlevski gnoj in Tomosovo žlindro pa je dobro podora! i že jeseni. Osipa vanje v rahli zemlji, kjer je seme globoko, je skoraj nepotrebno, nasprotno pa je v težki zemlji. Pazimo na ta pridelek, na naš d/rugi kruh, ki je precej redilen, saj vsebuje od 15 do 20% škroba (v pšenici je do 75%). Sekcijam Krasa In Furlanije Poživljajo so vso sekcije Krasa in Furlanije, odnosno tudi Trsia in Istre, da sporočijo Zonskemu odboru v Tržiču (Monialcone); Ime, priimek, poklic in delavnico oz. oddelek vsoh članov, ki so zaposleni v tržliki ladjedelnici. Priporoča se, da se to čimprej izvrši. Z o n s k I odborv Triiču. Zadnjo številko nismo mogli razposlati vsem naročnikom, ker nam la policijska oblast zaplenila ekspedieito in ves tozadevni material. Prizadetim naročnikom poSiljamo z današnjo, tudi zadnjo številko Usta. Taka razmetavanja, ki se cesto dogajajo so tudi kriva, da se pripeU, da tirjamo za naročnino, ki je bila le plačana. UPRAVNIŠTVO. * * * PIČLI PROSTOR NAM NE DOVOLJUJE, DA BI OBJAVILI V TEJ ŠTEVILKI DA-ROVE (L. 468.20) ZA »M. R. P.», KI SO BILI NABRANI V IDRIJI. ENAKO ZA VSE 08TALE DAROVE. Odgovorni urednik m* na a ae«mi Vekoslav Rovan.