Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulioo Stev. 16.
Z urednikom so moro govoriti veak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi bo no vračajo.
Inserati:
Šoatstopna petit-vrgta A kr., pri rečkratnom ponavljanji daje bo popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za čotrt lota 1 gld 50 kr., na mesec 60 kr., poSiljatov na dom volja mo-sočno 9 kr. vec.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrtleta2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 44.
V	Ljubljani v torek, 24. februvarija 1885.
Tečaj II.
V	Ljubljani, 24. februvarija.
Minoli četrtek otvoril se je angleški parlament brez posebnih političnih izjav, povsodi vladala je nekaka tišina, kakor’,’pred nevihto. In res niso bile prijetne novice, katere je kabinet pripovedoval parlamentu. Iz Sudana došla so zopet neprijetna poročila, katera bodo gotovo precej vplivala na parlamentne razprave. Žalostna, pretresujoča so ta poročila, a Gladstonovemu kabinetu vender znatno škodovati ne bodo mogla, njegovo zvezdo zatem-neti ne mog6, njega kot ministra ne omajati, ta vera je tako utrjena, da je nihče odvzeti ne more. Da bodo pa te neprijetne včsti provzročile za kabinet mnogo ovir, da bodo dale opoziciji novega poguma in v roke novo orožje, tudi to je neovržena istina.
Najnovejša poročila iz Sudana pretrgala so oni pajčolan, v katerega je angleško časo-pistvo zavijalo in zakrivalo istinitost položaja v Sudanu ter kazalo vse v drugi podobi in drugem svitu. Pretrgan je pajčolan, zastor se je dvignil, in zdaj vidi se, kako nevaren je položaj za Angleže. Ko se je polegel prvi strah
o	padu Kartuma, tedaj polastila se je vernih src zopet takoj nadeja, da se bode generalu Wolseleyu posrečilo kmalu pobiti Mahdija ter si osvojiti Kartum, če bode morda to tudi stalo nekoliko več krvi, češ, saj se je pustila Wolseleyu prosta roka pri operacijah in se mu naročilo, „naj uniči Mahdija“. Tako sklepali so možje doma na Temzi.
In dalnji načrti. General Buller imel je po načrtih v 15. dan t. m. osvojiti si Metammeh ter potem iti po Nilu gori ter se združiti s svojim drugovom Brackenburyjem. Pred Berberom pa naj bi se sešla oba generala, tu napravil bi se glavni tabor in pričakovala bi se pomoč iz Suakima. Kedo je pač računal z Mahdijem, češ, saj so njegove čete vsled bojev pri Abukleji in Gubatu po polnem oslabele, da mu podložni rodovi nečejo več stopati v vojaške vrste. Tako se je delal račun brez gostilničarja, zanašali so se na sovražnikovo slabost. A kako so se britko varali!
Listek.
V	Carigradu.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Na višavi proti sv. Romanu stoji Muhamed, obdan od štirideset tisoč janičarjev, pa to gleda. Gleda trenotek, neodločen, bi li poskusil nov naskok ali pa opustil namen svoj. Obrnivši pa oko v svoje grozne vojake, ki ga gledajo od »^potrpežljivosti in srditosti trepetaje, se mogočno dvigne"vlstremenih ter zakliče na boj.
Zdaj je maščevanje božje vidno 1 Janičarji odgovore na jeden krik štirinajsttisočnim krikom. Stopnje (bojne vrste) se pomikajo. Ceta drvišev se razide po bojišči, da ojunačijo razpršene vojake. Cavši vstavljajo bežeče Vrste, paše pa jih spet urejujejo. Sultan maha 2 železnim kijem, rije se v sredo lesketa sabelj in lokov, v sredo morja turbanov in če-i&dnih šopov. Na vrata sv. Romana se vsuje
Ravno kakor navlašč dojde ob otvorenji parlamenta mestu poročila o sijajni zmagi, poročilo, da so se angleške čete morale nazaj pomakniti. General Buller, spoznavši položaj, zapustil je Gubat in srečnega se bode štel, če mirno doseže Gakdul ali Merawi. Buller umika se pred presežno močjo Mahdi-jevo, kateri je šel z veliko večjo vojsko kakor do zdaj za njim. Ta vojska, katera šteje baje okolo 50000 mož, oborožila se je z dobrim orožjem v Kartumu ter dobila tam zadostno množino streliva. In med to vojsko je precej mož, kateri so po padu Kartuma prestopili k Mahdiju, in ti umejo sukati orožje. Angleško orožje, njih lahki topovi se nikakor ne morejo nasproti postaviti Mahdijevim.
General Buller umikati se mora nazaj in to hitro, da mu sovražnik ne zastopi poti. Zdaj ni več govora, da bi si generala podala pred Berberom roke. Wolseley je vesel, da si za zdaj dobi dobro utrjeno mesto, kjer bode mogel zbrati svoje pičle in zraven še utrujene in bolne čete. Tako stoji zdaj Mahdiju pot odprta v Dongolo, in on stopi zdaj lehko v zvezo z Osmanom Digmo, kar je neprecenljive vrednosti. Tako uničeni so vsi lepi črteži! In zdaj ne bode se manjkalo mož, kateri bodo vlado delali odgovorno ne samo za Gordonovo usodo, nego tudi za zdanji položaj, in uže je vložila konservativna opozicija formelen predlog, naj se izreče vladi nezaupnica zaradi postopanja v Egiptu, v Sudanu.
Kaj zdaj ? Vlada, kateia je bila prej za energično postopanje v Sudanu, pričela je zdaj omahovati, preveč neugodnih poročil je prišlo naenkrat. In vender bi bila odločnost, bolj kot kdaj, zdaj umestna; samo Gordouovo smrt maščevati, ne more biti jedin smoter angleške politike v Sudanu. Ce si hoče Angleška v istini pridobiti kaj zaslug, postopala bode zdaj odločno, da uvede v Sudan mir in red in postavi uravnano upravo. Nečloveško bi bilo, če bi se z vojsko, v kateri se je prolilo toliko krvi, se opustošilo toliko ozemlja, ne doseglo nič drugega nego sramoten odhod. In če angleške čete tudi »Mahdija uničijo*, a deželi
spet toča strelic in zrni. Justinijan, ranjen, se izgubi. Italijani, preplašeni prehudega napada, se zmešajo. Gorostasni janičar Hasan Olubad pride prvi na branišča. Konštantin , boreč se v sredini svojih junakov iz Moreje, pade s slemena, pa se vender še bije pod vrati, dokler se ne zgrudi med mrliče. Vshodno cesarstvo pade! Izročilo pravi, da veliko drevo je kazalo mesto, kjer so našli truplo Konštantiuovo, jaz ga nisem zasledil. Med onimi razvalinami, koder je tekla kri v potokih, je zemlja vsa bela marjetic, nad katerimi je treparil oblak metuljev. Za spomin si utrgam cvetko vpričo strmečih ciganov, pa grem dalje.
5.	Daljno potovanj e.
Dokler je neslo oko, tako daleč so se prostirali zidovi pred menoj. Na več krajih so mi skrivali mesto; in kdor bi ne vedel, bi nikdar ne mislil, da za onimi samotnimi in tihimi podrtinami je velika prestolnica, ovenčana z velikimi spomeniki in obljudena z velikim mnoštvom prebivalstva. Na nižjih mestih so se kazali izza slemen posrebrene rti minaretov, vrhunci kupel, strehe grških cerkvi,
ne dajo miru in reda, dosegli niso nobenega vspeha, ni koristi ni slave. Sicer pa Evropa pričakuje od Angleške in gotovo se bode v angleškem parlamentu tudi poudarjalo: Z dal-njim odločnim postopanjem v Sudanu mora se tam uvesti mir in red!
Neimenovanemu dolenjskemu dopisniku „Slov. Naroda“ v odgovor.
Velecenjeni gospod!
Nilrn.rt.ft zameriti, da Vam, dasL^aie^ tOČUO^i, stonrav danes nrigtumrjam. Ali še le včeraj prišlo mi je ljubeznivo Vaše „Pismo z Dolenjskega" v roke, in če tudi tega razloga ne bi bilo, opravičuje me vender nekoliko Vaš vzgled. Celih sedem tednov ste potrebovali, predno se je bolestni klic kot odgovor mojemu slovesu izvil Vašemu domoljubnemu srcu. Nadejam se tedaj, da, oziraje se na lastno čudovito hitrost, ne bodete;meni v zlo šteli zamude, katero so zakrivile razmere, ne pa malomarnost pokornega Vam sluge.
llLJtender bi Vam tako rad takoj bil oii-govoril! IJjfo radi t.ftga, ker Ste	noap;
■npihologične—namhe nniskali mmp.mn nr>>-
vratu" I Hvala Vam za trud, kojega so brez-dvomno prouzročevala dušeslovna preiskavanja nevajenemu opazovalcu! Vi vsaj ste bili toliko delikatni, da niste mojih žepov prebrskali po Judeževih groših, s katerimi je baje visoka vlada podmitila svojega zagovornika. Tudi s tem si niste glave belili, da bi iztuhtali višjo državno službo, na katero sem v svoji nena-sitljivi lakomnosti bil prežal. Ne, čisto rtrupj motivi so po Vašem mnenji enfant terrible slovenske stranke gnali v vladni tabor. Raz-žaliena 'čestHaSomnost — pSsetTati sem namreč hotel na kuruhčni stol dr. Bleiweisa, a narod me ni maral na tem vzvišenem mestu! Modri Danijel — ponižno se klanjam Vaši razboritosti, in komaj si upam ugovarjati, da me vender niste prav razumeli i Vi ne, navzlic svojemu trudu in svoji bistroumnosti.
I
IX)
vrhovi cipres. Tu pa tam se vidi skozi široko poko, kakor skozi vrata, nenadoma odprta in zaprta, del mesta, skupine hiš, ki so videti, kakor bi bile zapuščene, osamljene dolinice, vrtove, gaje, sanjarske obrise štambulske, blede od poludanske vedrine. Grem memo zidanih vrat, Tetarte imenovanih, katera zaznamljajo le še dva turna. Tu so zidovi malo bolje ohranjeni. Tu vidiš dolgo vrsto bastij Teodosija II., ki so takorekoč še cele; lepa stolpa pretorja Artemija in cesarja Konstantina Kyra, ki nosita še na ranjeni glavi krono petnajsto stoletij, in zdi se, kakor bi klicala na nov naskok. Po nekod na ravani so si kmetje postavili koče, ki se v svoji krhki majhinoti prav čudno odlikujejo od čvrstega veličanstva zidov; podobne so ptičjim gnezdom, prilepljenim na lomne obronke zidov. Na desni se vrstč gozdovi cipres, pokopališča, sive doline z mrliškimi spomeniki. Tu stoji derviški samostan, na pol skrit v senci dreves, tam samotna ka-vana, dalje vodomet v senci vrbe, onstran gozdičev pa se belijo steze, ki se gubč po visokem in suhem zemljišči pod bliščečim nebom, pod katerim krožijo jastrebi.
Kajti jedne stvari mi morda tudi Vi ne Cbodete po vsem odrekali, zlasti če ste bili v gstini nekdaj »velik moj čestilec", kakor sami ^trdite. Priznali mi bodete morebiti, da nisem po polnem nem in slep gledč političnega položaja; sicer bi Vas moral prav srčno milo-vati zaradi simpatij, s kojimi ste o svojem času prav lehkomiselno počastili navadnega brbljača. Slep .pa bi moral biti, zaljubljen samega sebe, nanihnen domišljavega, ako Di ležMJlo ulogo _naEfldilgglLE prisvaml s-fi-bi. kot parlamentaren jq_o Yin$ c, kot neizkušen, nepraktičen sjLČe-taik* Izgubljena jftjtrmflda., ki si rekrute -PO&tavlja i& -želo, poveljuištvo se izroča le onim vojakom, kateri so svojo hrabrost in spretnost dokazali v mnogih ostrih bojih. To je splošno, obče . veljavno pravilo, in tudi jaz, da si me morda ne diči evangeljska skromnost, sem ga vedno imel pred očmi. Drug motiv tedaj, gospod psiholog z Dolenjskega!
Toda nečem, da bi se ubijali z vprašanjem, kojega ste takoj začetkoma zagrabili pri napačnem konci. Vaša zmota izvira večinoma od tod, ker ste v osebnih razlogih hoteli dobiti kjuč k mojemu postopanju, mesto da bi se potrudili do stvarnih nagibov. In ven-'S der smem slovesno izjaviti pred vsem svetom, da sem se postavil na svoje lastno, po vsem nezavisno stališče le radi tega, ker se mi / posedanja politika, kakor jo mojemu narodu \S1a3vetuje »Slov. Narod" in pristaši njegovi, «di neprimerna, kvarna, pogubonosna. Zmota
—	bodete, vskliknili, svetega ognja razžarjeni — predrzno Solmoštrovanie. neznosna nečimurnostl — ^vohocino Vam. a aaahadao tudi meni, da pni™ gvrgp lastna nabora ter
JUT kot naroden zastopnik tudi razodevam gledč one taktike, katera je po mojem subjektivnem prepričanji najbolj primerna, koristiti slovenskemu ljudstvu in bodočnosti njegovi.
Kajti, ako sodim po uglajenem slogu Va-iega pisma, moram Vas DriStevafi^nu^Dikom ^lovgnsjrijji, in sami se ponašate, da je vam prav aoDro znano vse domače časopisje. Ali ste tedaj zares tako kratkovidni, da niste zapazili zevajočega razdora med postopanjem '('velike večine slovenskih poslancev in med na-/zori, proglašenimi v »Slov. Narodu" ali celo v /\Slovanu“? Radikalstvo naše je po Vaši tr-| j Iditvi le proizvod moje bolestne domišljije, le I ^izrodek mojih halucinacij. Za Boga, ali ste uže pozabili zaničljivo sodbo najstareji šega dnevnika našega o celem zadnjem zaf sedanji kranjskega deželnega zbora ter po polnem pregledali impertinentne opazke »Slovanove" o narodnem deželnem zastopu? Ni Vas nič motilo, da poslanci naši v državnem zboru zvesto in dosledno podpirajo istega Taaffeja, čegar ministrovanje je »Slov. Narod" v jedni zadnjih številk primerjal »pobeljenemu grobu", čegar akcijo je radikalni dr-
žavnik istega lista imenoval »neslan krop"? In notem bodete morda vedno še trdili, da ZarniTTrn Tavčar noJstit) poSETkorakata. kakor Svetem Poklukar in ogromna večina slovenskih poslancev?
Uže tedai. ka-ste me Dolenjci odlikovali s častnim zaupanjem, izbravši me svojim zastopnikom v deželni sobani, bil sem lutfrjfln.
—	in taga-AudLaikomur nisem zakrivaj — da
je Y moroilrintornm fVjpV	»nVPl
morda celo nekoliko spremenjenega programa. In Vas, ki se sami nazivljate Dolenjcem, Vas, ki imate dan za dnevom priliko, z lastnimi očmi gledati propad teh pokrajin, opazovati rastočo bždo med siromašnim ljudstvom, Vas pred vsem vprašam, ali bi interesu mojega volilnega okraja v istini bilo ustreženo s tem, ako bi ostal v starem kolobaru ter prežveka-val stare, uže dokaj obrabljene besede na-tolčnice? Govore govoriti po Zarnikovem ieceptu, nekoliko pompoznih fraz vreči med »bčinstvo, galerije navduševati z oratoričnim ombastom je silno lehka in jako hvaležna aloga, in verjemite mi, da bi gledal le na astno svojo korist, zadel bi to ulogo ravno ko dobro, kakor kateri si bodi drugi, in Vi,
i	ste nekdaj »jako cenili" moje »zmožnosti", 'i bi sigurno imeli danes še isto dopadajenje ad svojim »energičnim" poslancem. Ali to-iko sem se vender učil, navzlic svoji mla-losti, učil iz knjig in iz vsakdanjega življenja, la sem moral prešinjen biti neplodnosti parla-nentarnih burk. Dejal sem ga11! Pri da je Slovencem treba, zmerno postopati, rannna't.1 * Jaianiulcirni razmerami, na stran pustiti vse blesteče lzmil-ljotine, gojiti tvorno, praktično delo. Nikakor ne obsojam taborov in ljudskih veselic v narodnem duhu, s kojimi se ljudstvo probuja, narodna zavest jači in utvrduje, po-rebni so bili. Ali časi postali so resnejši in arodni blagor se ne osiguru, z jednakimi de-instracijami. Predolgo pa je bilo vse narodno delovanje namenjeno goli vnanjosti in njenemu kultu. Cel6 v narodnem oziru lotili smo se s tesnosrčno jednostranostjo zgolj jezikovnega vprašanja. In vender je očividno, da nam vse jezikovne pridobitve nič ne koristijo, ako se nam ne posreči, narodu svojemu priboriti trdno materijalno podlogo, "vedite slovenščino v vse šole in urade, pre-tavite zjedinjeno Slovenijo iz meglenega izračja srčnih želja, v istinito realnost, zadnjo oreninico nemške ljulike iztrebite z domačega lasovja — narod je vender izgubljen, ako mu zemljiščna renta neprestano pada vsled slabih občil in ker trga ni poljedelskim proizvodom, ako zaostaja v svojem gospodarstvu, ker tekmovati ne more z močnejšimi sosedi, ako ga beda uničuje in boben pri javnih dražbah smrtno pesen poje njegovemu imetju. £icer pa sem do duše' prepričan, da je ideja narodnosti navzlic svojemu blagodejnemu vplivu
Po četrturnem potovanji stojim spet pred starimi vrati, Jeni-Mevlehane imenovanimi, po slovečem drviškem samostanu, pred njimi stoječim. To so nizka vrata ter imajo vzidane štiri marmornate stopove, na vsaki strani stojita po dva štirivoglata stebra, okrašena z grškimi napisi Konštantina III. od leta 447, potlej Justinijana II., pa Sofije, na katerih pa so imena cesarska napačno pisana, v čudno znamenje barbarske nevednosti petega veka. Pogledam skozi vrata, na zid, okolo samostana, na pokopališča, a nikjer ne opazim žive duše. Tu malce postojim, hoteč počiti ter se naslonim na mostič, ki drži čez obkop zidovja, potem pa nadaljujem pot.
6.	Navdušenje.
Dal bi pogled na kateri najlepših izgle-dov carigrajskih, ko bi mogel svojemu čita-telju vliti vsaj kapljo onega globocega in posebnega čutja, ki sem ga čutil, ko sem tako sam bojeval med neskončnima vrstama po-drtin in pokopališč, v pekočem solncu, v samoti, sredi onega neomejenega miru. V žalostnih dnevih svojega življenja sem večkrat zaželel.biti v sredi kakošne karavane skriv-
nostnih in nemih ljudi, kateri bi vekomaj hodili po neznanih krajih k neznanemu cilju. To potovanje je ugajalo zdaj moji želji. Hotel sem, da bi nikdar ne prenehalo. Toda to me ni obdajalo s togo, nasprotno, vedrilo me je in veselilo. Ono bujno zelenje, one kiklop-ske oblike zidov, oni velikanski obrisi zemljišča, podobnega valovom razjarjenega morja, oni slovesni spomini na cesarje, vojske, titanske boje, izginila ljudstva, pomrle rodove, blizu tega velikanskega mesta, v tej smrtni tišini, katero je pomotil le šum orlovih pe-roti; vse to mi je budilo v pameti mešanico orijaških misli, neskončnih želja, kar mi je delalo življenje še vrednejše. Hotel Bem biti še veči, vsaj za dve pedi, pa nositi oni go-lemi oklep velikega kneza volivnega iz Saške, kateri sem videl v madridski orožarni, pa da bi mi stopaj bobnel v tej tihoti, kakor skladni stopaj polkovnije suličarjev srednjega veka. Hotel sem imeti titansko moč ter dvigniti z rokami gromotne podrtine teh ošabnih zidov. Hodil sem pokončne glave, čmeren, krčevite desnice ter klical v dolgih stihih Konštantina pa Mohameda, navdušen z neko vojno opitostjo in z vso dušo v preteklosti. Čutil sem
«a kulturno življenje vender uže p reko ra-V cila svoj poludnevnik ter se zatonu^ sgliža. Duh naše ddbe zahteva poleg nje še drugo vsebino, njen vidni prostor je preomejen, da bi mogla izpolniti ves duševni razvoj sedanje generacije, in tudi na to se mora, ozirati politik, dtL ga ne prehiti urno
napredujoča ~časovna sila. ------------
jiazaci -so n u- m<? .vplivali,
narekovali stališče nasproti nemški stran'
oni so mi stranki jn
rinmnf51" ^lUffllffr	™»mprT
Sfifl^jtnji vladi— Z Nemci v deželi želel sem c oSBCi-iieko sporazumljenje na pošteni pod- < lagi. Obdržati sem hotel njene zastopnike v deželnem zboru, ne le, ker sem sprevidel, da brez njih v sedanjem položaji nikdar ne dobimo volilne reforme, temveč zlasti iz tega razloga, ker sta nam opozicija in njeno pro-tivje neobhodno potrebni za natančno kontrolo in v lastno spodbujanje. Še drug razlog me je silil: mir moramo imeti v domovini, če miru ne, vsaj premirje, ako hočemo v istini kaj doseči v inaterijalnem oziru. Zaradi tega sem odločno zagovarjal verifikacijo volitev v velikem posestvu, in ponosen sem na to, da sem baš s tem nekoliko pripomogel k prepotrebni volilni reformi.	^
Oni zaslepljeni domači stranki, katera posnema narodnega protivnika glede nestrpnosti ter ga daleč presega po svoji brezobzirnosti, n^spzotavaljBenUždlpčno in dosledno, neoziraje Sg na osebnjL_napade, koje sem provzročil 8 tem ravnanjem. Očitate ri. v^nimj^ni gflipnd, da gpm v_t.fim nrotivii nostal osoben. Ali predobro sem študiral svojega Juniusa, in vč-liftj	-nalitih	pnlp.milfft	mg nrfpri^gl
da_-ie po vsem nemogoče, ločiti merodajno nsnhe 0(1 načel, katera zastopajo v jnvnorh življenji. Da tega ni bilo, bodite uverjeni, pri miril-bLpustil dr. Z arnika in zavarovalnega agenta g. lyana Hribarja: <•-?[(> dr, Tu v-, čar j a pustil bi počivati na lavorikah, pridobljenih v Zagrebu, kjer je svoje dni razvijal program Starčevičeve stranke, nabranih v oni Čudoviti okrožnici, v kateri se je tako sijajno obelodanila neomahljiva značajnost tega novodobnega slovenskega proroka. Klobuka si- -cer ne bi snel z glave — preveč zahtevate, gospodine — pač pa bi tega političnega jon-gleurja meril z hladnodušnim preziranjem, držeč se Dantejevega izreka: Guarda epassa!
-In moie razmerje '1(1	ahwiinsW/i
poltene deželne vlade in do osrednja nnm, a? Okrenil sem se Taaffe- , jevega programa, ker znam, da njegovo ures- 1 ničenje ugaja avstrijski državi, prepotrebni i državopravnega in narodnega pomirjenja. Predstavljal sem si presumtivno naslednike temu ministerstvu, in sklep se mi je vsiljeval, da mora vsaka prememba le neugodna po-
ii
K
V
■sem
toliko mladost v mozgu in krvi, bil sem tako blažen, ki sem bil sam, in tako željan te samote, polne življenja, da bi se ne bil hotel sniti niti z najljubšim prijateljem.
Zdaj pridem memo starih vojnih vrat, Trite imenovanih, katera so danes zaprta. Razstreljene bastije in trdnjavice kažejo, da tudi pred tem delom zidovja so morali stati nekateri onih mogočnih Orbanovih topov. Mislijo celo, da tukaj je bila ena onih treh po-čenin, katero je Muhamed pokazal vojski pred naskokom, rekoč: »Vi pojdete v Carigrad jež skozi tri prelome, katere sem vam naredil."
—	Od tod pridem pred odprta vrata z dvema osmovoglatima stolpoma ob straneh. Po mostiču na treh lokovih lepe zlate barve spoznam Selivrijska vrata, od koder je držala cesta v mesto Selymbrijo. Po tem mestu so vrata dobila ime, katero so Turki izpremenili v Selivri. Ob času Muhamedovega obsedanja je ta vrata branil Dženovec Maver Katanej. Na cesti je še nekaj ploč tlaku, ki ga je dal Justinijan narediti. Blizu je pokopališče pa znani samostan Baluklu.
(Dalje prihodnjič.)
»roti iztoku, predno da dežela kranjska zope' lobi načelnika, tako vnetega za duševne ii motne koristi našega naroda, kakor je on erni sin domovine, rodoljub v pravem pomenu
Rftrti tfigft spm_jiWnpil v gin rini i.jinW'
radi tega postal sem „Sv. iToka pes", kakor se glasi laskava opazka „Slovenskega Naroda" o vladi prijaznih časnikarjih, in tudi_v-tem no nahajam jiobenega jpovčda, kesalLse-ase#* Jtfetekjosti.. Potrčfilo me je mnenje, izraženo od izkušenih politikov naše stranke, med katerimi mi je v prvi vrsti navajati prerano umrlega viteza Schneida. Toda denašnje pismo mi je toliko narastlo, da Vam morem stoprav v drugem in zadnjem postreči s karakterističnimi Schneidovimi besedami.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kolikor je zdaj znano o sklepih desniškega kluba državnega zbora, je gotovo, da se še v tem zasedanji reši zakon o zavarovanji proti nezgodam in predloga o severni železnici. Predloge, katere je stavil pododsek gledč severne železnice, je desnica zadovoljno vzpre-jela. Prihodnji četrtek se uže prične budgetna debata v državnem zboru.
Velik govor, katerega je govoril mini-sterski predsednik K. Tisza v petek v oger-8ki poslanski zbornici pri debati o preustrojbi gčrenje zbornice vzbudil je veliko občudovanje in imel tudi zaželjen vspeh, kajti vzprejela se je tudi vladna predloga kot podstava speci-jalni debati. Jasno in pregledno razkrival je govornik zgodovino načrta ter kazal njegov namen; z razlogi, kateri so bili tudi prepričevalni za nasprotnike, kazal je, da je veliko večja korist, če se članovi v g6renjo zbornico imenujejo, ne pa volijo. Minister skončeval je svoj govor z apelom na zbornico, naj ne sodi predloge s strankarskega stališča, naj se ne ozira na osebna vprašanja, marveč naj uvafceva samo njeno občno važnost.
Tuje dežele.
V	nemškem državnem zboru vršila se je v soboto zel6 burna debata, ko je Windhorst predlagal, naj se zborovanje pretrga za osem dnij, da se bodo mogli poslanci središča udeleževati posvetovanj o verskem budgetu v pruskem deželnem zboru. Knez Bismarck prišel je ob 5. uri navlašč zaradi tega v zbornico, da bi pobijal ta predlog. Kancelar govoril je trikrat ter s tresočim glasom dokazoval, da nimajo poslanci levičein središča pravice, da bi zaradi interesov posamne dežele ovirali interese države. Pruska vlada da je pokazala uže s tem, da se hoče ozirati na pruski deželni zbor, da ga je tako pozno sklicala. Po nemških institucijah naj ne sprejema jeden poslanec dveh mandatov. Predloge državnega zbora so nujne, ne sme se jih zavirati. Vender se je konečno vzprejel Wind-horstov predlog s 137 proti 118 glasovom. Prihodnja seja bode dnč 2. marcija. »Nordd. allg. Ztg." označila je pred nekaterimi dnevi tak sklep kot brezvesten.
Včeraj imeli so anarhisti v Parizn shod. Udeležilo se ga je okolo 1000 oseb. Poudarjali so, da so proti temu, da bi se država zapletala v nove vojske in proti temu, da bi se razširjala. Izrekali so svoje simpatije vsem delavcem. Nekov govornik je dejal, da je zdaj prišel čas, da se reši socijalno vprašanje na poti pravičnosti, a ne na poti sile.
Iz Madrida se poroča, da je pravosodni minister izjavil v zbornici, da se je vlada obrnila do papeža s prošnjo, naj dela na to, (la se škofje ne bodo udeleževali političnih manifestacij. Poslanec Martos pa je odgovoril ministru, da je ta pot nevspešna, to postopanje nevarno, ker bi lehko provzročilo raz-dvoj s papežem.
S kitajskega bojišča brzojavlja francoski poveljnik B r i š r e, da so Francozi dnč 16. t. ra. v utrjenem taboru pri Lang-Sonu zaplenili več
topov in streliva. Vreme da je vedno mrzlo. Čete počutijo se dobro, dasi so zelo utrujene. Ozemlje med Tanmojem in Lang-Kepom je s trdnjavami kar obsejano, a sovražnik jih je zapustil. — Francoski vojni minister je zaukazal, da se v bodoče poročila z bojišča ne bodo več objavljala, da ne dobijo Kitajci v6sti o glavnem taboru francoskih ekspedicijskih čet.
V	nekaterih dneh zvršila bode Kongo-konferenca svoje delovanje. Berolinski listi vidno hvalijo delo, katero je dovršila ta konferenca. Vlasti sporazumele so se mirnim potem o marsikaterem težavnem vprašanji. Tudi angleški listi izražajo svoje zadovoljstvo o Kongo-konferenci, češ, da je ona tudi mnogo storila za angleške trgovinske interese. Posebno velik dobiček pa odnese Portugalska; ne le, da je dobila novo ozemlje, marveč do?-biček je tudi financijalen.
Časopisi izAdena objavljajo pismo kralja Janeza Abesinskega na guvernerje v Aksumu in Tzacegi; v tem pismu jim naznanja, da so si Italijani osvojili Massauah. Kralj obžaluje, da so Angleži pripravili Italijane do tega, da so pričeli to ekspedicijo, a izreka zadovoljstvo, da se bode turško vladarstvo nadomestilo s kristijanskim.
Razne vesti.
— (Umor zaradi skoposti.) Iz vasi Pichelsdorfa poroča se sledeči zločin: Posestnik J. Schwarz, eden najbogatejih kmetov v vasi, umoril je svojo bolehno ženo Marijo ter jo je vrgel potem v vodnjak, kjor so jo še le čez kake tri dni otroci našli. O nagibih, ki so zločinca privedli do strašnega dejanja, pripoveduje se sledeče: Schvvarz bil je udovec in je imel razen za štiri zakonske otroke, tudi za enega nozakonskoga skrbeti. Preteklo loto oženil se je znova, in sicer so je poročil z neko za dve leti starojo Marijo Ernst, o koji jo najbrž mislil, da jo zelo bogata. Kmalu po poroki začol se je med poročencema prepir. Nova gospodinja namreč hotela je v hiši v marsikaterem oziru napraviti red ter nakupiti te in one stvari, a mož ni ji hotel dati potrebnega denarja za to. Sčasoma začol jo Schwarz še bolj stiskati, tak6, da so žena in otroci morali stradati. K nesreči zbolela je še njena sestra in kmalu za tem tudi ona sama. Ker se jo moral vsled tega poklicati zdravnik, Kar je povzročovalo nove troške, začel je Schvvarz s svojo soprogo še huje ravnati, tako, da jo njen brat sklenil, vzeti jo k sobi ter rešiti jo vednega trpinčenja. Tisto noč, predno se je imelo to zgoditi, pa se je stanje mlajše sestre shujšalo, tako, da so jo morali zjutraj ob treh prevideti. Med tem pa, ko je ta v sobi umirala, začel se je Schvvarz v drugi sobi zraven zopet s svojo soprogo prepirati, in sicer je postajal hrup glasneji in glasneji. Naenkrat začuli pa sto dve doklici, ki ste bili zunaj sobe, neko stokanje in kričanje, a na to postalo je vse tiho. Drugo jutro pa Schwarzove žene ni bilo več v postelji. On ni hotel nič vedeti, kam je prešla. Še le čez tri dni zagledali so otroci, ki so se igrali, truplo v vodnjaku. Schvvarz mnnril je svojo jyjM>1j21J4radii(t£ga, da bi so zjebil Tro-škov. Prijeli so ga ter izročili sodniji.
— (Iz kovača postal lord.) William Icliffe, ki je sebe in svojo družino do sedaj v potu svojega obraza preživil s tem, da je opravljal kovačijo v vasi Storton, v Zedinjenih Državah, postal je nakrat lord. Umrl je namreč njegov stari oče, in ker druzega bližnjega dediča ni bilo, pri-pal je njemu pridevek lord, a ob enem tudi pre-moženjo v vrednosti 2000000 dolarjev. Star je sedaj 45 let, prišol pa jo bil še kot mlad dečko v Zedinjene Državo s svojimi stariši. Njegovega očeta bil je umrli zaradi tega zavrgel, ker se je bil poročil s hčerjo nekega kovača. Ker se drugače preživiti ni mogel, učil so je lord pri svojem tastu kovačije in je tudi svojega sina, sedanjega srečnega dediča, tega rokodelstva navadil. — No, temu sedaj pač ne bo več treba kovati.
— (Prijatelj lopote.) Iz Lvova se poroča: Nek gospod Kochmann, ki je prod kratkim tukaj umrl, zapustil jo dva legata po 1000 in 500 forintov za najlepši ženski v Lvovu, vender z dostavkom, „da so smo za premijo oglasiti vsako deklo — ne glodd na njeno moralnost."
Deželni odbor, ki ima nalog, zadnjo voljo Koch-mannovo izpolniti, ni v mali zadregi vslod to določbe.
— (Eevežev spomnila se je enkrat sroča) pri loteriji berolinskega društva arhitektov, kajti štiri prve dobitke zadeli so za vrstjo neka mlada dekla, nek natakar, dalje nek krojač in nek delavec.
— (Iz dnevnika mlade dame v petnajstem stoletji.) Ifaka nnraviln. so v srednjem veku tudiideklgt2ii^>inaij^aiji^jl^_r<l^ijjn opravljala, razvidno je iz do današnjega due ohranjonega dnevnika Elizabete Woodville, udove Ivana Greva, ki se jo leta 1465 s kraljem v Edvardom IV. go-y ročila. V tem dnevniku se bere:	»Ponedeljek,
9. marcija: Vstala ob štirih zjutraj in na to s Katarino krave molzla. Potem z Eahelo surovo maslo, pripravljala in nji roko, kojo si je opekla, obvezala. Ob šesti uri: (^'od]na_hil<Ljfi proveč kuhala — moram bolj paziti. Ob sedmi uri: Z materjo dajala,družini jesti. Ob osmi uri: Svojega konia ..Thumv" snažila. kar je trjpelo.vdvo uri.
Ob deseti uri smo južinali. Ivan Grey je proti meni zelo prijazen, a je”zelo malo. Ob enajstih šla sem na sprehod ter sem si ogledala polje. Ivan Grey	šel je z mano ter	mi je	dvakrat	roko
stisnil, da	so mi solze stopile v oči	in da bi	bila
kmalu vskliknila. On je zares ljubezniv, gre tudi vsako nedeljo v cerkev. Ob treh popoludne:	Pri
našem zakupniku Robinzonu nastal je ogenj, ki se je pa kmalu pogasil. Ob šestih dala sem živini in kuretnini jesti.	Šoja. uh ._sedmih_ smo__večoijali.
Gos bila io premalo pečena in sgjnjsko meso nekoliko prismojeno. Mati sn mo limla-jz mori ali — in vender je vsega tega le Ivan kriv. A on je vse ono dober, lep in mlad mož. Ob devetih vlegli smo se vsi k počitku.
— (Pred svojo ženo	beži.)	Da jo	mož
pred svojo	„nežnejo polovico"	podal	so v beg in
da se preoblečen skriva po vseh kotih Evrope pred nio. užo to SMio^ia_sobi_je^jlokaj_zanim]jivo, a da jo ta mož visok anglešk duKovnilt ^mr. Wol-don, to dola celo stvar Se interesantnojo. „Morning Post“ podaja o tej zadevi sledečo pikantno posameznosti: „Mr. Weldon ima letne dohodke v znesku 6000 funtov šterlingov, pa zelo krasno in duhovito ženo za soprogo, ki pa ima, žal da, to slabost, da se zolo rada razjezi in da je zolo nervozna. Vsled teh njenih lastnostij ni bilo angleškomu duhovniku več strpeti poleg nje. Odstopil ji jo vsled tega od svojih dohodkov 1000 funtov šterlingov ter se dal ločiti od nje. Ona bila je v po-četku s tem zadovoljna, a kmalu polotilo se jo je nepremagljivo hrepenonje po njem. Šla je k sodniji in je od sodnika sprosila, da jo dal mr. Wel-donu nalog, da se ima zopet k nji vrniti. Ta nalog „ pa je ubozega moža pripravil v takov strah, da ^ se je takoj napotil z doma in da zdaj preoblečen £ križem sveta roma po Evropi. A tudi njegova so-* proga ne miruje. Podala se je tudi ona na pot ter zasleduje za svojim možem, ker mu sodnija ni mogla priti na sled. Najprvo obiskala je Pariz.
Šla je po vseh hotelih in kavarnah, sploh povsod, kjer se da pričakovati, da bi se bil znal vstaviti, a do sodaj bilo jo njo iskanje brezvspešno. Iz Pariza hoče v Nizzo in po celi Italiji in če ga tu ne dobi, na Dunaj in od tu v Berolin in daljo v Petrograd, da, če drugače no bo, tudi v Moskvo."
—	Radovedni smo, so bosta li konečno sešld, ali no.
Mi upamo, da mr. Weldon, ako zve, kako njegova soproga goreče po njem hrepeni, ne bodo tako trd, da bi so ji zopet ne pokazal.
— ('Nflnavarifln.tflstftpjfl.in pred kratkim umrl jo milijonar mr. George Gardnor in jo v svoji oporoki odločil svoji ženi letno rento, ki naj bi v^jJatji reprozentovala njono težo. Ker vdova tega posebneža tehta sedaj 97 funtov, prejela jo za letos 81 000 gld. (1000 cekinov = 6-98 funtov). Sjo v6 da bode žaluioča vdova na to gledala, dfl ne bo shujšala, ampak, če možno, še težja postajala, kajti, vsaka zguba na teži njenega telesa je ob jednem izguba njenih dohodkov. Ob jednom določeno jo v testamentu, da se ima smrtni dan čudnega^moža loto za letom praznovati in da so ima ravno ta dan mod praznovanjem njegova so-soproga tehtati.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Nj. c. in kr. voličanstvo eesar izvolil je županu v Lembachu gosp. Franu Robiču podeliti v priznanje njegovega vspešnega delovanja za šolo srebem križec s krono.
— („NYirodni contralni volilni shod“) sklical je minoli četrtek shod, pri katerem se je razgovarjalo o volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico; ob tej priliki nastavljali so se tudi kandidatje. Da ostane večina narodna, jo gotovo
— (Patrij oti čno pomožno društvo gos pij) imelo bode v četrtek dne 26. t. m. v stanovanji predsednice gospč Celestine Schiffer redni občni zbor. Predložili se bodo računi in izkazi. Na dnovnem redu je tudi razgovor o premeni pravil.
— (Umrla) jo predvčeranjim popoludnd Melanija grofinja Auersperg. Njeno truplo se bode jutri dopoludnč ob 9. uri blagoslovilo v cerkvi na Studenci ter se potem prepeljalo v družinsko rakev na Turjak
— (Častno občanstvo.) Občinski zastop v Dednem Dolu imenoval je v svoji seji dne
22.	t. m. naslednje gospode častnimi občani: Ces kr. okr. glavarja Matijo G-rili a v Litiji, c. kr, poštarja Petra Gillija in c. kr. cestnega nad' zornika Andreja Kurenta, oba v Višnji Gori
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v občini Draga, okraj litijski, bili so izvoljeni, in sicer: županom Fran Culkar, posestnik v Dragi, občinskima svetovalcema pa Matija Stepic, posestnik v Poljši, in Fran Škufca, posestnik v Dragi.
— (Požarna kronika.) Iz Dola so nam piše: Dne 18. t. m. mod 8. in 9. uro nastal je v gospodarskem poslopji tukajšnjega poštnega eks-peditorja Antona Severja ogenj, ki	je	uničil	celo
poslopje. Kako jo ogonj	nastal, so	ne	ve, a	sumi
se, da je kedo zažgal. Zavarovan je bil poškodovani pri banki „Slaviji“.
— (Pazito na	otroke!)	S	Krškega
se nam piše: Dno 19. t. m. igral se je petletni sinek udovo Marijo Udovč, služečo sedaj pri mlinarji Janezu Udovču v Zalogu, s svojim nekoliko starejim bratom pri vodi blizu mlinskih koles. Na-krat zgrabi prvega kolo za roko, ga potegne podse ter mu zdrobi na lovi strani štiri robra in raztrga srce, tako, da je bil takoj mrtev. — Kolikokrat naj se še staršem	priporoča,	da	naj	bolje
pazijo na svoje otroke?
— (Iz Gorice) se poroča, da se je tam zemlja uže oblekla v pomladansko obleko. Povsodi cveto uže zvončki, vijolico, trobentico. Tudi nekatera drevesa so uže v cvetji. Na polji pa se tudi uže pridno opravljajo pomladanska dela, vinogradi se prekopavajo in trte uravnavajo.
— (Umor.) Iz Ljubna se z dn^ 21. t. m. poroča: Včeraj pop61udn6 našli so blizu kolodvora Št. Mihela železniškega delavca ženo in nje triletnega dečka umorjena. Dva italijanska delavca ulomila sta namreč v hišo železniškega delavca, kjer je bila njegova žena in dva otroka, jeden 3 leta star deček, drugi pa 7 let. Jednega teh lopov pobila je žena s sekiro na tla, v tem ko je drugi lopov mesaril triletno dete kruto z nožem. Med tem krvavim prizorom ušel je sedemletni deček skozi okno na prosto, iskat pomoči. Jedno uro pozneje došla je žandarmerija iz Št. Mihela na ta prostor, kjer je našla ženo, otroka mrtvega in jednega napadalca spečega zraven žene. Pričeli so naglo iskati, in posrečilo se jim jo, še tisti dan najti drugega napadalca. Domneva se sploh, da sta lopova hotela zvršiti na ženi nesramno dojanje. Kako se zoveta napadalca, se še ne ve.
— (Imenik učiteljev in učiteljic na Kranjskem) dobiva se tudi vGerberjevi knjigarni po 60 kr., s pošto po 65 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London, 24. februvarija. V gorenji zbornici izjavil je Granville, da se je angleška vlada na vprašanje Italije izrekla, da mora nekaj pristanišč ob Rudečem morji zopet priti v roke Sultanu. Angleška je svetovala Sultanu, naj nekatere zopet zasede, če Italija želi zasesti nekatera pristanišča, se mora sporazumeti
s Turčijo. Musuri-paši nasproti izrekla se je au-gleška vlada, da Angleška ne prevzame nikake odgovornosti, ker Turčija ni poslušala angleškega sveta, naj nekatera pristanišča zasede. — Salisbury je napovedal, da bode v četrtek stavil predlog, naj se vladi izreče nezaupnica.
Dunaj, 23. februvarija. Ob 7. uri zvečer podala sta se cesarjevič in cesaričina na potovanje proti vzhodu. Na kolodvor so prišli: grofje Kalnoky, Chotek, Hans VVilczek in Štefan Karolyi, načelnik generalnega štaba Wurmbrand, vladni svžtnik Weilen in članovi belgijskega poslaništva.
Budimpešta, 23. februvarija. V Ka-ransebesu odtrgalo se je včeraj od tovornega vlaka 35 voz ter so tekli proti Kavaran Sza-kulu jadrnemu vlaku uasproti. Na srečo pa je to opazil tamošnji postajini predstojnik, premenil je ogibala in vozovi so skočili iz tira; jedno minuto potem prišel je jadrni.vlak. Izmed vozov, kateri so skočili iz tira, razbili so se štirje. Previdnosti postajinega načelnika seje zahvaliti, da se ni zgodila grozna nesreča.
Temešvar, 23. februvarija. Včeraj zjutraj pridrli so rumunski kmetje v občinsko pisarno v vasi Gyirok ter ubili vaškega notarja Barbuzuja. Umor so izvršili iz osvete. Zločince so zaprli.
Atene, 23. februvarija. Zbornica izrekla je s 116 proti 112 glasovom ministerstvu zaupnico. Vender je Trikupis prečital kraljevo določbo, s katero se zbornica razpušča.
Kahira, 23. februvarija. Hasan zahteva je za potovanje v Korti 58 mož spremstva in 250 velbljodov. Odhod princev se je torej za zdaj odložil.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 24. februvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih................83'55
>	»	»	>	srebru.......................83-85
Zlata renta. .  ......................................107-20
5°/o avstr, renta......................................99-40
Delnice n&rodne banko.............................. 866- —
Kreditne delnice..................................... 305-60
London 10 lir sterling.	.	.  .....................124-30
20 frankovec........................................... 9-80
Cekini c. kr........................................... 5-81
100 drž. mark..........................................60-55
Uradni glasnik
z dn6 24. februvarija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr.
okrajni sodnji v Trebnjem za katastralno občino Čatež; poizvedbe dnč 28. febr.; — pri c. kr. okr. sodniji v Vipavi za katastralno občino Griže; poizvedbe dne 2. marcija; — pri c. kr. okrajni sodniji v Novem Mestu za katastralne občine: Hudo; poizvedbe dnč 7. aprila;—Go lobi n j ek; poizvedbe dne 9. aprila; — Verbovic; poizvedbe dn6 11. aprila; — Hmelčice; poizvedbe dne 13. aprila, in Zagorica, poizvedbe dnž 15. aprila;— v Škofji Loki za katastralno občino Sv. Klementa; poizvedbe dne 6. marcija 1.1.
Razpisane službe: Služba tretjega učitelja v Senožečah (defin.); 450 gld. na leto. Prošnje do konca marcija 1.1. c. kr. okr. Šolskemu svetu v Postojini. — Pri c. kr. okr. glavarstvu y Logatci služba okrajnega zdravnika (ranocelnika) v Novi Vasi (obč. bloška v davk. okraji ložkem). Prošnje do dnž 15. marcija M. omenjenemu c. kr. glavarstvu.
Eksekut. javne dražbe: V Krškem zemljišče Jan. Janževca iz Cučje Mlake (797 gld.) dnč 21. marcija, 18. aprila in 16. maja. — __ V Kameniku posestvo Val. Trauna iz Vodic (1725 gld.) dnč 18. marcija, 18. aprila in 20. maja; posestvo Jan. Kralja iz iz Nevelj (603 gld.) dn6 7. marcija, 11. aprila in 9ega maja. — V Kočevji zemljišče Jos. in Marije Merle iz Bezgovice (345 gld.) dnč 29. aprila, 27. maja in 24. junija. — V Ribnici posestvo Jan. Maroltovo iz Gor. Vasi (10882 gld.) dn6 21. aprila, 22. maja in
23.	junija.
'Tiijci.
Dnž 22. februvarija.
Pri Maliči: Baller, Bergstein, Jank in VVinterscholer, trgovci, z Dunaja. — Schenk, trgovec, iz Trsta. — Adler, soproga poštarjeva, iz Wildona. — pl. Herz-mann, c. kr. podpolkovnik, iz Celovca. — Urbančič, graščak, s soprogo, iz Polh. Gradca.
Pri Slonu: Osostovics, c. kr. nadporočnik, s soprogo, in Viditz, trgovec, * Dunaja. — Wottauer, trgovec, iz Gradca. — Schescherko, trgovec, s soprogo, s Stirske. — Manzoni, trgovec, iz Vidma.
Pri Jnžnem kolodvoru: Stockmann, trgovec, iz Vrati-slave. — Ellinger, trg. potov., iz Brna. — Kotalik, trg. potov., iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
uua |	Čaa opazovanja	Stanjo barometra v mm	Tempo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
I 23. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-20 740-92 744-36	— 0-6 4-2 — 0-4	szpd. sl. zpd. sl. vzh. sl.	obl. d. js. obl.	0 00
Kufrirajo (Facherplisse) se za ženske obleke
vsakovrstno blago, jeden meter visoka in pet metrov široka krila po 2 gld., lepo, trajno in hitro. — Izpeljujejo se tudi obleke za dame v mestu in na deželi fino in po ceni pri B. Grum, Vegove ulice št. 8, dvorišče, zadnja vrata na levo.	(19)	3—3)
Pri
Ig. v. KleinmayrA Fed. Bambergu
v ILj-a/blj and.
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjsk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija   .
Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk.
1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gW.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
- Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
.{}•	*	_	*	»	Peter	rokodelci«,	36	kr.
JII. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr! Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., L;turgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld, 20 kr.
Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Kazlag J. B., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Kožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 cld.
70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlorn-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico /4» velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Budeči kapioi in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovou (Palček) in Bobinzonu po 15 kr.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v. Kl8inmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.