202. številka Ljubljana, v torek 3. septembra 1895. XXVIII. leto. lakaja *renk dan sveeer, isimli nedelje in praraike, ter valja po polti prejeman za avatro-ogerske delale r.a vae leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden —jat 1 gld.. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., ea četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jnden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lu kr na mesec, po 80 kr. za Četrt leta — Za taja dalele toliko ve6, kolikor poBtnina znaša. Za oananila plačajo se od Itiriatopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat uska. Dopisi naj ae »vole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in apravniatvo je na Kongresnem trga 6t 12. Upravniltva naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne Btvari. Vabilo na naročbo. MIstbo p. m. obMHitTO nljndno vabimo na asov« nerocbo, etere goapede narotulke pa, k h-aerflna Je potekla koncem meseca naročnina, proMlnio, da Jo o pravem essn ponove, da poftl-IjKsaJe ne preseka In da dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa 1.1 u b i j h n m k n naročnike kres potili|*> ii I m aaa doant Vae lete . . . gld. !»•— I «*>trt letat . . sld.S**« Pel lete ... ••(M) I Jeden meeee. 1*10 ■a aoalljaufe aa dom ae raeaaa lO kr. na meneč, HO kr. aa eetrt lete. ■ poall|aaJeiu po po* ti veljat Vae leto . . . gld. l.v— I Četrt lete . . . sld. «• — Pol lete ... s>— I Jeden aneaee . 1*40 fJafT* Naročaje ae labko a vaaklui dnevom, a h kratu ne mora poslati tadi naročal na, drugače ae ae oslrauao aa doticao naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda1'. Obletnica bitke pri Sedanu. Tevtonski šovinizem je včeraj slavil uprav nezaslišane orgije. Na Nemškem se je slavila obletnica bitke pri Sedanu, v kateri ni bila poražena Batno francoska vojska in to jedino vsled nesposobnosti svojih poveljnikov, nego tudi razbit cesarski prestol Napoleonov in položen temelj zjedi-njenju Nemčije. Nemški narod bi se tega dne labko veselil, saj si je z zmago pri Sedanu zagotovil znamenito mesto mej evropskimi državami in dosegel, po čemer je cela desetletja zaman hrepenel, nemško cesarstvo. A narod, široke mase prebivalstva, tisti, ki so prelivali svojo kri za domovino in omogočili, da se je doseglo to jedinstvo, tisti se slavnosti niti udeležili niso. V južni Nemčiji se petindvajseta obletnica bitke pri Sedanu sploh ni slavila in dan je minil, kakor da nima nikake zgodovinske važnosti za narod. Ali je hotelo prebivalstvo teh dežel s tem pokazati, da mu sploh ni nič za doseženo jedinstvo, za veliko Nemčijo, za cesarstvo, skovano z železom in krvjo? Južnonemških držav in državic prebivalstvo ni zadovoljno z razmerami v cesarstvu, ni zadovoljno s prusko prevlado in z militarizmom, a da je tako nadahnjeno partikularizma, da se demonstrativno vzdrži vsake proslave petindvajsete obletnice bitke pri Sedanu, tega bi nepoznavalci razmer ne bili pričakovali. Pa tudi na severu nemškega cesarstva ni bilo niti sledu navdušenosti. Socijalni demokratje so se izrekli zoper proslavo in proti njej npkako demon -strovali. Njim se ni čuditi, a da se tudi meščanstvo ni udeležilo slavnoBti, da ie bilo od nje izključeno, to pojasnjuje dovolj prečudne razmere, vladajoče sedaj v Nemčiji. Slavnost je bila izključno vojaška, udeležili so se je samo oficijelni krogi, v Berolinu je vladalo pravo obsedno stanje. Vsa slavnost je bila očitna vojaška demonstracija, tako da je francoski poslanik Herbette za ta dan zapustil mesto. Jasen je namen te hrupne demonstracije: provocirati Francijo. Provokatorični značaj te obletnice nemške zmage pri Sedanu mora na vse miroljubne ljudi napraviti neprijazen utis in je napolniti z bojaznijo za bodočnost. Razmere na Nemškem so skrajno neprijetne in prav verjetno je, da sknša Nemčija namenoma dražiti Francijo in — če mogoče — jo zapeljati, da bi se provokaciji odzvala, da bi zabela vojno. Tako bi hkrati prestale vse notranjepolitične komplikacije, bi se izravnala vsa na-sprotstva. Nemcem je toliko več na tem, da bi Francozi začeli vojno, ker bi jim v tem slučaju bila zagotovljena pomoč trozveze, dočim ni signrno, da bi Rusija stopila z orožjem v roki na stran Francijo. Pozabiti seveda ni, da so dandanes vojaške razmere na Francoskem do cela drugačne kakor so bile pred 25 leti in da sedaj ni nemški vojski zmagi zagotovljena. Da so Nemci praznovali petindvajsetletnico bitke pri Sedanu kot narodno slavnost, v spomin na ustanovitev cesarstva, bi jim tega ne bil nihče zameril, da pa tega niso storili, nego uprizorili vojaško demonstracijo, naperjeno zoper Francijo, to je obžalovati, ker se bode s tem staro nasprotstvo mej Francijo in Nemčijo močno poostrilo in tako postalo nevarno evropskemu miru. Zlasti žalostno je pa še to, da se je ta obletnica na demonstrativen način proslavila tudi v nekaterih krajih v Avstriji. Dočim se na Nemškem masa naroda ni zmenila za slavnost, se je v Gradcu proglasi ta dan kot naroden praznik in se je pruska zmaga slavila, kakor da je naša staroslavna država kako nemško, pod prusko kuratelo stoječe vojvodstvo. V I Jubljrtill, 3. septembra. Šleski Poljaki. Nemški časopisi se sedaj neizmerno jeze, da Poljaki hočejo v Tešinu celo slovesno otvoriti svojo gimnazijo. K tej slavnosti pridejo zastopniki raznih poljskih društev iz Galicije. Nemški listi pišejo, da je to izzivanje Nemcev. Ko so pa Nemci v Ljubljani demonstrativno odkrili spominsko ploščo, nemškutarskemu politiku Aleksandru Auerspergu, ki je v deželnem zboru žalil naš narod, pa niso nemški časopisi pisali ničesar o izzivanju Slovencev. Posebno se Nemci hudujejo, da sleški Poljaki ne mislijo se zadovoljiti z zasebno gimnazijo, temveč mislijo zahtevati, da se gimnaziji dovoli državna podpora, na tešinskem učiteljišču vpeljejo poljske paralelkn in vpelje narodna jednakopravnost v uradih. Nemci so šteli Slezijo še nedavno za čisto nemško pokrajino in posebno za Poljake se prav nič zmenili niso. Sedaj pa kar nakrat Poljaki zahtevajo jednakopravnoati v ^leziji. To je za Nemce preveč, ko so že sanjali o nemškem državnem jeziku za vso našo državno polovico izimši Galicijo in Dalmacijo. Apponvi. Vodja ogerske narodne stranke je še vedno proti vsakemu zbližanju s sedanjo vladno stranko. Tako se je izjavil proti nekemu časnikarju. On svoje postopanje opravičuje s tem, da sedanja vlada zatira volilno svobodo in resnico in surovo ravna z opozicijo. Sicer je pa Apponvi naglaŠal, da cerkveno-politični zakoni ne delajo nobene ovire pridruženju njegove stranke vladni stranki. On ni bil nikdar načelni nasprotnik vladni cerkveni politiki, temveč jo je pobijal le iz oportunističnih razlogov. Klerikalci sedaj vedo, da nimajo upati, da bi Apponyijeva stranka se jim pridružila, ker se glede cerkveno-političnih zakonov ž njimi ne ujema. Dolgo let so upali, da bode grof Apponvi postal vodja klerikalne stranke na Ogerakem. Večkrat ga je pri volitvah z vsem uplivom podpirala duhovščina. Vedno Tat. (Povest J. E. Golobova.) (Dalje.) Nastopil je večer zaroke. Jeli so se zbirati gosti, prišel je ženin s sorodniki in svati. Sedli so m mizo po klopeh in primostkih. Hiša se je napolnila z ljudmi: v veži, na krilci in pod okni gnetli so se zritelji. Deklice so pele dolge poveličevalne pesmi; v njihovem številu bila je tudi Nataška, a bila je zamišljena, ni kazala svoje običajne živosti, marveč skrivala se je za drugimi. Dokler so trpeli navadni svatbeni obredi, — ko so delili darove, ■prevajali ženina in nevesto in dr., bilo je sicer dosti zanimivostij za prisotnike in za zritelje, ali živahnosti, veselja ni bilo. No ko so po spreva-janji posadili ženina in nevesto za mizo in jeli večerjati, izpito žganje pa lesti v lase, — postali so pogovori glauneji, zadonele so vesele pesmi, deklice pa na ples. Aleška, najatareji moški v družini, hodil je s •teklenico in čašo, ter pogoščal vsakega gosta; za »Jim je hodila mati — povpraševala, pozdravljala. j V hiši je bilo soparno in vroče navzlic temu, da so bila odprta vrata in okna. Aleška je postal rdeč od vročine, noge so se mu šibile, v glavi se je jelo vrteti; ko je postregel poslednjemu gostu, sedečemu za mizo, izročil je steklenico materi, prorinil se skozi množico, stoječo pri vratih, in šel na krilce. Bilo je že pozno, zritelji so se večinoma razšli, ostali pa so se nagnetli v vežo, nekoliko ljudij pa je bilo pod okni na ulicah. Krilce je bilo precej veliko in obdano z opira lom. Noč je bila temna, — dva koraka daleč se ni videlo. Tihota popolna. Aleška se je oprl ob steber in stal dolgo nepremično. Šum, kriki in petje, ki se je čnlo iz odprtih hišnih dverij, zdelo se mu je daleko, — tam nekje za hišo, v drugih ulicah ... V glavi mu je šumelo vsled vročine, deloma tudi vsled žganja, dasi je izpil prav malo in šele, ker je, pogoščaje drage, moral i sam včasih malo srkati. Dolgo je stal; jesenski zrak ga je osvežil, v glavi se je jas-nilo, no on se je nekam zamislil, in šum in pesni so se mu zdele še bolj oddaljene. Gledal je v temo in ni mislil posebno na nič; no srce mu je mrlo, nekaj mu je je stiskalo, kakor da bi se mu trgalo in utapljalo. Nekaka medlost . . . žalost. . . Pokazale so se i solze , . . Aleška povesi glavo na desno. Ko pa gleda natančneje v temo, opazi Človeka, Čepečega v voglu. Vidi se bela srajca, temna jopica. Aleška se zgane. „Si ti? . . zašepeče brez sape. Srce mu je bilo silno. „Jaz," odgovori Nataška jedva slišno. »Kaj pa delaš tu? . . . ■ „Kar tako ..." „Nataška . . .u „ aJaz sem tu že dolgo ... Ti si šel ven . . . nisi videl mene." Aleška stori korak proti njej in jej položi roko na ramo. Dolgo stojita molče. „Nataška . . . slišiš . . .u Ona vzdihne. „ Sliši* . . . Jaz ti povem ..." „Slišim . . .« „Veš . . . Jaz porečem materi, da bi ... Ti si pripravna dekle . . . dobra, —" nadaljuje Aleška zmešan. „Jaz porečem materi, da bi . . . poslala k vam svate ... No? . . .rt Nataška se je tresla groznično. „Me bodeš marala? ... No? . . „Ne vem . . . Oče in mati, znaš , . .tt „Te bodo dali ? . . . Povej . . ,« bolj se pa kaže, da Apponvi v političnih stvareh s* 1 ne loči dosti po mišljenja od liberalne stranke in j vladi le zaradi t^ga nasprotuje, ker bi on bil rad J minLterski predsednik. Želja po vladi je pri njem tako velika, da je zaradi tega že večkrat menjal svoje prepričanje. Ensna in Hercegovina. Da v Srbiji mnogi krogi hrepene po tem, da bi Srbija si pridobila Rosno in Hercegovino, je znano, če tudi za to nikdar ni bilo dosti upanju To bi bilo mogoče le s pomočjo Rnsije. Pri sedanjih zmedenih razmerah v Srbiji pa na to ni niti misliti. V glasilu liberalne stranke „Srpska Zastava« je sedaj državni svetnik Živanović priobčil članek, v katerem je pojasnjeno stališče Rusije v Um vprašanju. RivSi regent Jovan Ristič je nekoč opomnil carja Aleksandra III. na to stvar. Car mu je pa odgovoril: ,To se nikdar ne zgodi, to vedo na Dnnaji; tak poskus bi bil neumen". Srbska vlada je potem vedela, da vsaj, dokler vlada Aleksander III., za osvojenje Bosne in Hercegovine ne morejo računati na pomoč Rusije. Najbrž je pa jeđnaćih roislij tudi Nikolaj II. Ustuja v Makedoniji se ni končana in govori se, da posebno narod navdušuje za ustajo bol-garska duhovščina, V Kilkicu pri Solunu našli so v cerkvi 1500 pušk lil mnogo streliva. Več Bolgarov SO zaprli. Turki trdijo, da je te puške poslal makedonski odbor v Sredeu. Okrog Monastira m Serosa se vedno pojavljajo majhne četice ustašev, ki tako hitro zginejo, kakor so prikažejo. Požigajo mohame« danske vasi. Vojaki jih navadno zastonj zasledujejo po gorah. Ustaši poslužujejo se tudi dinamita, kar uapravlja mej Turki velik strah. V selu Trnovo v drinopoljskein \ilajetu je 5G ustašev z dinamit uiini bombami razstrelilo nekaj poslopij in odšio. Več Ijudij je mrtvih. V Bolgariji sedaj ni nič opaziti, da bi se zbirali ustaši. Vse sa vrši tajno, ker vlada ustaie ne pospešuje. Verojetno je pa vzlic temu, da orožje prihaja iz S red Ga od makedonskega odbora. I t ii najbrž ne računajo na zmago, temveč hočejo obrniti le pozornost Evrope na Makedonijo. Ustaja v Turčiji V drinopoljskeui vilajetu so 89 te dni pokazale ustaške čete in oteple turške vojake. To ko bode polagoma jelo vreti v vsej Turčiji. Prijatelji Turčije bodo pa spoznali, da so za Tur ijo samo slabo naredili, da niso dovolili Bolgarije v mejah sanšieianske mirovne pogodbe. Ko bi bili to storili, bi vladal na Ralkanu mir. Papež in Nemčija liismarckovo glasilo „Hamburger Nachrichten" hudo obsoja katoliško stranko, ki je na katoliškem shodu protestovala proti praznovanju dne 20. septembra v Italiji, kot obletnici prisvojenja Rima in se izrekla za obnovljenje cerkvene države. Velika večina nemškega naroda bode s srčnimi voščili soromljala ta novi italijanski narodni praznik, ker spoštuje ■amoodločitev narodov, kar je pokazala že v prvem nemškem državnem zboru, ko je zavrnila predlog ultranuontanoev, ki so hoteli, da se Nemčija mesa v italijanske btvari. Italija je popolnoma sto-lila svojo dolžnost, katero je prevzela s prisvo-jeujt-m rimske države, varovala je nezavisnost papeževo. Nobeden ne more trditi, kdor nepristranski soii, da je papež dandanes odvisnejši, nego je bil pred 25 leti, če se ne oziramo na prostovoljuo jet-ništvo. Papeževa veljava je sedaj večja, nego je „Jaz . . . uni . . . kdo ve . . „Ne, in ti? . . . Ti ... bi me marala? ..." „ Aleša . . . kaj ti . . . povprašuješ ..." „Me boš vzela za moža? ..." „ Morda . . . ti ue veš? . . . Aleša . . . Aleša -. . . Ti . . > „Poslušaj, Nataška! . . . Jaz te . . . Ou ! . . ." Aleška jo stisne z roko in pritisne krepko k sebi . . . „Pusti, pusti! Gredo! . . Nataška se je iztrgala in odskočila. Iz veže je res prišel nekdo. Aleška skoči s krilca, malo postoji in gre k vratom. Nekoliko minut postal je na ulicah, prislonivši se k vereji. Ulice so bile prazne, pri oknih nikogar. V hiši ho pesni umolknile, čulo se je le zmešano gluho govorjenje. Aleška se je zavedel zopet. Zopet mu je postalo veselo, tako lahko, tako radostno, kakor še nikdar v *.ivenji. Nakrat se mu je zljubilo zakri-čati, poskočiti, kaj vzdigniti ali zlomiti. Nakrat se je navalila nanj tolika moč, da se mu je hotelo na vsak načiu pokazati jo na kom. (Dalje prih.) bil.*, dokler ju bila samostojni ceikvena država. Več pa noben katolik od Italije ne more zahtevati. Kdor več zahteva, je tepec ali pa hoče mir motiti. — Mi smo prepričani, da jednako sodijo nemški vladni krogi. Opomniti pa moramo, da Nemci samo-odločitve narodov niso tako upoštevali, ko je šlo za prisvojenje Alzacije in Lotariugije. Tedaj se niso prav nič brigali, kaj narod misli. Reforma angleške gospodske zbornice. Mislili smo, da bode vprašanje u reformi gospodske zbornice zaspalo, ko so prišli konservativci na krmilo. Kakor se pa kaže, hoče sedanja večina se lotiti sama tega vprašanja. Posebno liberalni unijo-nisti priganjajo, da se parlament loti tega vprašanja. Lordu Salisburyju ui nič prav po volji, da se hoče ta stvar sprožiti, a vendar se ne bode ustavljal, ker bi drugače utegnil priti ob večino v zbornici poslancev. Ce vlada že v februvariju ue napove te stvari v prestolnem govoru, bode jo predlagal kak lord v gospodski zbornici. V kakem obsegu mislijo konservativci gospodsko zbornico reformovati, se :ie ničesa ne poroča. Kakšno radikalne preosnove pač ni pričakovati. Morda se upelje imenovanje dosmrtnih članov, da bode potem vsaka vlada lahko dobila večino in zbornica ne bode mogla delati ovir postavođaji. Dopisi. Iz Idrije-, 2. septembra. (Drobiž.) Včeraj je priredilo „Dalavsko bralno društvo" veselico katera se je obnesla v vsakem oziru jako dobro. U le-leiba je bila mnogobrojna tako cd strani delavcev in meščanov, kakor tudi uradnikov. Počastili so nas s svojo navzočnostjo gospod rudniški nadsvetnik in ravnatelj z gospo soprogo in hčerjo, gosp. okr. sodnik z družino, gosp. dr. Štvenik z gospo soprogo in več drugih odličnih gostov. Društveni pevci in pevke so pod vodstvom g. I. Pavčiča iz-vntuo rešili svojo nalogo, le žal, da sh je premalo slišalo, ker je bila veselica pod milim nebom na Zemlji. A v tem oziru je v Idriji velik križ, ker ni dobiti primernih prostorov. Žele pri takih prilikah se prav pokaže živa potreba Narodnega doma v Idriji, Da se je slabo slišalo, je zares škoda, ker pevske točke so bile jako lepe in srečno izbrane n. pr. mešani zbori „Naša zvezda", „Rožici" in „Opomiu k petju** (s Bpreniljevanjem godbe) ter moška zbora „Moja domovina" m „Na planine". Tudi godba js še povoljno igrala, samo kaj več novih slovanskih komadov bi si želeli. Zadnja točka vzporeda je bil živahen ples, ki je trajal pozno v noč. Splob smo se veselih ves čas prav od srca in prav po domače, pozabivai vse križe in težave in — stanovske razlike, katere f-e sicer tako rade pojavljajo v malih mestih. „Delavsko bralno društvo" lahko prišteva včerajšnji dan j-dnim naj-sijajnejsih mej svojimi veselicami. Važen je bil ta dan tudi Znto, ker je pokazal, da čmenje in ob* n kovanje nasprotnikov društvu prej koristi, nego škoduje. Merodajni Lktorji so prišli do prepričanja, da iz strasti izvirajočemu obrekovanju ni verjeti, temveč treba je stvar preiskati, potem se razvidi korektno in lojalno postopanje delavskega društva m d lavcev sploh. Ta korektnost in lojalnost se kaže v besedah in dejanju, zasebuo iu v društvih — tudi v političnem društvu, katero je klerikalcem trn v j peti. To so razvideli čitatelji „ Slovenskega Naroda" v št. 18G, kjer je priobčen kratek obseg namena in j sredstev našega političnega društva kot. odgovor na j „Slovenčevo" zabavljanje. „Slovenec* na ta odgovor le molči, ker vidi, da je puč bolje molčat), nego ! lagati, kajti na laž je treba priobčiti popravek, če j prav z neslanim dostavkom uredništva. Upamo pa, j da dobi pSIoveuec" sedaj zanesljivejšega dopisnika I iz Idrije v osebi novoimenovanoga bemfi jijata. Pri nas je namreč izpraznjeno mesto bom li djata kateri je navadno hkratn še katehet in drugi kapelan. V ljubljanski škofovski palači eo si belili glave, koga naj bi poslali semkaj. Vodilo jih je pri tem prepričanje (kakor pravijo osebe iz njihovega kroga), da v Idriji je treba človeka, ki bode pripravljal delavce na — pravo pot — v „ljudsko" (?) stranko. Takega hočejo najti v osebi novoposvečenca g. Ocvvalda. Naglo ga je škoKjstvo imenovalo bene-ticijatom, da bi bil potem bolj gotovo imenovan katehetom in drugim kapelanom. Reči moramo, da smo bili presenečeni, ko smo izvedeli te novice, kajti prepričani smo, da so le iz političnih ozirov nam poslali mil. gospod knez in škof dr. Jakob Missia tako mladega gospoda na službo, ki je po dohodkih boljša nego veČina župnijskih služeb. Kar se pa tiče namena, rečemo, da g. O. bo težko izvršil svojo misijo, naj bo v sredstvih še tako izbirčen, kajti večina naših mož misli — in to nam zadošča. — Prihodnje volitve delajo našim klerikalcem preglavico, zato si skušajo pomagati, kar je sploh še mogoče. Obupali so, da bi mogli odkrito zmagati, zato mislijo baje iti v boj pod drugo firmo, drugim imenom. Iz Ljubljane so že dobili voditelji naših klerikalcev navodilo za ta poskus. Toda tudi na te fimanice se ne ujame skoro nobeden tiček. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 septembra. — (Pogreb Janka Vencajza) bode jutri do-poladne ob i), uri v Št. Vida pri Zitičini. Uredništvo našega lista poslalo je venec na krsto tega svojega zvestega sotrudnika, o katerem priobčimo jutri daljši nekrolog v listku. — (Podpore in posojila.) Včeraj so se pri deželni vladi začela posvetovanja o prošnjah trgovcev in obrtnikov za podpore in brezobrestna posojila. — (Uradna vest) Pri davčnih uradih na Kranjskem je vlada sistemizovala osem oficijalskih mest. Sttri.mesta se bodo oddala še letos, ostala štiri pa na prihodnje leto. Pri glavnih davčnih uradih v Ljubljani in v Novem mestu službujoči drugi kontrolorji X. činovnega razreda se bodo, čim dobe drugo službovanje, nadomestili z olicijali. — (Popravljanje deželne hiše.) Piše se nain : Kdor si ogleda sedaj deželno hišo, takozvani „lontovi*j vidi na prvi pogled, da je potres to poslopje dosti hujše poškodoval, nego se je po prvih preiskavah sodilo. Sele pri popravi se je pokazalo, da se prav za prav ne izplače. to poslopje poprav* Jjati, in da bi bilo dosti bolje vse skupaj podre Li. „Lontovž" pa se popravlja, d;tsi bo izvzeniši zunanje zidove v ujeiu malone vse povsem novo. Zasebniku bi rnestui magistrat gotovo ne dovolil takega popravljanja, nego bi od njega zahteval, naj zida iz nova; deželi se je to dovolilo. Vzlic temu bi bilo želeti, da si merodajni faktorji pri magistratu ogle dajo sedaj Bloutovž" — morda je vender še mogoče doseči, tla bi se ta razvalina odstranila popolnoma, ne pa popravljala. — (Naše gasilno društvo) ob 25 letnici ni samo pozabilo na obljubo, da se tem povodom uvede slovensko poveljevanje, ampak je razkazovalo celo neko „Magirus Leiter" s sarnonemškim napisom: „F rei w i 11 i ge Keuet\vehr in Lai-bachu. Ali bo že konec neinškutarjeuju pri tem društvu, ali ne in ali si bo slovenska večina pustila od vodstva še dolgo biti v obraz? Naj bi v tem oziru po možnosti uplivala tudi načelstva ostalih gasilnih društev, ki so z našim v „Zaveži", da se skoro odpravi ta madež našega mesta in sloven^k: ga gasilstvu v obče. — (Železnica Ljubljana-Vrhnika.) Trgovinsko ministarstvo je rudarskemu inženerju g. Avgustu Glovackemu v Ljubljani podaljšalo za šest mesecev svoj čas dano dovoljenje, vršiti tehnična pripravljalua dela za normalno! irno lokalne železnice od južnu-železniške proge mej postajama Ljubljana in Borovnica čez Log na Vrhniko. — („Slovensko planinsko društvo") je v oknu prodajalnice gosp. Vasa Petričića na Mestnem trgu razstavilo pet interesantnih fotografi,. Dve predočujetu Aljažev stolp na vrhu Triglava, ostale tri pa Vodnikovo kočo ua Velem Polju, katera je bila dne 11). avgusta otvorjena. Priznati se mora, da so fotografije krasne. — (Potres.) Minolo noč blizu 11. uro se je čutil rahel suuek, kateri ni provzročil niti škode niti strahu. — (Nesreča) Na tukajšnjem državnem kolodvoru ponesrečil je včeraj popoludne gospoda Julija Kantza hlapec Gašpar Škof, ki je za svojega gospodarja hotel naložiti voz premoga. Valed lastne neprevidnosti prišel je mej dva železniška vozova, ki sta mu zmečkala ogrodje. Nesrečneža prepeljali so v deželno bolnico, kjer je čez nekoliko ur umrl. — (Izpred sodišča ) Sinoč se je koučala dva-dnevna porotna obravnava tako, da sta bila Andrej Juhard iz Rudnika in Gregor Pire z Mlake obsojena zaradi hudodelstva ponareje kovanega denarja prvi na 2\8 leta, drugi na 9 mesecev težke ječe; France Spmk z Mlake in Ana Cvirn z Mlako pa zaradi udeležbe pri ponareji obsojena, prvi na 5 mesecev, druga na 7 mesecev težke ječe. Ostali: Neža Pire z Mlako, Marija Spruk z Mlake in Martin Maleš iz Uševce, obtoženi zaradi udeležbe pri ponareji kovanega denarja, bili so oproščeni. — (Obrtno gibanje v Ljubljani) Meseca evgusta pričeli so v Ljubljani izvrševati obrta, in sicer: Strnad Anton, Kurja vas št. 22, kramarijo z mešanim blagom; Meisetz Franc, Kolodvorske ulice št. 11, zlatarski in srebrarski obrt; Ojstuš Marija, Poljanska cesta št. 40, branjarijo; Lipovšek Jera, Gradišče št. 1, prodajo živil; Sajovic Marija, Sv. Martina cesta št. 58, kramarijo z drobnim blagom; Vrhovec Anton, Kladezne ulice št. 10, fija- karski obrt; Okom Janez, Krakovski nasip At. 24, krojaški obrt; Strnad Josip, Kolodvorske ulice št. 16, sobno slikarstvo; Stocklinger Konrad, Rimska cesta št. 15, izdelovanje opeke; Killmann Karol, Mestni trg št. 8, sobno slikarstvo; Ecker Ludovik. Dunajska ceita št. 7, inštalacija hišnih telegrafov in telefonov; Komat Janez, Šubičeve ulice št. 3, krojaški obit; Bononi Dominik, Kolodvorske ulice št. 39, zidarski obrt; Brenčič Janez, Krakovske ulice št. 27, branjarijo; Ape Janez, prodajo lončarskih izdelkov; Pajsar Ivan, Cesta v Mestni log št. 7, prodajo kuriva; Kocmur Anton, Poljanska cesta št. 13, gostilničarski in krčmarski obrt; Pipa Matija, Streliške ulice št. 4, čevljarski obrt; Žitnik Josip, Kongresni trg št. 6, trgovsko agenturo in komisijonsko trgovino ; Vidoni Valentin, Kolodvorske ulice št. 39, zidarski obrt; Lohmann Viljemina sobno slikarstvo. Odpovedali, odnosno opustili pa so svoje obrte, in sicer: Baje Ivan čevljarski obrt; Breceljnik Simon klanje drobnice; Oraejc Terezija gostilničarski in krčmarski obrt; Vesol Jurij branjarijo; Herbst Jera branjarijo; Goršič Karol izkuho ; Goršič Lucija trgovino s pivom v steklenicah; Verbajs Andrej branjarijo in Slovša Leopold mesarski obrt. — (Policijske vesti.) Fijakarski hlapec Karol Jager vozil je sinoči tako hitro in neprevidno skozi Gosposke ulice, da je gostilničar Jurij Selan prišel pod voz ter bil na glavi poškodovan. — (Ubegla prisiljenca) V nedeljo popoludno sta pobegnila z dvorišča tukajšnje prisilne delavnice prisiljenca Butek in Gorde proti Štepanji vasi. Pazniki in vojaki so hiteli za njima in kmalu zasačili Bateka, po poldrugo uro trajajočem iskanju pa tudi Gordeta, ki je bil skrit v grmičevju. — (Najden denar.) V nedeijo se je našla na Rimski cesti listnica s 30 gld. Izgubitelj jo more dobiti v gostilni na Rimski cesti št. 11. — (Slovesen vzprejem zaveze slov. učiteljev) bode jutri v sredo ob polu deseti uri zjutraj na kolodvoru v Novem mestu z godbo. Tako nam je brzojavljal včeraj ob 4. uri 30 min. popoludne odbor iz Novega mesta, telegram pa je res srečno prjromal v Ljubljano ob 7. uri 18 minut in je bil nam dostavljen po 8. uri zvečer. Počasnost dolenjskih železnic bode že skoro svetovnozuana, da pa je začel tudi brzojav konkurirati ž ujima, to nam je bilo dozdaj še neznano. — (Umrla) je v Gradci gospa Marija D e • k 1 e v a porojena Fajdiga mati znane rodoljubne obitelji v visoki starosti 97 let. Truplo se prepelje v Postojino in se pokoplje v četrtek na pokopališču v Malem Otoku. Naj v miru počiva! — (Ćast, komur čast!) Iz Trnovega pri II. Bistrici se nam piše : Naš dekan, č. g. Iv. Vesel je praznoval dne 29. m. m. svoj god. Zbralo se je pri njem mnogo duhovnikov od blizu in daleč, kar kaže, da je priljubljen pri svojih drugovih. Da je pa tudi pri svojih župljanih priljubljen in spoštovan, pokazalo se je ta dan posebno jasno. Vse tri občine v fari so mu po svojih zastopnikih čestitale. Župan Bistriški z odbornikoma, župau Jablaniški z odbornikoma in za odsotnega župana Trnovskega dva občinska svetovalca eo mu prišli voščit za god. Bog nam ga ohrani še mnogo leti — (Požar.) Iz Moravč se nam piše: Dne 1. septembra zgorele so v Dešnu šest gospodarjem hiše in hlevi. Ker je vas v hribu, ker primankuje vode in je suša že prehuda, ni bilo mogoče gasiti. Zavarovana sta bila le dva pogorelca. O nastanku ognja govore marsikaj, a dognalo se ni še nič. ■— (Nov merski okraj) se je ustanovil v Trebnjem za vse občine davčnega okraja Žužemberk in Trebnje. — (Zdravstveno stanje) V Zagorju v po-stojinskem okrajn je vratica popolnoma ponehala; izmej zbolelih 9 otrok jih je 7 umrlo. Nasprotno pa se jo pojavila ta bolezen v vaseh Zadlog in Mrzlilog istega okraja, kjer je izmej zbolelih 8 otrok že 5 umrlo. — V St. Vidu in v Blagovici v litijskem okraju je zbolelo 12 osob za grižo, izmej ka tenh je 1 mož ozdravel, 1 otrok pa umrl. Bolezen je precej huda in se je storilo vse potrebno, da se omeji razšir je vanje. — (Nesreča na železnici) Na celjskem kolodvoru sta nocoj ponoči trčila dva tovorna vlaka s tako silo, da je bilo več vagonov razbitih. Stro jevodja in jeden sprevodnik sta bila nevarno ranjena. — (Ugovor proti zgradbi lokalne železnice.) Ko se je te dui končal politični ogled pro-jektovane proge za deželno lokalno železnico Velenje-Spodnji Dravobreg je zastopnik vojnega ministerstva oglasil ugovor ter protestoval v imenu vojne uprave proti temu, da se železnica zgradi kot ozkotirna lokalna železnica. Vojna uprava zahteva, da se želez-niča gradi kot glavna železnica druge vrste in da se takoj napravijo vse za vojno železnico potrebne stvari. Vsled tega ugovora se bode zgradba železnice gotove zavlekla za Bog vedi koliko časa. — (Javna shoda na Koroškem) bode pri- i redilo ,Katoliško politično in gospodarsko druševo" j za Slovence ta mesec v velikovški okolici in sicer dne 15. septembra pri Pučeju v Lipi pri Rudi in dne 29. septembra v gostilni gosp. Blasnika v Grebinju. — (Prememba posesti.) Graščino Pokinj pri Tinjah na Koroškem je kupil saksonski princ Schonburg za 05.000 gld. — Oremusovo posestvo in gostilno v Žrelih pa je kupil grof GoSss za 25.000 gld. — (Preiskavanje podzemskih jam.) Poljedelsko ministerstvo je primorskemu odseku nemškega in avstrijskega planinskega društva dovolilo državno podporo 2500 gld. za uspešno pričeta preiskovalna dela v podzemskih jamah pri Škocijanu v spodnjem teku Reke, ker je preiskovanje podzemskega teka Reke važno za oskrbovanje Primorja z dobro pitno vodo. Dovoljena podpora se bode izplač tla v petih jednakih letnih obrokih, počeuši z bodočim letom. Ali bi se na Primorskem ne mogla ustanoviti kaka podružnica ^Slovenskega planinskega društva" ? Kaj ko bi se izvestui gospodje na Primorskem zanimali malo več za take domače in malo manj za ljubljanske stvari. — (General kot rešitelj.) Iz Opatije se poroča : Pred kratkim so sb igrah otroci tu bivajoči!] rodbin na obrežju. Morski val je jednemn dečkov odnesel minijaturno ladjo; dečko se je Btegnil za njo in padel v morje ter se pogreznil. Otroci so začeli vpiti in klicati na pomoč, kar je privabilo mnogo ljudi, mej njimi umirovljenega generala llimamkega. Komaj je ta zvedel, kaj se je zgodilo, je slekel suknjo, skočil v morje in srečno rešil dečka, Kako pa je ostrmel stari gospod, ko je videl, da je rešil — svojega lastnega sina. Še se ni poleglo začudenje, ko je general zapazil, da svoje suknje, ko jo je slekel, ni vrgel na obrežje, nego v morje. Ker pa je bila v suknji njegova (istnea, v njej pa velika svota denarja, skočil je stari gospod še jedenktat v morje in srečno dobil svojo suknjo. — (Gledališka kriza v Zagrebu; se j" rešila ugodno. Za dobo treh let je intendant zopet dr. Štefan pl. Miletid. V novem gledališču so bode gojiia, kakor doshj poleg drame tudi opera in tudi balet ostane. G. Miletid je moral položiti primerno jamščino iu obljubiti, da pokrije iz svojega eveutu-veleu deficit, kateri bi se ne dal opravičiti. * (Celo škofij st v o pod kur"belo) škof v Pečuhu je dlje časa bolan in nn more nadzorovati uprave k škofijstvu upadajočih posestev itd. To so upravitelji porabili in si polnili žepe kar največ mogoče, vsled česar je vlada postavila škofijstvu ku-ratorja. * (Srbski kralj Aleksander v smrtni nevarnosti.) Ko sta se v Biantzu kopala te dni v morju kralj Aleksander in 24 letni plavalni mojster Sora8oia, je prišel velik val in odnesel oba» Kralj Aleksander se je rešil, plavalni mojster pa je utonil in niso še našli njegovega trupla. * 'Nesreča v gorah) Kar se spominjamo, še nobeno leto ni ponesrečilo toliko turistov, kakor letos. Na Tirolskem jo te dni referendar Berle iz VViesbadena padel s strme planine in ležal v b.VMlnu štiri dni. Pohabljen je hudo, a vender je upat«, da okreva. — Z Rothhorna v kanionu Walis je padla neka Angleskinja Sampsou in obležala mrtva. * (Umorjeni orožniki) V Krivošiji so napadli črnogorski in hercegovski beguni-tihotapci orožniško patruljo treh mož, ko je s hercegovskih tal stopila na dalmatiuska. .lednega orožnika so zadeli tako, da je obležal mrtev, drugi je umrl čez nekoliko ur, tretjega pa so prenesli v vojno bolnico v Trebinje, ter je upati, da bode okreval. Kakor je izpovedal, je utegnilo biti napadalcev šest, ki so skriti streljali na patruljo, še preduo jih je ta mogla zagledati. * (Grozna železniška nesreča) se je pripetila dne 27. ra. m na postaji Rakovica bbzu Belega grada. Vršila se je tam cerkvena slavnost. Ko je zvečer prihrumel orijentni ekspresni vlak, ki ae niti ne ustavi v Rakovici, je velika množica ljudstva silila proti vlaku, da bi se odpeljala proti Belemu gradu. Trije izmej množ'ce so bili takoj mrtvi, trije težke poškodovani, število lahko ranjenih pa je tudi veliko. Jeden orožnik, ki je ljudi zavračal, je bil tudi povožen. * (Ljndožrci.) V koloniji Sierra Leone na obalih gornje Gvineje v Afriki so bili te dni obešeni trije zamorci, ki so se zašivali v leopardske kože in tako našemljeni napadali popotnike, katere so potem umorili in zavžili njih meso. tr: Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe av. Cirila in Metoda 1 Jk.--Ji Darila i Uredništvu našega lista je poslal : Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospod dr. Danilo Maja ro n, odvetnik v Ljubljana 2 0 kron, nauatatu venca na krsto Janka Vencajza. Književnost. — „Knjižnica za mladino". Snopič 8. Antona Martina Slomšeka spisi, zbrani za mladino Urejuje in izdaja Slorašekov odsek „Zaveže sloven skih učiteljskih društev". L P«smi. 1. Snopič za srednjo stopnjo. Zbral in uredil dr. Janko Bezjak. O Slomšeku se sme reči, da je prav za prav zgrešil svoj poklic. Vstvarjen je bi za učitelja, za vzgo jevalca in postal je škof, torej administrator. Pa tudi kot škof se je vsh svoje življenje mnogo zanimal za vzgojo duhovniškega naraščaja, na narod, na mladino pa ni mogel tako neposredno nplivati, kakor bi bil to storil, da je prišel na svoje pravo mesto. Se danes je Slomšek najznamenitejši pedagoški pisatelj in njegova dela zavzemajo še sedaj prvo in najodličiiejše mesto mej spisi, name njenim i pri prostemu narodu in mladini« časih sicer mora-lizuje nekoliko preveč, je tendenc i preočitua, ali vsi spisi, vse pesmi so polne blagih miwlij, plemenitih čustev, mično in zajedno poučne. Ker ni vse, kar je pisal, namenjeno učeči se mladini, je „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" sestavila poseben odsek, kateremu je naloga, zbrati in urejevati za mladino primerne Slomšekove spise in sedaj leži pred nami v ukusni in ceneni izdaji „Knjižnice za mladinou pr\i sešitok. Uredil ga je, jako spretno prof. dr. Bezjak. Izdajatelj je razdelil vsa pesmi tega snopiča v skupine in sicer po vsebini. Vseh pesmij je v tem snopiču 39. Želimo, da bi se ta snopič k^r največ razširil mej slovensko mladino. — „Kmetovalec" ima v št. IG. to-le vsebino: Šlebedrica; O napenjanju govedi; 0 podplat-nem vbodu na kopitu; Nasajanje rakov; Vpr*9enja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vosci c. kr. kmetijske družbe kranjske; Listnica uredirštva; Tržne cene. Dunaj 3. septembra. Neki tukajšnji list javlja, da postane grof Kielmansegg namestnik v Gradci. Iz zanesljivega vira čujem, da je ta vest neosnovana. Dunaj 3. septembra. Volitve v občiuaki zastop se začno že sredi tekočega meseca. Tretji volilni razred bo volil dne 17., eventu valne ožje volitve pa bodo dne 21. Dru^i razred bo volil dne 23., prvi razred dne 26. t. in. Vsled določbe tega termina je v levičarskih krogih nastala velika razburjenost. Dunaj 3. septembra. Nadvojvoda Ladislav, sin nadvojvode Jožefa, se je na lovu na južnem Ogerskem nevarno poškodoval. Paška se mu je sprožila in kroglja ga je zadela v nogo. Odnesli so ga nezavestnega z mesia. HiVOV 3. septembra. Oficijelno se po trjuje, da se je v Tarnopolu primerilo pet slučajev kolere. Jedna oseba je umrla. Iz Rusije se javlja, da se tam kolera s strahovito na-glostjo razširja, zlasti v Volinju, kjer je že več tisoč ljudij vsled nje umrlo. Šoti. j a 3. septembra. Revolucionarno gi banje v Macedoniji se je začelo z novo silo. Ustaši so napadli vas Tirnova v adrijauopol-skem vilajetu in konak ter vojašnico z dinamitom razstrelili. Mnogo oseb je bilo ubitih. Carigrad 3. septembra. Turški poslanik v Londonu je vladi sporočil, da je z lordom Salisburyjem govoril o armenskem vprašanju, da pa se je Salisbury izrazil skrajno brezobzirno. To je povod zatrjevanju, da odstopi minister unanjih del. Bero lin 3. septembra. Tukajšnji socijalisti so v imeni stranke brzojavno pozdravili francoske socijaliste, da tako protestu jejo zoper proslavljanje petindvajsetletnice bitke pri Sedanu. Narodno-gospodarske stvari. — Nakupovanje konj za o. in kr vojsko. Vsled prizadevanja samostalnoga konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske je c. in kr. vojno ministerstvo odredilo, da bode ' uradovata asentna komisija za remonte ter kupovala konje za c. in kr. vojsko v ponedeljek dne 4. oktobra dopo-ludue v Št Jarneju. Odsek poživlja vse kranjske, zlasti pa dolenjske konjerejce, naj pripeljejo pred imenovano komisijo tiste svoje konje, ki so na prodaj ter so sposobni, za vojno. Odsek se je trudil, da je dosegel ta velevažni čin, ki naj naredi našu kouje-ldjo bolj dobičkonosno, a sedaj je pa ležeče na konjerejcih, da pripeljejo pred asentuo komisijo obilo sposobnih konj, vsled česar se bode to nakupovanje vršilo redno vsako leto ter bode potem mogoča konjerejcem svoje konje bolje in lože prodajati. Pripeljati je konje skrbno osnažene, pravilno podkovane, r. ostriženimi biclji, z lepo uravnano grivo in ravne takim repom. Vaditi je tudi zadnje dui konje v pre-ptdjavanju, da se pokažejo lepi in gosposki. Iz uradnega lista. IsvrAllue t* I i *>k *<»k. oktobra v Ljubljani. Franceta Ž'etkota posestva v Senožečah, cenjena "00 <: d in 50 gld., dne 7. septembra in 9. oktobra v Si'liozeftth, Spominjajte Me dijaške in ljudske kuhinje pri (grafa in »tavali, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. co Čas opazovanja Stanje barometra v mm. IffiPA* Vetrovi ratura i Nebo Mokrina v mm. v 24 urah a. 3. * 9. zvečer 740 '3 7. zjutraj 7409 2. popol. 740-1 19*5* G brsivetr. 18 2° C sr. sever 27 0° Csr. vzjvzh. jasno soparno del. obl. 00 Odbor aktđemlćnega ferijalnoga društva „Sava" javlja prezalostno vest, da je ustanovitelj, tirat J IT. C Janko Vencajz dne 2. kimovca po kratki mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega, ki nam ostane v nepozabnem spominu, bode dne 4. t. m. v Št, Vidu na Dolenjskem ob 9. uri dopoludne. Naj v miru počiva! (1136) Srednja včerajšnja temperatura 20-6e, za 3 9' nad normalom. XDu.ri.ao sir =t "borza dne* :J. septembra 1895. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebrn . . Odrska zlata renta 4°/0. . . Ogerska kronska renta 4°/0 Avsfro-ogerske bančne delnice Nemški drž. bankovci za 100 mark iO mark......., . •^0 frankov......... C. kr. . 101 gld. 20 kr. . 101 ■ 45 n 122 a 90 • 101 ■ 30 ■ . 122 «5 . 99 * 95 ■ . 1061 B — 409 1» 25 i ■ 80 . 5y n 05 ■ 11 * 80 ■ 9 n 58 45 rt 55 • s 72 Akad. druitvo ,,Slovenija" javlja svojim p. n. članom in si. bratskim akad- društvom, da je njen zaslužen član, tovariš J- U. C. dne 2. kimovca po kratki mučni bolezni v Gospoda zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bo dne 4. t. m. v Št. Vidu na Dolenjskem ob 9. uri dopoludne. Naj v miru počiva! (1137) vzprejme takoj klub slovenskih biciklistov „Ljubljana". Povpraša nnj se v biolkliikem vezbališču: Emomka oesta it. 2. vi 139— D 1 Za odbor: stud. iur. Vladimir Ravnihar, t. č. predsednik. Btnd. iur. Viktor Sušnik, t. č. tajnik. Dijak vsprejme se v stanovanje s brano vred pri p. Jeri Pod-boršek v Kančevi hiši, Rimska cesta št. 12 (1135—1) Dve lepo meblovani sobi s posebnim vhodom, jedna z alkovenom, s« o|t-■■■. — VpraSu naj se hm 1'reilrnoveui trnu v Kapseh-ovl IiImI, II. nadstropje. (1131—1) ICvLpi-fci žali x\e>TčzčLo hišo pripravno za prodajainico pri župni cerkvi na deželi blizu Ljubljane. — Ponudbe naj se pošiljajo uprav-ništvu „Slovenskega Naroda". (1127—1) I 1 Kvarna so človeški polti vsa slaba, ostra polnena mila. Dobro toiletno milo mora biti strogo nevtralno, čisto, milo in tulsčno. Doering-ovo milo b sovo je v tem nedoseženo; zbok tega bi je moral vsakdor uporabljati pri toileti, ^vsled nje uporabe postane polt fina, lepa, nežna Dobiva se povsod^ komad po 30 kr. G (946-1) Beieralne zastopstvo: a. Motien & <'»., Dunaj. I., Lageek 3. V Ljubljani prodajata na debelo : Ant. Krisper in Vašo ivtnrir. G. ti. jlavno ravnateljitvo atiir. dri, zelenic. Izvod iz voznega reda Tr*13ak-trxs.*r» odi 2.. J-va-nAjev 1695. ■mMopno omanjsnl prUtaJalul bi odhajalnl cul omu«Dl »o s> " *imnr*pmhtn% tamu. Hradajaa-rTopakl «aa ja knjuaa oaaa t LJab- Uanl m » minntl napraj Odhod 1b LJubijan« (jul. kol.) OS 1M. mri S mtn. po no+i oaobal »tak » Trbla, Por, tabel, Haljah, Oav Iotm, Prannaiufaata, LJnbno, aai Salathal » Ausaae, iaohl, Omun, rtau, SolnatfruJ, L«nd-Oaatain, Zalt na jaisru, Inomoat, Curih, Htajr. Lino, RndaJevHa, eiaauj, BtarUlna var«, Efter, Karlova tu«, Kran-oore vara, Prago, Llpstjo, Dunaj Ha AjnMatten. CM) a mri IO min »Jutra) moaaal vlak * Noto tnr»to, Kooevla OS 7. mri tO mit«. mJutraO a—bnl vlaJs » Trbi«, Poutabel, Reljak, Oa-Iotoo, Fvanaanifaata, Tribun, Dunaj, imm Ralattial * Kolnog rad, Dim loj.'-:•>«, Pisanj, Martjiu« vara, K|iAr, PraAOOva vara, Karlovo vara, Pri-i« Llpako, Dunaj vla Amatotten. Oa T. uri 90 min ipwr mes*nl vlak v Miito mwin, Ki»n»v1*> Raarin taga ob uadaljah In praanikih ob S. uri HO minut popoludna> oaobni vlak ▼ Leaca-RIad Prihod v LJublJujto (ju«, kol.). Oa O. mri M min mjtitruj oaahui vlak • Duu.j« vla Amalaltan, Lip-»Hm, Praga, Franoovih vam*, rtarluvlh varov, Ktfra, Murijlulh »»ruv, PUnja, Radaiavio, Snnaja vla Amatattan, Upilja, Praga, Franoovih varov, Karliulh varov, Mgra, Marljinlli varov, Planja, Radajovlo, Bolno(«rada, lilno*. Btavra., Paria«, Oanavo( Onriha, Bragnloa, Inomoata, ZaUa um jaaara, Iiattd-Oaatatna, Ldnbnaga, Oalovca, Ven tabla, Trhlia Oft V. uri .IV mit*, ftopoludum motani vlak Is KoAavja, Movag* maata. Ob 4. uri OS min. pvftotutiu* atabnl vlak a Dunaja, I^Jubaega, Haiatliala, Raljaka, Oalovoa, Franaenafoata, Pnntabla, Trblia Ob V. uri 4 min. ftaV oaobni vlaJk a Dnnaja prako Amstataana In l.]!;)•!■ *u<.. Reljaka, Oalovoa, Poulahla, Trblaa Oa V. uri ya miM. ««e*«r maaani vlak la Koiavja, Nov«ara MoaU. Raann tega ob nadoUah in praanikih ob IO. uri 40 minut »vaoor oaobnt* vlak la Loaeo-Rleda. Ob a. s 11. H O- t»s os no tO uri 00 a t* M *C> . OS Odhod ls LJubljano (dr',, kol./ min. njutmj v Kamnik. , popoJatdta« , . w avi^nav* m m „ avf«w ,, „ |al«<1njl vlak la nb unrtaljah In praaulklh.) Prihod ▼ LJubljano ,<\tt. aol.). min. mjutra) la ftamulk* ,nm . đopotu4%%* a „ (O—IVO} _ j i sini nji vlak la ob naiieljab in praanikih. se vzprejmejo na hrano in stanovanje. Kje? iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (H, po v 4 12—l) Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. OO-pO [ ■ ■ Zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih xellič la lahko raztopljl-vega vapneneg-a železa. Steklenica % navuililum o porabi 50 kr., 12 Nteklenic 5 gld. Dobiva Be pri (819 3.r>) Ubaldu pl. 'rrnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. l*oill|m »e a obratno poato. Lekarna Trnk6czy v Gradci SE Razpis natečaja. Vsled sklepa občinskega zastopa na Voloskem z dne M. avgusta t. 1. ne otvori s tem natečaj na mesto občinskega tajnika /,i» iiM'Mtiio oImIho VoloMko-OpiatlJa. Plača, spojena s to službo, ustanovljena je na letnih 700 plač-I ivih v postK-ipat mli jednakih mesečnih obrokih. Proailci imajo niaf|iozh«j« «lo tiO. t. ni. svoje prošnje, opremljene s spričevali o svojem dosedanjem službovanju in v kojih je dokazati, da so popolnoma vešči v govoru in v pismu hrvatskega, taltjanskega in nemškega jezika in z drugimi eventuvelnimi priporočnimi pismi, vložiti pri podpisanemu. Glavarstvo občino Volosko dne 1. septembra 1895. (1138—1) Načelnik: Iftr A. Mtuiiger 1. r. Preselitev trgovine. Podpisana m dovoljujem naznaniti blav. občinstvu, da sem so s svojo prodajainico drobnega blaga, raznovrstnih šopkov in vencev preselila iz &pit*lske ulico st. \\ v zato zgrajeno barako v ..Zvezdi''. Priporočam najuljudneje p. n. cdjemnikora svojo zalogo rokovlo, nogovlo, predpasnikov, volnenih arajo, roboev, eoharpee, volnenih spodnjih kril itd., raznovrstnih venoev In šopkov, nagrobnih vencev s trakovi itd., ter protiiiu prav obilnega posota z veleupo&tovanjem Rozalija Podkrajšek !>iti~iilijski bolnici stvr. t v Oradci, v sobi ste v. ?>, ponudbena obravnava zaradi dajatve kuhinjskega posodja in bolničnih potrebščin za vojaške zdravstvene zavode v področji c. in kr.3. voja. Natančni pogoji se razvidijo iz pribitih razglasov in so na vpogled pri vseli vojaških zdravstvenih zavodih kornuga področja. Upravna komisija am-n c. in kr. garnizijske bolnice št. 7 v Gradci. Cesarsko-jubilejske cerkveno-1 Predzadnji zgradbene srečke a 1 pjd. | teden! (10.r>7—6) Glavni dobitek Sr©čls:e priporoča T- O. 2v£ ayer v 3L0 u. "bičani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Jon i p Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne-