Aktualno Ptuj. Cena ogrevanja bo za gospodinjstva nižja, za zavode višja O Stran 3 V Štajerski 1 i " . k r*-M Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Si i tai Ptuj, petek, 20. januarja 2023 Letnik LXXVI • št. 6 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,95 EUR OD ZAPORNIKA i= DO MILIJONARJA Ur TO G|noJ)'Acampo (24Kitchen) rfltalijanski kuhanfl kifgaspremlja^tuar kralj Karel lll. ; Botri (Kumovi) : l. " .'Slovenijo navdušuje nova izjemna serija ^Til Destrnik • Se obeta še ena mega odškodninska tožba? Doma starejših več kot očitno ne bo Čeprav bi morali v Zasadih, kjer je načrtovana gradnja doma starejših, že nekaj mesecev brneti delovni stroji, ni o gradbišču ne duha ne sluha, zemljišče pa še vedno sameva. Še več, občina Destrnik koncesionarju in investitorju ni zemljišča še niti prodala... Več na strani 2. Kmetijstvo Slovenija• Kučan: »Zadeva je ušla izpod nadzora« O Stran 5 Politika Ormož• Zupanič Domajnkova pred iztekom mandata v pokoj O Stran 5 V središču Podravje• Hrana iz trgovin namesto v odpadke dobrodelnim organizacijam O Strani 6 in 7 Podravje Sveta Trojica• Podpis pogodbe za najdražjo investicijo v občini O Stran 8 Aktualno Na Ptujskem ambulanta za neopredeljeni paciente ni potrebna I 1 ! Kronika • Divjih prašičev v okolju vednoo tudi blizu naselij Stran ■■ • v-v: v: t ' , MiEl; hmmmt ■i •/ It 3^19^202^1 WCwm . KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ v \ i VI % \ v !1* 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Destrnik • Se obeta še ena mega odškodninska tožba? Doma starejših več kot očitno ne bo Čeprav bi morali v Zasadih, kjer je načrtovana gradnja I doma starejših, že nekaj mesecev brneti delovni stroji, ni o gradbišču ne duha ne sluha, zemljišče pa še vedno sameva. Še več, občina Destrnik koncesionarju in investitorju Med- generacijskemu centru Destrnik, d. o. o., (MCD) ni zemljišča I še niti prodala, zato seveda gradnja še ni stekla in povsem , jasno je, da roka za dokončanje del, ki gaje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti določilo za konec letošnjega leta, ni več mogoče uloviti. Zasadi *t -- hoto: C Gradnja doma za starejše v Zasadih postaja vse bolj nerealna. Se občini po odškodninski tožbi za poslovne prostore v Janežovskem Vrhu obeta nova? Isti igralci, druga zgodba Ali spor med akterji pomeni konec projekta Zasadi, bosta strani trmasto vztrajali vsaka na svojem bregu in zavračali nadaljnjo komunikacijo, pogajanja, iskanje rešitve za dobro občanov? V zmedi nasprotujočih si trditev je namreč težko ugotoviti, kdo tu pije in kdo plača. »Očitno se bo ponovila že znana zgodba o tožbah in odškodninah,« meni opozicijski svetnik Robert Simonič, ki ima s tem v mislih skoraj milijonsko poravnavo, ki jo je Občina sklenila s podjetjem EmGrad, kije po Pukšičevem naročilu gradilo novo občinsko stavbo, potem pa prostorov njegov naslednik Vladimir Vindiš ni hotel odkupiti. »Predvolilne obljube bodo, kot kaže, ostale neizpolnjene, kar je škoda za naše ljudi.« Vodstvo občine bi moralo narediti vse, da podjetnikom nudi stimulativno okolje za investicije, pa meni Branko Horvat iz opozicije. »Zato ne razumem dviga kupnine za zemljišče. Kako komunicira Pukšič, da rad pogojuje in izsiljuje, pa tako že vemo. Glede na znane igralce, ki so se zdaj znova znašli tudi v tej igri, pa se bojim, da bo v prihodnje še grdo.« Kaj se je pravzaprav zgodilo oziroma kje se je zataknilo, da se je desetmilijonski projekt Zasadi, ki si ga je v svojem mandatu za enega najpomembnejših zastavil prejšnji župan Franc Pukšič, znašel v slepi ulici? Prodaja koncesije Za pridobitev koncesije se je namreč boril z vso vnemo in tudi ko mu v prvo ni uspelo, se ni predal. Lani je koncesijo dobil drugi investitor, podjetje Medgeneracijski center Destrnik (MCD) iz Medvod, ki ga je v ta namen ustanovil Jožef Duhovnik. In uspel. Gotovo tudi na račun Duhovnika, profesorja na ljubljanski strojni fakulteti in soustanovitelja nekdanje Krščansko demokratske stranke, kajti resorno ministrstvo je takrat vodila njena naslednica - NSi. Kmalu je postalo jasno, da Duhovnik doma ne bo gradil, saj je podjetje MCD s koncesijo vred prodal gradbincu Petru Emeršiču in sinu nekdanje direktorice ptujskega doma upokojencev Dejanu Doklu. Čeprav je Emeršič dolgoletni Pukšičev poslovni partner, pa se je, kot kaže, med njima kmalu zaostrilo pri višini kupnine za zemljišče, za katerega je že plačal stavbno pravico. Dvig kupnine za zemljišče »Vse do pridobitve koncesijske pogodbe leta 2022 je bila naklonjenost lokalne skupnosti zelo velika. Za leto dni smo pridobili stavbno pravico, s klavzulo, da nam občina v primeru pridobitve koncesije proda zemljišče v Zasadih, ki je v njeni lasti, in sicer približno 0,7 hektarja veliko gradbeno parcelo in 1,2 hektarja veliko kmetijsko zemljišče, na katerem je predviden park za stanovalce doma. Pukšič ter tedanja direktorica občinske uprave in današnja županja Vlasta Tetičkovič Toplak sta dejala, da bo cena odkupa celotnega zemljišča znašala nekje med 120.000 in 160.000 evrov. Sledilo je neprijetno presenečenje, saj je bila nato cena nastavljena na skoraj 200.000 evrov, pa še to samo za gradbeno parcelo. Kljub temu se je MCD prijavil na občinski razpis in vplačal varščino v višini deset odstotkov izklicne cene,« pripovedujeta Emeršič in Dokl ter dodajata, da je komunikacija postajala vse redkejša, občinska stran pa neodzivna in z vse več pogoji. Kupoprodajna pogodba, ki sta jo po večkratnih pozivih le dobila v podpis, naj bi bila nesprejemljiva zanju. Nesprejemljiva pogodba »Zato smo jo zavrnili in opozorili na vse zaznane nezakonitosti, ki so jih zapisali v pogodbo. Kmalu smo dobili novo, ki pa se ni bistveno razlikovala od prve, zato tudi te nismo hoteli podpisati, obenem pa smo zahtevali še vračilo varščine, kar so na občini odločno zavrnili, pogajanja so potem več ali manj zastala, dokončanje projekta do konca leta pa tako postaja vse bolj nerealno.« Očitke o zvišanju že dogovorjene višine kupnine za zemljišče in nesprejemljivih pogodbenih klavzulah, ki mu dopuščajo vmešavanja v projekt, Pukšič odločno zavrača. »V ponudbi so bile cene, pridobljene na osnovi najnovejših cenitev nepremičnin. Vrednosti teh nepremičnin je namreč cenilec ocenil že v preteklosti, a niso bile več v skladu s trenutnimi cenami. Višja cena glede na predhodne cenitve, 198.400 evrov brez DDV, je bila torej posledica spremembe razmer na trgu, ne pa samovoljne odločitve Občine Destrnik. Kar pa se kupoprodajne pogodbe tiče, je MCD v fazi pogajanj res podal pripombe k posameznim določbam, zato smo 13. oktobra lani poslali novi predlog, v katerem smo črtali vse določbe, s katerimi se predhodno ni strinjal in ni bilo več razloga, da te pogodbe ne bi podpisal. A je ni. Po tem datumu so aktivnosti povsem zastale, saj je bilo predvolilno obdobje, v MCD pa z vodstvom občine potlej niso vzpostavili nobenega stika oz. izkazali interesa po nadaljnji komunikaciji, ne takrat ne po imenovanju nove županje.« Pukšič: »Občina je storila vse« Kot še pravi Pukšič, bi moral dom svoja vrata za stanovalce odpreti že konec tega leta. »Dela po terminskem planu se niso izvajala, čeprav je Občina Destrnik na teh nepremičninah v korist MCD ustanovila stavbno pravico prav iz razloga, da se izgradnja začne že pred prodajo nepremičnin. Občina je v zadevi izpolnila vse, kar je bilo v njeni domeni. Roki iz pogodbe o koncesiji se sicer lahko podaljšajo, če za to obstajajo opravičljivi razlogi, kar mora predlagati koncesio-nar. Vendar Občini njegove namere niso poznane, zato se morate s tem vprašanjem obrniti na njih, saj gre za njihovo poslovno odločitev.« S povedanim se v MCD nikakor ne strinjajo. »Res je, da lahko zaprosimo za podaljšanje roka izgradnje. A kakšen smisel ima graditi v okolju, ki ti ne nudi nobene podpore? V projekt smo vložili že veliko truda in denarja, s takšnim odnosom se nam povzroča finančna škoda. Ker tudi novo občinsko vodstvo ne kaže interesa po na- daljevanju pogovorov, počasi ne bomo videli druge rešitve kot odškodninsko tožbo.« »Še vedno si želimo dom« Postopek javnega zbiranja ponudb za prodajo zemljišča se je kot neuspešen zaključil že v času starega vodstva, zato novo niti ni imelo podlage za opravljanje kakšnih aktivnosti, pa pravi Tetičk-ovič Toplakova. »Kot že rečeno, je bila popravljena pogodba poslana MCD, ki pa je v družbi niso podpisali. Ker je bil MCD edini ponudnik za nakup zemljišč, se je s potekom tega roka postopek javnega zbiranja ponudb za prodajo kot neuspešen zaključil. Če bi MCD novemu vodstvu pokazal interes za izgradnjo doma za starejše in s tem za nakup zemljišč, bi kljub zamudi roka za sklenitev prodajne pogodbe proučili pravne možnosti za ugodno rešitev. Interes Občine Destrnik namreč ostaja nespremenjen, dom za starejše na lokaciji Zasadi si namreč želimo, vendar nas iz MCD na to temo doslej še niso kontaktirali.« Senka Dreu Ptuj, Podravje • Kurentovanje trka na vrata Težave z zbiranjem sponzorskega denarja Za izvedbo javnega dela Kurentovanja ptujska občina že vrsto let v proračunu zagotavlja znesek v višini 50.000 evrov. Stroški izvedbe celotnega dogodka so se zadnja leta povzpeli na okrog 200.000. Razliko, dve tretjini skupnega zneska, praviloma predstavljajo sponzorska sredstva, a letos naj bi bile z zbiranjem sponzorskega denarja precejšnje težave. To je na spletnih omrežjih, kjer se je postavilo vprašanje o letošnjih finančnih nagradah za slikarska dela na Ex temporu, potrdila tudi županja Nuška Gajšek z besedami: "Drži, da smo v finančni zagati, ker se sponzorji ne odzivajo. Ampak iščemo rešitve in sem prepričana, da bomo vse rešili." Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, zadolženega za organizacijo javnega dela Kurentovanja, sočasno pa tudi za zbiranje sponzorskih sredstev, omenjenih težav ni želela potrditi, ni pa jih zanikala. Zagotovila je le, da bodo izvedeni vsi načrtovani dogodki, več o finančni konstrukciji pa bodo javnosti povedali šele na novinarski konferenci naslednji teden. Prejšnja leta se je strošek izvedbe Kurentovanja gibal okrog 200.000 evrov, direktorica Zavoda za turizem Ptuj pojasnjuje: »Le na 60. Kurentovanju je bilo več prili- vov od sponzorjev, zaradi okroglega jubileja, v sklopu slednjega smo tudi dodajali dodatne enkratne vsebine.« To je bilo leta 2020, ko so zabeležili prihodke v višini 300.000 evrov, od tega so sponzorji prispevali kar 220.000 evrov. V zadnjih dveh letih, ko uradno tega največjega festivala ni organiziral Zavod za turizem Ptuj, pač pa je potekal »spontano«, so bili tudi stroški bistveno nižji. Lani so za vse skupaj porabili 34.000 evrov, od tega je 15.000 evrov zagotovila občina, preostanek sponzorji. Kriza pa se očitno pozna tudi na tem segmentu. Kako uspešni bodo letos, bomo izvedeli šele, ko bodo predstavljene številke. Dejstvo pa je, da največji ptujski festival niti eno samo leto ni minil brez takšnega ali drugačnega zapleta, ki pa so jih na srečo vedno rešili uspešno. Dženana Kmetec Kakšna bo skupna vrednost izvedbe letošnjega Kurentovanja in koliko so doslej zbrali sponzorskih sredstev, za zdaj ni znano. Foto: CG petek • 13. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 Ptuj, Slovenija • Razlike med cenami ogrevanja ogromne, tudi 200-odstotne Na Ptuju bo cena za gospodinjstva nižja, za podjetja višja Javne službe (JS) Ptuj so objavile nov cenik za dejavnost ogrevanja. Gospodinjstva bodo po novem plačevala manj, poslovni odjemalci več. Variabilni del cene za gospodinjstva seje z dosedanjih 153,5 evra za megavatno uro znižal na 112,7 evra, za poslovni in industrijski odjem pa s 155 povišal na 173 evrov. Za vse kategorije so nekoliko dvignili tudi fiksni del cene. „Končna cena toplote za gospodinjski odjem je drugačna od ostalih skupin zaradi regulacije cen vhodnih energentov, predvsem plina. Trenutno še potekajo aktivnosti v smeri umestitve poslovnih odjemalcev v skupino, ki ima regulirano ceno zemeljskega plina. Če bo do tega prišlo, bomo znižali ceno tudi tem odjemalcem," so pojasnili v Javnih službah in navedli, da jim je uspelo rast cene toplote ukrotiti tudi na račun zamenjave energenta; po novem bodo poleg plina kurili še lesne sekance. Računajo, da bi s sekanci proizvedli 70 odstotkov potrebne toplotne energije. Doslej je ptujski sistem daljinskega ogrevanja poganjal izključno zemeljski plin. „Brez prehoda na lesno biomaso bi imeli poslovni in industrijski odjemalci še višjo ceno," so poudarili v JS. Na sistem daljinskega ogrevanja je na Ptuju priključenih 2.163 gospodinjstev, 20 poslovnih in en industrijski odjemalec. Med ve- Ptujčani so decembra po podatkih Agencije za energijo v podravski regiji plačali najdražje ogrevanje, 189 evrov, kar je tudi tretja najvišja cena v državi. Cena v Kidričevem je bila 140, Lenartu 120 in Mariboru 114 evrov. Foto: W¡k¡pedia V Trbovljah zaradi rekordno dragega ogrevanja protest Najdražjo ceno za ogrevanje plačujejo Trboveljčani. Po uradnih podatkih Agencije za energijo je decembrska položnica za 2,5-sobno stanovanje (69 m2) znašala skoraj 240 evrov, Trboveljčani pa so medijem pokazali položnice še s precej višjimi zneski. Zasoljene cene so občane razburile do te mere, da so v sredo dopoldan pred stavbo Komunale Trbovlje protestirali. Visoke zneske za ogrevanje so v največjem zasavskem mestu plačevali že pred energetsko krizo. Še dodatno naj bi se cene dvignile zaradi domnevne napake nekdanjega vodstva. Po poročanju medijev naj bi komunala zamudila standardni nakup energentov, ki jih je morala kasneje kupiti po precej višji ceni. V Trbovljah se je septembra zamenjalo vodstvo komunale, decembra pa še vodstvo občine. Novi župan Zoran Poznič je do preteklih potez komunale kritičen. Za zasavski spletni portal Zon je dejal: „Storjenih je bilo ogromno napak, prisotnih je bilo veliko nestrokovnosti in odločitev čez palec. Storili bomo vse, da čim hitreje najdemo vzvode, kako pomagati občanom. Trenutno je edini način pomoči sistem sofinanciranja pri plačilu stroškov daljinskega ogrevanja." Situacija v Trbovljah kar precej spominja na ptujsko, kjer so Javne službe že pred energetsko krizo v letu 2021 kupile plin po bistveno višji ceni od predhodne, kar je zneske na položnicah za ogrevanje pognalo v nebo. Medtem ko Trbovlje pri cenah ogrevanja nosi zlato medaljo, mu Ptuj sledi z bronasto. Ptujski stroški ogrevanja so bili namreč decembra tretji najvišji v državi. Tudi Ptujčani so se v Javnih službah lotili pregleda, kaj je šlo narobe pri nabavi plina, da je cena tako neverjetno zrasla. Nadzor in poročilo sta pokazala, daje bilo vse po črki zakona. Uporabniki daljinskega ogrevanja so na Ptuju v protest proti visokim cenam spisali peticijo, pod katero se je podpisalo več kot 400 ljudi. Mestni svet o peticiji in v njej navedenih zahtevah ni nikoli razpravljal, čeprav so pobudniki iz civilne iniciative na občino to pobudo večkrat naslovili. Zahtevali so tudi, da bi Javne službe, če so pri prvem neuspelem razpisu za plin, ko so bile cene še nižje, res naredile napako, sofinancirale del stroškov ogrevanja. To se seveda ni zgodilo. čjimi poslovnimi in industrijskimi kupci toplote so zdravstveni dom, bolnišnica, vrtec, šolski center in delavnice Slovenskih železnic. V lanskem letu so JS Ptuj gospodinjstvom dobavile dobrih 6.700 MWh toplote, poslovnim odjemalcem pa 6.450. Celoletni prihodki in poslovni izid na dejavnosti še niso znani. Imajo pa mestni svetniki v gradivu za ponedeljkovo sejo poročilo o prihodkih podjetja za devetmesečno obdobje. Prihodki na dejavnosti ogrevanja so se v primerjavi z letom prej dvignili za 183 odstotkov; predlani so do vključno tretjega kvartala leta (septembra) znašali 980.000 evrov, lani 1,8 milijona evrov. Višji prihodki so rezultat višjih cen, ki so se zaradi visoke nabavne cene plina za uporabnike v letu 2022 drastično zvišale. Ptujska položnica bo imela za 30 evrov nižji znesek V skladu z novim cenikom bodo Ptujčani za ogrevanje plačevali manj. V Javnih službah so pojasnili, da se bo cena za gospodinjstva znižala za dobro petino. Ilustrativni izračun za 65 m2 veliko stanovanje z mesečno porabo 0,776 MWh toplote je pokazal razliko v ceni 31 evrov. Po dosedanjih cenah je Stroški ogrevanja za 2,5-sobno stanovanje Mestna občina Povprečna cena Ptuj 189 Nova Gorica 131 Ljubljana 117 Maribor 114 Slovenj Gradec 108 Celje 98 Velenje 80 Murska Sobota 79 znesek na položnici za predvideno porabo znašal 142 evrov, po novem bo 111 evrov, razlika je 21,6 odstotka. Na vprašanje, koliko dražje bo ogrevanje v javnih zavodih, ki so priključeni na sistem, so v JS Ptuj ocenili, da okoli 10 odstotkov. „Točni znesek je težko napovedovati, saj je končni strošek odjemalca toplote v relativno visoki meri odvisen od letne porabe posameznika in intenzivnosti zime. Če bi odjemalec porabil popolnoma enako količino toplote, bi se strošek povišal za slabih 10 odstotkov." V Trbovljah 239 evrov, Kamniku 75 evrov Agencija za energijo spremlja cene 54 izvajalcev daljinskega Vir: Agencija za energijo, december 2022 ogrevanja v Sloveniji. Preračun cen velja za 2,5-sobno stanovanje z 69 m2 ogrevalnih površin v stanovanjskem bloku. Agencija izračunava povprečno maloprodajno ceno. Izračun, ki ga povzemamo, je za december 2022. Najdražje ogrevanje plačujejo v Trbovljah (239 evrov), druga najvišja cena je v Idriji (195 evrov) in tretja na Ptuju (189 evrov). S ceno 186 evrov sledijo Slovenske Konjice (en sistem) in Šempeter - Vrtojba. Najcenejše je ogrevanje v Kamniku (75 evrov), manj kot sto evrov plačujejo tudi v Preddvoru na Gorenjskem, Kočevju, Murski Soboti, Lendavi, Celju, Velenju, Na-zarju, Vranskem, Zagorju ob Savi in na enem od dveh sistemov v Slovenskih Konjicah. Mojca Zemljarič Foto: CG Podravje, Ptuj • Dva zdravnika še vpisujeta nove paciente Na Ptuju ambulanta za neopredeljene paciente ni potrebna Glede na uradne podatke o številu pacientov, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, je ministrstvo za zdravje Zdravstvenemu domu Ptuj omogočilo možnost odprtja kar treh ambulant za neopredeljene. A evidence so očitno zajele veliko takih, ki niti ne iščejo oz. ne potrebujejo zdravnika. V Spodnjem Podravju sta namreč še vedno dva, ki sprejemata nove paciente, zato ambulante za neopredeljene za zdaj ne bodo odpirali. „Zdravnika, ki delata v Zavrču in Juršincih, še vedno vpisujeta nove paciente, saj ne dosegata 1895 glavarinskih količnikov. Da bi lahko ambulanto za neopredeljene odprli, morajo biti vsi notranji resursi izkoriščeni. Navodila ministrstva so zelo jasna. Glede na to, da se nam junija pridruži še ena zdravnica, predvidevam, da sploh ne bo treba odpirati ambulante za neopredeljene, saj bomo zadeve reševali drugače. Seve- da se vse lahko hitro spremeni, ampak za zdaj so predvidevanja takšna. Pozivam pa vse, ki nimajo izbranega zdravnika, da se čim prej vpišejo pri tistih, ki še sprejemajo nove paciente,« pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Po njenih podatkih doslej med pacienti v Spodnjem Podravju ni bil izkazan niti povečan interes za vpis, kar bi lahko bila podlaga za odprtje ambulante za neoprede- ljene. Po podatkih naj bi sicer bilo na območju, ki ga pokriva ZD Ptuj, kar 3.000 posameznikov brez izbranega zdravnika. Del teh najbrž predstavljajo tujci, ki imajo sicer v Sloveniji stalno prebivališče, a bodisi delajo v tujini bodisi imajo tam zdravnika. Takšnih, ki jim dejansko nikakor ne uspe najti izbranega osebnega zdravnika, na našem območju očitno še zdaleč ni toliko kot drugje po državi. Zanimivo je, da tudi med zdravniki v ptujskem ZD Ptuj ni bil izkazan prevelik interes za delo v teh ambulantah, ki bodo zelo dobro plačane. Petek Uhanova pravi, da so se ponudili trije od skupno 23 zdravnikov: »Mi imamo zadeve znotraj zavoda dobro organizirane, da delo teče, kot mora. Tako bomo skušali delati tudi v prihodnje. Pacient je pri nas vedno v ospredju.« Dženana Kmetec Metka Petek Uhan: »Vse, ki nimajo izbranega zdravnika, pozivamo, da čim prej kontaktirajo tiste, ki še sprejemajo nove paciente.« Foto: CG 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2023 Središče ob Dravi • Okrepljena kadrovska zasedba Zaposlili komunalnega delavca Na občini Središče ob Dravi so se odločili okrepiti kadrovsko zasedbo. Zaposlili so komunalnega delavca, preko javnih del pa planirajo še dve zaposlitvi. Občina je še pred koncem leta dobila proračun za 2023. Nov občinski svet je namreč potrdil omenjeni dokument. Ta se sicer v primerjavi z osnutkom proračuna, ki ga je pripravilo še prejšnje vodstvo, bistveno ne razlikuje. Poleg transfernih prihodkov je največja sprememba pri kadrovskih prihodkih, kjer se zbira izkupiček od prodaje občinskih nepremičnin. Na tej postavki planirajo za kar 200 % višje prihodke -namesto okoli 55.000 tako načrtujejo 113.000 evrov. Proračun v primerjavi s prvotnim predlogom sicer predvideva za okoli 130.000 evrov višje prihodke, v višini 3,27 milijona evrov, ter odhodke, načrtovane v višini 3,23 milijona evrov. Za investicije je načrtovanih dobrih 1,1 milijona evrov. Največ denarja planirajo za izgradnjo obrtne cone Lipje, med večjimi predvidenimi naložbami je še nadaljevanje rekonstrukcije vodovodnega omrežja ter projekt Drava Natura. Zadolževanje v tem letu ni predvideno. Župan Toni Jelovica pa je ob potrditvi proračuna že napovedal rebalans. Občinski svet v novi sestavi je potrdil predlog proračuna za letošnje leto, župan Toni Jelovica pa je že napovedal rebalans. Sicer pa so se na občini odločili tudi kadrovsko okrepiti, saj nameravajo kompletno prevzeti vzdrževanje vseh občinskih zelenic in površin, zaposleni bodo skrbeli tudi za čiščenje pločnikov in še marsikaj. Enega komunalnega delavca so že zaposlili, načrtujejo še dve zaposlitvi preko javnih del. Poleg tega pa nameravajo nabaviti večnamenski traktor za urejanje oz. košnjo površin. Župan pravi, da na račun novih zaposlitev ne pričakuje višjih stroškov, saj jim ne bo več treba plačevati zunanjega izvajalca za košnjo. Monika Horvat Cirkulane • Po burni debati uspeli formirati občinske odbore Nekateri svetniki v več odborih, Jurgec niti v enem Na prvi redni seji občinskega sveta Cirkulane je bilo precej burno. Novoizvoljeni svetnik Vili Jurgec je namreč izrazil nezadovoljstvo, ker ni bil imenovan v nobenega izmed štirih občinskih odborov. Kot je zatrdil ni vedel da bi se moral kot neodvisni svetnik za to funkcijo predlagati sam. Občina je do 3. januarja letos zbirala predloge za imenovanje v občinske odbore in druga delovna telesa. Do roka so prejeli šest vlog, ki so jih podali svetnik Vili Jurgec ter občinski odbori SDS, SD, Konkretno, SLS in regijski odbor NSi. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja (Komisija) v sestavi Ivan Hemetek (SLS), Jernej Golc (Konkretno) in Primož Horvat (SDS) se je sestala že naslednji dan ter vse vloge pregledala in pripravila predloge za vsak posamezni občinski odbor. Zasedanju je prisostvovala tudi županja Antonija Žumbar. Svetniki so vse predloge na prvi seji občinskega sveta podprli, vendar ne soglasno. Roke ni dvignil neodvisni svetnik Vili Jurgec: »Nikakor ni pošteno, da so nekateri svetniki v več odborih, sam pa nisem niti v enem. Tudi jaz bi rad aktivno sodeloval pri nadaljnjem razvoju naše občine. Kandidiral sem zato, ker želim delati. Pri tem me podpirajo tudi moji volivci,« je dejal. Kot so pojasnili predstavniki komisije, Jurgca niso mogli uvrstiti v nobenega izmed odborov, saj bi se moral za člana predlagati sam, česar pa ni storil. Z njegove strani so do roka prejeli samo dva predloga, in sicer je za člana nadzornega odbora predlagal bivšega župana Janeza Jurgca, za člana odbora za okolje in prostor pa svojega nečaka Tadeja Jurgca. Oba so zavrnili. Nouoizuoljeni svetnik Vili Jurgec (na levi) je ostal brez funkcije v občinskih odborih. Jurgec ni vedel, da bi se moral predlagati sam Ob tem je treba dodati še, da je Jurgec v času lanskih lokalnih volitev za novega župana podprl svojega brata Janeza Jurgca in ne Žumbarjeve. Jurgec je prav tako že vrsto let politično aktiven, saj je bil osem let član odbora za okolje in prostor občine Cirkulane ter član izvršnega odbora občinske SDS. Prav zato se je marsikdo začudil njegovi trditvi, da ni vedel, da bi se moral za člana odborov predlagati sam. Je pa to storil na sami seji, kar mu po njegovem mnenju omogoča statut, vendar ni dobil zadostnega števila glasov. »Če si v občinskem svetu sam, ne moreš veliko narediti. Drugi te žal preglasijo,« je še dodal Jurgec, ki bi si želel delati v katerem koli odboru. Svetnik Mitja Arbeiter (SDS) je izpostavil, da so vsi imeli možnost do roka podati vlogo za člane v občinskih odborih. »Ne moremo na seji odločati o tem, kdo bo sedel v nekem odboru in kdo ne ter iskati zamenjave,« je dejal Arbeiter. Da nimajo več veliko časa za formiranje delovnih teles, saj je treba čim prej začeti resno delo, pa je poudarila županja Žumbarjeva. Na pobudo svetnika Ivana He-metka namerava občina letos povečati število članov v odboru za gospodarstvo, kmetijstvo in gospodarsko infrastrukturo s tri na pet. Jurgec upa, da bo lahko aktivneje vključen vsaj na tem področju. Je pa dobil mesto v svetu zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč. Estera Korošec Ptuj • Višja vrednost točke uporabnine, občinskih taks in najemnin Več bodo plačevali sejmarji, organizatorji prireditev, najemniki garaž ... Predvidoma od 1. februarja naprej bo vrednost točke za izračun uporabnin in občinskih taks v Mestni občini Ptuj višja za dobrih deset odstotkov. To podražitev bodo čutili predvsem oglaševalci, gostinci, ki imajo v uporabi javno površino za potrebe postavitve letne terase, izvajalci prireditev, sejmarji. Višje cene se obetajo tudi najemnikom občinskih poslovnih prostorov in garaž. Predlog, ki so ga pripravili na ptujski občini, mestni svet pa ga bo obravnaval v ponedeljek, predvideva podražitev skladno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Glede na podatke Statističnega urada RS je ta v letu 2022 znašala 10,3 %, prav za toliko se na Ptuju zvišuje vrednost točke. Nova vrednost za izračun uporabnin in občinskih taks bi tako znašala 0,095 evra. Kot primer smo vzeli gostinski vrt velikosti 50 m2. Doslej je uporaba površine, ki jo je najemnik plačeval občini, mesečno znašala 103 evre (prva cona, strogi center mesta), poslej bo (če bo predlog potrjen) ta znesek za okrog deset evrov višji. Prilagoditev oziroma dvig cen zadeva tri občinske odloke, o rabi javnih površin, o oglaševanju in o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem. Prvi, kot rečeno, opredeljuje cene najema javne površine za gostince, premične prodajne objekte, prodajna mesta na sejmih, izvedbo javnih prireditev, šotorov... Odlok o oglaševanju pa Na podlagi zvišanja vrednosti točke in predvidenih oddaj poslovnih prostorov občina od najemnin v tem letu načrtuje prihodke v višini 350.000 evrov. določa pogoje in merila za postavitve samostojnih, svetlobnih ali drugih oglaševalskih objektov, raznih oglasnih panojev, tabel, transparentov ipd. na javnih mestih na območju MO Ptuj. Dražji tudi najem garaž Spremembe pa se obetajo tudi na področju oddajanja poslovnih prostorov in garaž v najem. Tudi v tem primeru daje občinska upra- va mestnemu svetu v potrditev predlog za dvig vrednosti točke, ki je osnova za izračun in plačilo najemnine. Zadnji dve leti je točka znašala 1,7615 evra, predvidena je podražitev v enakem obsegu kot pri prej navedenih odlokih, deset odstotkov, kar pomeni, da bi nova vrednost točke znašala 1,9429 evra. S predvidenim povišanjem bodo najemniki poslovnih prostorov in garaž plačevali za 10,3 % višje najemnine. Na podlagi tega in predvidenih oddaj poslovnih prostorov v letu 2023 občina načrtuje prihodke iz najemnin v višini 350.000 evrov. O vseh predstavljenih in napovedanih spremembah oziroma povišanjih cen se mora dokončno izreči še mestni svet. Šele nato, ko bodo predlogi potrjeni, bodo navedene novosti stopile v veljavo. Dženana Kmetec Foto: MH Foto: CG Foto: CG petek • 20. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 5 Slovenija • AVK: »Mlinarji so se dogovorili za enotne cene in pogoje odkupa pšenice« Kučan: »Zadeva je ušla izpod nadzora« Agencija za varstvo konkurence (AVK) je odločila, da so se podjetja Mlin Korošec, Mlinopek, Mlinotest, Panvita ter Žito leta 2020 dogovorila o odkupnih cenah pšenice. Daniel Korošec iz Mlina Korošec je začuden in presenečen nad tovrstno odločitvijo, saj da so pogovori o cenah žit vedno potekali, in to pod okriljem kmetijskega ministrstva. Foto: Črtomir Goznik Agencija za varstvo konkurence je ugotovila, da so se podjetja Žito, Mlinotest, Mlinopek, Panvita in Mlin Korošec dogovorila in si izmenjala informacije o odkupni ceni pšenice. Agencija je lani spomladi napovedala začetek preiskave zoper več mlinarskih podjetij, ki naj bi se dogovarjala o cenah. Sedaj je izdala odločbo, v kateri je zapisala, da naj bi se omenjena podjetja 6. julija 2020 sestala na neformalnem sestanku in se dogovorila ter si izmenjala informacije o odkupni ceni pšenice v letu 2020. »Stranke postopka so po sestanku tudi sprejele cenike, v katerih so vse določile enake odkupne cene za posamezne kakovostne razrede pšenice oziroma so določile odkupne cene, ki se med seboj razlikujejo zgolj minimalno. Vse navedeno predstavlja omejevalni sporazum oziroma usklajeno ravnanje, katerega cilj je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju Republike Slovenije,« so zapisali. Slovenska mlinarska podjetja so ugotovitvam agencije ves čas postopka nasprotovala in zatrjevala, da s svojimi ravnanji niso kršila pravil varstva konkurence in da so očitki agencije o omejevanju konkurence neutemeljeni. Odločba agencije še ni pravnomočna, saj imajo stranke postopka zoper njo pravico do sodnega varstva. Kako bo ukrepal Mlin Korošec, še ni znano, saj jim tudi odločbe še ni uspelo temeljiteje preučiti. Tako je Daniel Korošec ponovil povedano ob uvedbi postopka, ko ga je presenetil in začudil začetek preiskave. »Dogovori v okviru žitne verige so vedno potekali, in to na pobudo pridelovalcev in pod okriljem kmetijskega ministrstva, pa niso bili označeni za kartelno dogovarjanje.« Ob tem je poudaril, da je Mlin Korošec vedno prvi objavil odkupne cene in pogoje odkupa, kar ga je lani drago stalo; spomnimo, da so bile odkupne cene v za-bovškem mlinu krepko (od 20 do 55 evrov) nad odkupnimi cenami Žita za tono pšenice. »Takrat je bila takšna situacija na trgu, oblikovali smo cene, ki so se nam zdele primerne in danes se soočamo s posledicami naše odločitve. Na naš trg prihaja cenejša moka iz tujine, tako da smo že izgubili nekaj kupcev, tudi večje pekarsko podjetje iz Podravja.« Pogovori in dogovori so nujni Osrednji pogajalec v žitni verigi na strani kmetov in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan pravi, da drži, da so bile leta 2020 enostransko izračunane in dogovorjene odkupne cene pšenice, prav tako pogoji odkupa. Spomnil je na zadnji sestanek v Murski Soboti že v času začetka žetve poleti 2020. »Mlin Korošec se je potegoval, da bi se dogovorili za ceno, ampak gospodarska zbornica je takrat zavzela mnenje, da se počaka na prve analize in podatke. Sejo smo prekinili, nato pa sem bil obveščen, da so se odkupovalci tudi z zbornico kmetijskih in živilskih podjetij sestali na znani lokaciji v Prekmurju, še isti dan pa so bile znane cene. To je bilo tudi zadnje srečanje žitne verige.« Kaj sedaj sledi, Kučan ne ve. Pravi pa, da bo potreben pogovor predstavnikov kmetov in deležnikov v nekdaj žitni verigi. »Ne more se vsak kmet ali vsaka zadruga posebej pogajati za odkupne cene, ki pa morajo temeljiti na izračunih stroškov pridelave žit.« Služijo tisti, ki ne bi smeli Dosežena lanska cena je bila kljub vsem podražitvam dobra in je pokrila visoke stroške pridelave. In kakšna so pričakovanja glede odkupnih cen letine pšenice 2023? Trenutno je še preveč neznanega, pravi Kučan, predstavniki kmetov, torej zbornica in sindikat, pa se bosta zavzemala, da bi odkupna cena sledila proizvodnim stroškom. »Upamo, da bo do žetve sprejeta tudi izbrana kakovost za žita, kar pomeni, da bodo mlevski izdelki iz slovenske pšenice posebej označeni, in tisti, ki bodo želeli biti vodilni na področju mlevskih izdelkov, se bodo morali začeti odločati za slovensko pšenico. Kmetje pa se bomo, tako kot se tudi mlinarji, obnašali tržno. Če bo Italijan ponudil boljšo ceno, bomo pšenico prodali pač njemu.« Pridelovalec žit in kmečki aktivist pa glede podražitev še pravi: »Podražitve so bile in so posledica špekulacij. Najbolj so zaslužili in še vedno služijo tisti, ki bi najmanj smeli, torej špekulanti, trpijo pa tisti, ki niso dolžni trpeti cen, to so končni potrošniki. Zadeva je ušla izpod nadzora.« Mojca Vtič Foto: Vestni k »Prav je, daje agencija opozorila na sporne prakse mlinarskih podjetij in na enostranske odločitve, vendar pa ne moremo pričakovati, da se bo vsak kmet ali vsaka zadruga posebej pogajala glede izhodiščnih cen,« meni Franc Kučan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in poljedelec. Ormož • V Zdravstvenem domu iščejo novega direktorja Zupanič Domajnkova pred iztekom mandata v pokoj Sedanja direktorica Vlasta Zupanič Domajnko bo predčasno končala mandat, ki bi ji sicer potekel čez dobro leto dni, prvega februarja 2024. Funkcijo bo opravljala predvidoma do konca aprila letos, ko bo izpolnila pogoje za starostno upokojitev. Svetu zavoda je že napovedala predčasno končanje mandata zaradi upokojitve, ta pa je šel v iskanje novega direktorja. Konec decembra je objavil razpis, nanj se je bilo mogoče prijaviti do prejšnjega petka. »Prijave kandidatov lahko pridejo po pošti še v tem tednu. Glede na to, da so vsi postopki v zvezi z razpisom še v teku in še niso zaključeni, o samih prejetih kandidaturah ne moremo govoriti,« je dejal pred- sednik sveta zavoda Aljaž Čibej in nadaljeval: »Glede na časovnico razpisa ima svet zavoda dovolj časa za izpeljavo celotnega postopka izbire in imenovanja novega direktorja.« V javnosti se sicer kot možen kandidat pojavlja strokovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec, a nam je potrdil, da se za ta položaj ne bo potegoval. Zupanič Domajnkova zavod vodi že četrti mandat. Glede predčasne- Foto: ZD Ormož Kdo bo po upokojitvi sedanje direktorice Vlaste Zupanič Domajnko, ki zavod vodi že četrti mandat, prevzel funkcijo, še ni znano. ga odstopa s funkcije so se pojavila ugibanja, ali je med razlogi morda tudi sporna spletna dražba sosednje vile ob zdravstvenem domu, zaradi katere je lani letelo precej kritik na račun vodstva; češ da naj bi objekt (z dvigovanjem cene brez konkurenčnih ponudb) precej preplačalo. Direktorica je sicer očitke o oškodovanju javnih sredstev zavrnila. Monika Horvat Sp. Podravje • Višje cene komunalnih storitev Širec: »Spremembe cen so nujne« Ormoški občinski svet je na zadnji seji že potrdil višje cene komunalnih storitev, to je oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter ravnanja s komunalnimi odpadki. Komunalna in smetarska podjetja na Ptujskem pa z oblikovanjem novih elaboratov, ki opredeljujejo cene, še čakajo. Foto: Pexels Župan Juršincev Robert Horvat je na seji občinskega sveta ta teden povedal, da so župani že pridobili informacije o okvirnem dvigu cen za vodo in kanalizacijo. Ob porabi 10 m3 vode bi podražitev za vodo lahko znašala 5, podražitve za kanalizacijo pa 6 evrov. „V tem trenutku eventualna podražitev še ni jasna. Ko in če bo prišlo do predloga za spremembo cene, jo bomo posredovali na občino v potrditev. Pred potrditvijo cene je nesmiselno pripravljati kakršnekoli izračune, saj s tem prejudiciramo odločitev mestnega sveta," so povedali v Javnih službah Ptuj, ki skrbijo za odvoz odpadkov v mestni občini Ptuj sosednji Dornavi. V Čistem mestu Ptuj, ki je koncesionar za smeti v občinah Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Žetale, Videm, Cirkulane, Zavrč, Trnovska vas, Sv. Andraž in Destrnik, so navedli, da so trenutno v fazi priprave novega elaborata, zato odgovorov o podražitvah ne morejo podati. „Pričakujemo, da bodo projekcije novih cen znane v začetku februarja." Višje cene storitev, omrežnin le minimalno Zadržani s pojasnili o konkretnih zneskih ali deležih podražitev so tudi v Komunalnem podjetju Ptuj, ki celotno ptujsko regijo oskrbuje s pitno vodo, v večini lokalnih skupnosti so koncesionar za odpadne vode, v štirih skrbijo še za odvoz smeti. Direktor Janko Širec je sicer potrdil, da se višjim cenam na položnicah ne bo moč izogniti. „Podražitev vseh gospodarskih javnih služb, ki jih izvajamo, načrtujemo v prvih treh mesecih leta. Glede na gibanje cen materiala, storitev ter energentov so spremembe cen nujne. Izračuni so v teku, spremljamo državne ukrepe, ki se nanašajo na subvencioniranje cen električne energije. Vpliv morebitne državne subvencije se lahko močno odraža v sami kalkulaciji cen. Ko bomo imeli natančne podatke ter zagotovila pristojnega ministrstva, bomo tudi izračune potrebnega povišanja temu prilagodili." Širec je dodal, da se bodo pri vodi in kanalizaciji v glavnem dvignile cene storitev, torej tisti del zneska s položnice, ki pripada njim. „V tem trenutku je poudarek na povečanju lastnih cen storitev, kot posledica neposrednega pokrivanja naraščajočih stroškov energije, materialov in stroškov dela. Cene omrežnin, ki so prihodek občin, se bodo predvidoma korigirale minimalno. Predvidevam, da bo za oskrbo s pitno vodo v regiji predlagana enotna cena, za odvajanje in čiščenje odpadne pa različne." MZ Ptuj • KKS ostaja na Slovenskem trgu Telemach zaprl pisarno v mestu Podjetje Telemach je z novim letom zaprlo svojo poslovalnico v centru mesta, na Slovenskem trgu 1. To sicer naj ne bi bila nujno dokončna poteza. Neuradno je slišati, da potekajo nekateri dogovori o možnosti partnerstva po sistemu fran-šize. PodjetjeTelemach je pred petimi leti prevzelo podjetje Teleing z Razkrižja, s tem pa tudi večino njihovih uporabnikov. Telemach je doslej posloval na treh lokacijah, na Špindlerjevi ulici (Mercator center), na Ormoški cesti (Qlandia) in na Slovenskem trgu 1. Prostore na Slovenskem trgu so pred časom sodobno uredili, a kljub temu sprejeli poslovno odločitev o zaprtju. K sreči vsaj ne bodo popolnoma prazni. Na ptujski občini, ki je lastnica teh prostorov, pojasnjujejo, da ostaja na tem naslovu Kabelsko komunikacijski sistem Ptuj (KKS). Ta je bil že doslej prisoten na tej lokaciji, skupaj z navedenim podjetjem. Neuradno pa je slišati tudi, da se Telemach nagiba še k eni rešitvi, ki bi bila dobra tudi za Ptujčane, oddaji franšize za mestno poslovalnico. Dogovori naj bi bili v teku. Dženana Kmetec 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 20. januarja 2023 Sp. Podravje, Slovenija • Hrana s trgovin namesto v odpadke dobrodelnim organizacijam in v pomoč ljudem v materialni stiski Dušna pastirja Marijan in Primož skrbita, da hrano Nekateri trgovci hrano pred iztekom roka, ki jo umaknejo s prodajnih polic - še uporabne sveže pekovske izdelke, kruh, sadje in zelenjavo - po zaprtju poslovalnic razdelijo dobrodelnim organizacijam. Hofer podari 74 ton hrane mesečno, Lidl je je v enem letu razdelil okoli 240 ton. Dobrodelne ustanove so za donacije zelo hvaležne, saj z njimi pomagajo številnim ljudem, ki so v materialni stiski. Dekan iz dekanije Ptuj-Zavrč in župnik pri sv. Martinu na Haj-dini Marijan Fesel ter hajdinski kaplan Primož Lorbek v imenu Nadškofijske Karitas Maribor hrano pri Hoferju na Zagrebški cesti na Ptuju prevzemata štirikrat tedensko, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah. Hofer sodeluje s 25 dobrodelnimi organizacijami Trgovska družba Hofer donacije hrane izvaja od leta 2017, v projekt Donirana hrana so kot prvi večji trgovec v Sloveniji oktobra 2021 priključili vseh svojih 91 poslovalnic. „V okviru projekta več kot 10.000 socialno ogroženim in ranljivim skupinam v vseh trgovinah skupaj doniramo v povprečju 74 ton hrane mesečno. Med donirano hrano prevladujejo sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki ter drugi za donacijo primerni izdelki. Na področju prevzema in razdeljevanja hrane sodelujemo s prostovoljci iz 25 socialnih in humanitarnih organizacij. Na ptujsko-ormoškem območju s tremi socialnimi organizacijami, in sicer Škofijsko karitas Maribor in Lions klubom na Ptuju ter Mladinskim svetom v Ormožu. Ker prevzemanje in razvoz hrane za organizacije predstavlja opazen strošek, smo jim v 2021 ob svetovnem dnevu hrane namenili donacijo 17.800 evrov za pokritje logističnih in drugih stroškov iz naslova projekta Donirana hrana. Odzivi odjemalcev hrane so pozitivni, prav tako smo pri Hoferju zadovoljni, da z donacijami lajšamo stiske in nudimo pomoč tistim, ki jo potrebujejo." „Začela sva pred tremi leti, pred tem je Nadškofijska Karitas prevzemala donirano hrano v trgovinah po Mariboru. Ponudila se nam je priložnost, da bi lahko začeli prevzemati hrano v Hoferju na Ptuju. Na dekanijski Karitas smo se o tem pogovarjali, za prevzem smo se odločili v hajdinski in žetalski župniji ter župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju. Od začetka smo hrano prevzemali enkrat tedensko, vsak je prišel na vrsto na tri tedne. Zadnje leto dni Hajdinčani prevzemamo hrano štirikrat, Žetale in Ptuj pa vsak po enkrat. Ostale župnije v dekaniji Ptuj-Zavrč se za sodelovanje niso odločile. Hrana je običajno pripravljena deset minut po zaprtju trgovine. Na domu pri eni od sodelavk ali pa v veroučni učilnici jo sortiramo in razdelimo prejemnikom, to je okoli 30 družin in nekaj posameznikov, zlasti starejših. Nekateri si jo pridejo iskat sami, Dekan Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek iz župnije sv. Martina na Hajdini s polic umaknjeno hrano pri Hoferju na Zagrebški cesti na Ptuju prevzemata štirikrat na teden. drugim jo dostavimo," sta povedala dekan Fesel in kaplan Lorbek. Po novem bodo hrano prevzemali še na Volkmerjevi Prevzem hrane na Ptuju je Karita-su že pred časom ponudil tudi Lidl, vendar v dekaniji Ptuj-Zavrč dodatnega interesa ni bilo, zato se niso priključili. „Zbiranje hrane pri trgovcu je velika obveza in odgovornost. Treba je biti točen, dosleden, dobro organiziran, to ni obveznost enkrat na mesec, temveč enkrat ali celo večkrat tedensko. Po večkratnih pogovorih in prigovarjanju so se sedaj za sodelovanje odločili v župnijah sv. Marka (občina Markovci) in sv. Vida (občina Videm). Hrano v Lidlu na Volkmerjevi cesti bi lahko prevzemali vse dni v tednu, sedaj je na nas, kako se bomo odločili oziroma kdaj in koliko bodo pripravljeni sodelovati prostovoljci Karitas. Menim, da bi bilo zelo dobro, če bi se v projekt vključile tudi ostale župnije na našem območju. Vendarle je na voljo brezplačna hrana in lahko ljudem, ki so v materialni stiski, denar ostane za plačilo položnic. Sicer nikoli ne vemo, koliko hrane bomo prevzeli in katero. Kruh, pekovski izdelki, sveže sadje in zelenjava, ki jih umaknejo s polic, so načeloma redno. Dobili smo že tudi nekaj salam in napitke, hrano, na kateri je bila poškodovana embalaža, a ji drugače čisto nič ne manjka. Kot kaže, bomo v prihodnje pri Hoferju lahko prevzemali še meso (sveže in Foto: MZ Slovenija • Pomanjkljivosti Zakona o osebni asistenci naj bi še letos rešili z novelo zakona V štirih letih za osebno asistenco več kot 400 milijonov Storitev osebne asistence je uporabnikom na voljo od leta 2019 naprej. V prvem letu izvajanja je država za to obliko pomoči namenila 34,5 milijona evrov. Z leti je ta znesek vidno naraščal, lani je znašal že 171,5 milijona evrov. Mnogi opozarjajo, daje to sicer dobrodošla oblika pomoči invalidnim osebam, a da so nujno potrebne zakonske spremembe. Tudi na pristojnem ministrstvu se tega zavedajo, novelo zakona naj bi predstavili še letos. Foto: pexels.com Zahteuno delo brez predpisane izobrazbe, slabo plačilo Ura osebne asistence od lani naprej znaša 14,26 evra. Ta strošek na podlagi odločbe krije država. Osebna asistenca ima veliko prednosti; ključno je, da omogoča osebam z invalidnostjo, da živijo aktivno in neodvisno, pa tudi bolj dostojno življenje doma. Poklic osebnega asistenta je relativno nov, pomisleki okrog zahtevane izobrazbe, kompetenc in tudi plačila so precej glasni. Za opravljanje tega dela je sicer zahtevano osnovno usposabljanje, točno določena izobrazba pa ni predpisana. »Teoretično zadostuje že osnovnošolska izobrazba, kar se mi zdi glede na način dela neverjetno. Jaz sem zaposlena preko zveze Sonček, ki objavi razpis za prosto delovno mesto in poišče osebnega asistenta, njegove naloge pa določi uporabnik, torej v mojem primeru Boris,« je povedala Sandra Črešnik. Plača za delo je nizka, 1.179 evrov bruto, s potnimi stroški in malico mesečno neto izplačilo tako znaša okrog tisoč evrov. Prav nizko plačilo naj bi bil eden glavnih razlogov za to, da osebnih asistentov manjka oz. jih je zelo težko najti. Tako meni tudi Primož Jelen, osebni asistent iz Maribora: »Gre za odgovorno delo, ker je le uporabnik zaupan tebi v tvoje roke. Če si v službi osem ur, si odgovoren za njega, karkoli se dogaja, je tvoja naloga, da poskrbiš za njegovo varnost, opraviš osnovno nego, poskrbiš, daje sit in previt,« pravi Jelenc, ki meni tudi, daje ta poklic premalo promoviran. Storitve osebne asistence je bilo novembra lani deležnih 3.963 uporabnikov. Sorazmerno s številom uporabnikov pa narašča tudi višina sredstev, ki jih za to namenjajo iz državne blagajne. V zadnjih štirih letih (od januarja 2019 do decembra 2022), od začetka izvajanja storitev osebne asistence, je bilo izvajalcem izplačanih 401,9 mio evrov proračunskih sredstev. Seveda gre za zelo potrebno obliko pomoči, a tisti, ki to področje poznajo dobro, opozarjajo, da so sistemske spremembe nujno potrebne in da je bila osnovna ideja osebne asistence zastavljena drugače, kot se izvaja danes. »Ministrstvo namerava letos pripraviti novelo Zakona o osebni asistenci. Sama vsebina novele je še v pripravi,« so potrdili tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kdo je upravičen do osebne asistence Do osebne asistence je upravičen posameznik, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev. Ta storitev je namenjena polnoletnim osebam med 18. in 65. letom, z namenom, da lahko živijo v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu in potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko. Ne Osebna asistenca je uporabnikom na voljo od leta 2019 naprej, je pa očitno pot- glede na dohodek in premoženje upravičenca pa to storitev financira država. Smiselnost tega določila odpira mnoga vprašanja. Pogosto so osebni asistenti kar družinski člani Osebno asistenco kot nepridobitno dejavnost izvajajo humanitarne organizacije in invalidske organizacije, zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega, socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavno- sti na področju socialnega varstva, z vpisom v register izvajalcev na podlagi odločbe ministrstva. Vlagatelj za izvajalca osebne asistence je v register izvajalcev lahko vpisan le, če to storitev izvaja za najmanj deset uporabnikov, zaposliti mora strokovnega vodjo. Te storitve trenutno izvaja okrog osem tisoč posameznikov, ki imajo priznano pravico do osebne asistence. Za mnoge invalidne osebe pomoč tretje osebe predstavlja edino pot do (precej) samostojnega življenja v domačem okolju. Nabor nalog, ki jih opravlja osebni asistent, se razlikuje glede na stori- petek • 20. januarja 2023 V središču Štajerski TEDNIK 7 dobijo ljudje v stiski zamrznjeno), saj so nam že predali bokse za prevoz," sta navedla sogovornika. Želja vključiti širši krog prostovoljcev Čeprav trgovci po zaprtju trgovin ponujajo brezplačno hrano, po besedah dekana Fesla manjka ljudi, ki bi jo prevzeli, pa tudi med tistimi, ki občutijo materialno po- manjkanje, nemalokrat ni zaželena. „Spomnim se primera, ko sem družini peljal krompir in ga niso želeli vzeti. Potem sem jih srečal v trgovini in so kupovali zamrznjen pomfri. Po drugi strani pa so ljudje, ki so zelo hvaležni za vsako dona-cijo." Hajdinski župnik Fesel in kaplan Lorbek sta dodala, da je v Mariboru situacija s prevzemom donirane hrane pri trgovcih nekoliko drugačna kot v spodnjepodravskem okolju. „Prostovoljcev, ki po trgovinah prevzamejo hrano, imamo več, enako prejemnikov. Prevzeto hrano pripeljejo v skladišče, kjer se jo presortira, tam je tudi prevzemno mesto. Kar nekaj te hrane se porabi za kuhanje toplih obrokov v ljudski kuhinji. Maribor je specifika, je le večje mesto. Čeprav V ptujsko-završki dekaniji si želijo, da bi v projekt vključili še več prostovoljcev, ki bi v trgovinah pobrali neprodano svežo hrano in jo predali ljudem v socialni stiski. Trenutno so v projekt vključene tri župnijske Karitas (Hajdina, Žetale ter sv. Petra in Pavla na Ptuju), februarja se jim pridružujeta še markovska in videmska, ki bosta hrano prevzemali pri Lidlu na Volkmerjevi cesti. sva prepričana, da bi se tudi na Ptuju dalo to enako organizirati." Karitas s trgovci sodeluje na več načinov Dekan Fesel sodelovanje s trgovci ocenjuje kot zelo pozitivno, za kar so v Nadškofijski, Dekanijski in Župnijski Karitas tudi zelo hvaležni. Sodelujejo v več projektih, ne samo s projektom Donirana hrana. „S Hoferjem smo dogovorjeni, da smemo dvakrat na leto pred trgovino zbirati artikle; decembra smo za potrebe naše župnijske Karitas zbrali preko 600 kg hrane. Naslednje zbiranje bo predvidoma pred veliko nočjo. Naše župnijske Karitas lahko občasno preko nadškofijske naročijo tudi živila in higienske artikle po subvencionirani ceni. Vsem ki se kakorkoli trudijo za ljudi v stiski, se iskreno zahvaljujem." Poleg vsega navedenega Karitas tri- ali štirikrat na leto deli še tako imenovane EU-prehranske pakete, v katerih so olje, moka, riž, testenine, pelati in fižol, občasno pa še kakšen drug izdelek. Prejemnikov paketov EU-pomo-či je v občini Hajdina 46, do paketa so upravičeni z odločbo CSD. Da sestavijo prehranske pakete, hrano iz različnih virov včasih tudi kombinirajo in prilagodijo prejemnikom, ali so to družine z otroki, starejši ljudje, samske osebe ... Mojca Zemljarič Lidl februarja na Ptuju v projekt vključuje še drugo poslovalnico V projektu Donirana hrana, ki gaje v 2017 začela izvajati zveza Lions klubov Slovenije, med drugimi sodeluje Lidl. „Do danes smo začeli sodelovati še z drugimi humanitarnimi organizacijami, to so Humanitarno društvo Hrana za življenje, SIBAHE - Slovenska banka hrane, Mladinski center Prlekije, Območno združenje Rdečega križa Kočevje in Območno združenje Rdečega križa Ribnica. Trenutno hrano doniramo iz 39 Lidlovih trgovin, se pa številka stalno viša. V poslovnem letu 2021, pri nas je to od marca 2021 do marca 2022, smo v sklopu donacij iz naslova presežkov hrane donirali več kot 240 ton hrane. Od Maribora do prekmurskega konca doniramo hrano iz kar nekaj trgovin, konkretno iz sedmih mariborskih, Lidla Hoče, obeh Lidlov v Murski Soboti, Lidla Ljutomer, Lidla Ormož, Lidla Lendava in Lidla Ptuj na Ormoški cesti. Februarja na seznam dodajamo poslovalnico na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Ta trgovina bo postala 40. po vrsti, kije vključena v sistem pobiranja presežkov hrane, od skupno 64 trgovin. Organizacije, s katerimi sodelujemo, so vesele, da lahko s skupnimi močmi naredimo dvojno dobro delo," so pojasnili v trgovskem podjetju Lidl. Foto: MZ evrov rebnih veliko sistemskih sprememb. ■ tve, do katerih so posamezniki, invalidne osebe, upravičeni. Zajema pa osebno pomoč uporabniku, pomoč v gospodinjstvu in pri drugih dnevnih opravilih, pri spremstvu in komunikaciji, v nekaterih primerih tudi na delovnem mestu ali v izobraževalnem programu. Spremembe pa so potrebne v več sem gmentih, tudi na področju strokovnosti izvajalcev. Zakon namreč ne določa jasno, kakšne kompetence ■ mora posameznik imeti, da lahko opravlja delo osebnega asistenta. Dejavnost osebnega asistenta ■ lahko opravlja tudi družinski član osebe, ki je pridobila odločbo o upravičenosti, in sicer na več načinov: kot samozaposleni (s. p.), kot redno zaposleni pri evidentirani instituciji oz. društvu, izjemoma (če gre za manjši obseg delovnih ur oz. za nadomeščanje redno zaposlenega asistenta) pa tudi po podjemni pogodbi. Delo osebnega asistenta lahko sicer opravlja tudi upokojenec, vendar v omejenem obsegu ur, kot to določa delov-nopravna (pokojninska in davčna) zakonodaja. Lani osebno asistenco odobrili 376 posameznikom, večini 30 ur tedensko Vlogo za pravico do osebne asistence vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo. V letu 2022 je strokovna komisija Inštituta za socialno varstvo prejela skupno 1.523 vlog. Od tega večino, 1.105 prvih vlog, 214 pritožb, 116 ponovnih vlog, ostale pa so (88) ponovno ocenjevali. Izdali so 917 mnenj, 376 pozitivnih (41 %) ter 541 negativnih (59 %). Največ je bilo odobrenih 30 ur tedensko (109 uporabnikov oziroma tretjina vseh izdanih pozitivnih mnenj). Skoraj 80 % vseh uporabnikov ima sicer odobrenih do maksimalno 60 ur pomoči. Obravnava vlog je v letu 2022 v povprečju trajala 97 dni oziroma približno tri mesece. Dženana Kmetec, SM Sandra Črešnik »Osebni asistent in uporabnik se morata dobro ujemati« Sandra Črešnik je zadnji dve leti osebna asistentka Borisa, kije izjemno aktiven invalid. Kot pravi, sta se ujela že na prvem razgovoru za prosto delovno mesto: »To je izjemno pomembno. Če želje uporabnika in njegov način življenja niso skladne s pričakovanji osebnega asistenta, ne moreta funkcionirati.« Razlog za pomanjkanje osebnih asistentov Sandra vidi v dejstvu, da ta poklic v javnosti ni dobro poznan. Sama sije izkušnje nabrala v domačem okolju, niti sanjalo seji ni, da jih bo nekoč prenesla na povsem drugo raven: »Tri leta sem oskrbovala babico s hudo obliko osteoporoze, zaradi česar je bila na vozičku. Ko seje stanje izboljšalo, sem se zaposlila. Tri mesece sem skrbela za Martina, slepega fanta. Odobrenih je imel 20 ur asistence tedensko. Ko sem izvedela, da Boris išče nekoga za polni delovni čas, sem se odločila za zaposlitev pri njem. Zdelo se mi je, da sem pridobila dovolj delovnih izkušenj za takšno obliko dela. Že na razgovoru sva se ujela. Vsak uporabnik ima svoje zahteve. Boris ima recimo zelo rad športne dogodke, to naju je povezalo. Ugotovila sva, da imava podobne skupne interese. Drugače tega ne moreš delati, saj praktično v delovnem času živiš njegovo življenje.« Izjemno aktivno življenje Sandra je končala srednjo ekonomsko šolo, leto in polje študirala zdravstveno nego, a študija še ni končala. Svojo trenutno poklicno pot je začela popolnoma nepričakovano. Doslej kakšnih večjih težav ni imela, priznava pa, daje obseg dela izjemno velik: »Na vse se navadiš. Česar mogoče nisem pričakovala,je tako aktivno življenje invalida, to meje res pozitivno presenetilo. Konstantno hodiva okrog, na koncerte, tekme, footgolf in podobno. Plan potovanj ima skorajda za celo leto.« Borisu je odobrena 24-urna osebna asistenca, kar pomeni, da bi mu pripadali trije asistenti in pol, zraven Sandre in še enega osebnega asistenta pomaga še njegova mama. Vsi skupaj kombinirajo Borisove želje z njihovimi zmožnostmi in razpoložljivostjo. Samo delo osebnega asistenta Sandro izjemno veseli, prav nobena nalogaji ni odveč, težave pa ji občasno povzroči usklajevanje službenih obveznosti z zasebnim življenjem. Ker je mamica dveh deklic, to terja veliko prilagajanja. Tudi zaradi dejstva, daje delo dvoizmensko. Priznava, daje to ob dveh majhnih otrocih precej težko usklajevati. Z Borisom je sicer tudi vsa njena družina v zelo dobrih odnosih, kar se jim zdi izjemnega pomena. Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek m 20. januarja 2023 Ptuj • Ob podražitvi pomoči na domu občina načrtuje znižanje lastne subvencije Bodo uporabniki morali plačevati skoraj 100-odstotno višje cene? H Po zakonu morajo občine prispevati vsaj polovico ekonomske cene pomoči na domu. Mestna občina (MO) Ptuj je bila doslej precej radodarna, krila je 73,31 % določenega zneska. Glede na najnovejši predlog, ki ga bodo svetniki obravnavali naslednji teden, pa sta načrtovani dve pomembni spremembi. Ceno (na predlog izvajalca) nameravajo zvišati (od 4 do 6,5 evra na uro), delež občinskega subvencioniranja pa znižati, kar v praksi pomeni, da se bo breme podražitve v celoti prevalilo na uporabnike. Trenutno ti (od ponedeljka do sobote) plačajo 5,29 evra, če bo nov predlog potrjen, pa bodo za pomoč na domu na Ptuju v prihodnje plačevali skoraj enkrat več: kar 9,55 evra na uro. »Da bi načrtovana sredstva proračuna 2023 okvirno zadostovala pokrivanju stroškov iz naslova pomoči na domu v tekočem letu, znaša subvencija občine 60 %,« so v obrazložitvi predloga, po katerem je predvideno zvišanje cene storitve, obenem pa nižanje deleža občinskega sofinanciranja, pojasnili na MO Ptuj. Svetniki ga bodo obravnavali naslednji teden; če bo potrjen, se bo cena za večino uporabnikov, ki to storitev potrebujejo od ponedeljka do sobote, zvišala za okrog štiri evre na uro, ob nedeljah in praznikih pa še Predlog novih cen in predvidena delitev po plačnikih Ob delavnikih in sobotah: Ekonomska cena 1 ure: 23,88 € Subvencija občine: 14,33 € (60 %) Cena za uporabnika: 9,55 € (40 %) Ob nedeljah: Ekonomska cena 1 ure: 30,44 € Subvencija občine: 18,26 € (60 %) Cena za uporabnika: 12,18 € (40 %) Ob praznikih: Ekonomska cena 1 ure: 32,08 € Subvencija občine: 19,25 € (60 %) Cena za uporabnika: 12,83 € (40 %). več, za dobrih šest evrov. Razlika v doslej veljavni in predlagani ceni pa se bo v celoti prevalila na pleča uporabnikov. 22 socialnih oskrbovalk je lani v povprečju skrbelo za 57 uporabnikov Predlog novih cen je pripravil izvajalec storitve pomoči na domu na našem območju, Center za socialno delo Spodnje Podravje. Izračune so pripravili na podlagi letne ocene stroškov na temelju števila opravljenih ur v letu 2022. Ob tem so opozorili, da natančna napoved ni mogoča, saj je veliko neznank: število uporabnikov, opravljenih Ne le tistih starostnikov v domovih upokojencev, tudi tiste, ki potrebujejo pomoč na domu, bodo podražitve na vseh področjih udarile po žepih. ur pomoči na domu, stroška plač... MO Ptuj letos v proračunu za to postavko načrtuje znesek v višini dobrih 204.000 evrov. Zadnja podražitev je bila potrjena maja 2020, takrat določene cene so še vedno v veljavi, nov predlog pa je CSD ptujski občini posredoval že novembra lani. Med razloge za predlagano podražitev navajajo nap- redovanja oz. uvrstitev delovnega mesta socialna oskrbovalka v višji plačilni razred. Na CSD Spodnje Podravje je zaposlenih 22 socialnih oskrbovank, za izvajanje neposredne socialne oskrbe vsaka opravi sto efektivnih ur. Vkalkulirani so tudi višji stroški materiala, storitev ... Občine sicer morajo po zakonu sofinancirati najmanj polovico eko- Predlog novih cen pomoči na domu Ura pomoči na domu Ob delovnikih in sobotah Nedelje Prazniki Veljavna cena 19,82 24,37 25,51 Predlog nove cene 23,88 30,44 32,08 RAZLIKA (v evrih) +4,06 +6,07 +6,57 Ob nedeljah in praznikih je predvidena še bolj občutna podražitev kot ob delovnikih in sobotah, pri čemer na MO Ptuj pojasnjujejo, da je trenutno zanimanja za izvajanje pomoči na domu ob nedeljah in praznikih izjemno malo. Lani so imeli le enega uporabnika, ki je potreboval eno uro pomoči tedensko. nomske cene ure storitve pomoči na domu. Povprečno število uporabnikov storitve pomoči na domu v Mestni občini Ptuj znaša 57, mesečno so lani zanje opravili v povprečju 1.045, letno pa 12.540 ur. »Inštitut RS za socialno varstvo vsako leto predstavi analizo stanja - spremljanje izvajanja pomoči na domu. V zadnji objavljeni analizi so zajeti podatki iz leta 2021, iz njih izhaja, da nobena občina za uporabnike ni izvajala storitve brezplačno. Pomoč na domu pa koristi 1,7 % starih 65 let in več,« so še pojasnili na MO Ptuj. V prihodnje bo najbrž ta delež še nižji , saj si številni tega - ob nizkih pokojninah in naraščajočih stroških - kljub potrebi enostavno ne bodo mogli privoščiti. Dženana Kmetec Pester januar v Qcentru Ptuj Promocijsko sporočilo V največjem nakupovalne središču na Ptuju -Ocentru v Puhovi - je vse v znamenju ugodnih ponudb in zimskih razprodaj. Zima še ni rekla zadnje in zdaj je pravi čas, da poskrbite za modna, kakovostna in udobna oblačila, ki jih v prodajalnah v Ocentru dobite po izjemno ugodnih cenah. Januarje čas za super modo in super cene - zato obiščite prodajalno Sinsay, kjer nudijo popuste v višini do -50 %. V Sinsayju so združenih najbolj vroči trendi po odličnih cenah, pri njih boste oblekli celotno družino od glave do peta. Na prodajnih policah vas čaka moda za moške, ženske in otroke ter številni dodatki za dom, s katerimi bo vaš dom še dodatno zablestel. Kavbojke, majčke, bluze, obleke, pa tudi bunde, šali, kape in ostala oblačila iz prodajale Sinsay vas bodo navdušili, na voljo pa so tudi ženska in moška športna oblačila - pri njih najdete modne in praktične komplete za vaš trening. Pridite in izberite oblačila po svoji meri in modnih željah. Januar pa je tudi čas za nove športne podvige. Zavijte v prodajalno Sportsdirect in se opremite za športne aktivnosti - ne glede na to, ali ste športniki že vrsto let ali pa je šport ena od vaših novole- tnih zaobljub, v Sportsdirectu boste našli vse, kar potrebujete za gibanje na prostem ali treninge v dvorani - oblačila, obutev, kape ali športne pripomočke. Konec meseca se bodo začele počitnice, ko bodo otroci še bolj športno aktivni. Zdaj je čas, da po ugodnih cenah poskrbite za športno opremo in oblačila, ki bodo mladim športnim navdušencem omogočila še bolj brezskrbno plezanje, tekanje, drsanje ali pa snežne radosti. Novo leto pa prinaša tudi nove priložnosti. VOcen-tru Ptuj imamo za vas super poslovne prostore, ki so pripravljeni za oddajo - potrebujejo samo še pridne roke. Urejeni poslovni prostori so primerni za vse vrste kozmetičnih dejavnosti, kot so pedikura, manikura, masaže, ličenje ali laserska depilacija. Prostor se oddaja v celoti ali posamično po sobah. Vas zanima nova poslovna pot v centru, ki ga obišče skoraj dva milijona obiskovalcev na leto? Če imate še kakšno vprašanje, nanj z veseljem odgovorimo. Pokličite na številko 051 620 420 ali pišite na naslov info@qcenterptuj.si. Sveta Trojica • Podpis pogodbe za najdražjo investicijo v občini V letu dni krožišče na Griču Na sedežu direkcije za infrastrukturo (DRSI) v Ljubljani je potekal slovesni podpis dolgo pričakovane pogodbe o sanaciji plazu in izgradnji krožišča na trojiškem Griču. Pod tripartitni dokument so se podpisali direktor DRSI Bojan Ti-čar, direktor GIC Gradnje Ivan Caj-zek, ki bo izvajalec gradnje, in tro-jiški župan David Klobasa. Dela, ki se bodo začela v februarju in zaključila v letu dni, so ocenjena na nekaj manj kot 2,8 milijona evrov in veljajo za najdražjo investicijo v samostojni občini Sveta Trojica. Gre za zahteven gradbeni poseg na severnem vhodu v občino, ki se dviguje visoko nad Trojiško jezero in tik ob nekdanji gostilni Na griču (danes Pri babici Marici). Teren je tam zelo plazeč, cestni odsek pa prometno precej nevaren. O nujnosti sanacije se govori že več let, slednjič pa jo je država uvrstila med prioritete. Projekt je razdeljen v dve fazi: v prvi bodo na novo lokacijo prestavili ob- Foto: arhiv občine David Klobasa, Bojan Tičar in Ivan Cajzek po podpisu pogodbe o sanaciji plazu in ureditvi krožišča na Griču. stoječo transformatorsko postajo, v drugi pa bodo sanirali plaz, zazidali ogromen podporni zid in uredili krožišče. Da bo hrib zdržal novo krožišče, bo zid meril dobrih 64 metrov, visok bo od 10 do 12 metrov, piloti pa bodo ponekod stali celo v dveh vrstah. Poleg elektrike bo treba urediti še od- vodnjavanje in optiko ter zgraditi pločnik in kolesarsko stezo. Vodstvu občine je v dolgotrajnih pogajanjih uspelo doseči, da bo naložbo v celoti krila država, ki je Sv. Trojici priznala, da je v omenjeno lokacijo doslej vložila že dovolj lastnih sredstev. SD Tako naj bi bilo urejeno krožišče za skoraj tri milijone evrov na Griču Foto: CG Foto: Občina petek • 27. januarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Ormož • Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem uspela Pojedli prav vse, kar so spekli Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem je tudi letos v lepo urejeno vasico Kog v občini Ormož privabila lepo število ljudi, na kateri so jim postregli s kraljico prireditve - čurko. Gneča pri mizah je bila velika, obiskovalci so pojedli vseh več kot 40 kg kašnatih klobas, kolikor so jih organizatorji spekli. Foto: M H Tako so se obiskovalci mastili z najboljšimi čurkami. V organizaciji tamkajšnjega društva Antonovanje se je ob godu sv. Antona Puščavnika v minulih dneh zvrstilo več dogodkov, prav čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem pa je vrhunec. Gre za priredi- tev, ki je skozi leta postala ena večjih kulturno-turističnih prireditev v občini. Tudi letos je privabila lepo število obiskovalcev. Ti so lahko po podelitvi priznanj izdelovalcem čurk in avtorjem najlepših risbic poizkusili tudi najbolje ocenjene kašnate klobase oz. čurke, kot jih imenujejo domačini. Ocenjevanje je sicer potekalo dva dni pred tem, v četrtek, ko sta strokovna in potrošniška komisija ocenili 21 vzorcev čurk 11 izdelovalcev in od tega podelili največ zlatih priznanj. Čeprav je bilo letos manj vzorcev kot prejšnja leta, so v društvu zadovoljni z udeležbo. Člani, ki so v komisiji že od vsega začetka, opažajo sicer velik napredek v 13-le-tni zgodovini ocenjevanja čurk na Kogu. Glede tokratnega ocenjevanja so dejali, da je kakovost črnih in sivih čurk nadpovprečna, pri belih pa so pričakovali več ... Strokovna komisija v sestavi Irene Kos iz KGZ Celje ter Petra Pribo-žiča in Slavice Strelec iz KGZ Ptuj je največ zlatih priznanj (za vse tri - črno, belo in sivo) podelila dopolnilni dejavnosti na Kmetiji Renate Požgan Bubek iz Godenincev. Mesnica Manči je prejela zlati priznanji za črno in sivo čurko ter srebrno za belo. Zlata priznanja za črne čurke so še prejeli: Gospodinjstvo Ernest iz Domžal, Gospodinjstvo Franjo Šlebnik iz Šalovcev, Gostilna pr' Matičku iz Kranja, Kmetija Perc - Romana Perc iz Vodrancev ter kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru; za sivo čurko pa Kmetija Antona Kolariča iz Obreža. Medtem ko je potrošniška komisija v sestavi vinske sommelierke in organizatorke vinsko-kulinaričnih dogodkov Vanje Mramor ter Vite Štefančič, Dragice Florjanič in Cirila Rotarja za naj črno čurko izbralo čurko Gospodinjstva Ernest - »Bor-čijeva basa« iz Domžal, naj sivo čurko je izdelala Kmetija Sever s Cvena in naj belo čurko v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji Renata Požgan Bubek iz Godenincev. Na prireditvi, kjer je poleg pred- sednika društva Slavka Perca zbrane nagovoril tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak in poslanec v državnem zboru Andrej Kosi, so Matjaše-ku I. Kogovskemu (mesarju Ivanu Žinku) mandat promocije čurk podaljšali za še dve leti. Ta je občinstvu predstavil še del njegovega obveznega orodja, med njimi ostrilec nožev oz. štrajhar, kravje roge idr. Na srečelovu srečnici podelili živega prašiča V kulturnem programu je navdušila folklorna skupina Pastirčki iz OŠ Kog, Etno skupina Gudalo iz OŠ Ormož, Folklorna skupina Obrež in prleški kantavtor Tadej Vesenjak, ki je zapel tudi prleško Himno o čurki. Na srečelovu so iz-žrebanki iz Vičancev podelili živega prašiča. V kuhinji podružnične šole Kog so spekli več kot 40 kg čurk, a jih je vseeno zmanjkalo. Lokalni vinarji ter vinske kraljice in kralji so ponujali svoja izbrana vina. Na povabilo kogovskega vinskega kralja Jakoba Lukmana je Čurkarijado obiskalo kar osem vinskih kraljic in kralj. Monika Horvat Foto: MH Na natečaj prispelo več kot 300 risbic Sočasno je potekala tudi razstava na temo reje prašičev. Na 15. natečaju, ki gaje izvedla podružnična šola Kog (OŠ Miklavž pri Ormožu), so ocenili več kot 300 risb iz 20 vrtcev in šol. V kategoriji vrtci so prvo mesto podelili skupini Žogice - razvojni oddelek vrtca Ormož, v I. triletju Tesi Munda iz OŠ Ivanjkovci, v II. triletju Gaji Kosec iz OŠ Janka Ribiča Cezanjevci ter v III. triletju Lučki Perc iz OŠ Miklavž pri Ormožu. Slov. gorice • Povezati destinacijo in jo tržiti kot celoto Z Ovtarjem na rajžo po slovenjegoriških biserih Na Razvojni agenciji Slovenske gorice (RASG) se zavedajo, da morajo za prepoznavnost Slovenskih goric narediti veliko več kot v drugih, turistično bolj znanih krajih Slovenije. Foto: RASG Danijel Zorko in Andrej Kocbek sta predstavila turistično destinacijo Slovenske gorice. Med številnimi aktivnostmi, ki jih vodijo v tej smeri, je najbolj aktualna Ovtar na rajžo gre, ki jo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja sofinancira EU. V okviru projekta so želeli lokalno ponudbo živilskih in neživilskih izdelkov nadgraditi in povezati s turističnimi vsebinami in ponudbo tako, da so k razvoju lokalne ponudbe in trženju trajnostno usmerjenega turizma pristopili celostno. Študijska tura V okviru projekta so pripravili dva kataloga: prvega s turistično vsebino Slovenskih goric in drugega z Ovtarjevo ponudbo, zemlje- vid območja vzhodne Slovenije in promocijski material, organizirali Festival slovenjegoriške gibanice, izdelali spletno stran visitgorice.si, izvedli delavnico digitalnega marketinga za zainteresirane deležnike in študijsko turo za novinarje, ki so si ogledali nekaj slovenjegori-ških biserov. S trojiško turistično agencijo LEZE so se iz Lenarta najprej odpravili v Vitomarce, kjer so v učilnici podružnične osnovne šole spoznali muzejsko interaktivno učilnico in projekt Pobeg v šolo skozi čas, kjer so podoživeli, kako je bil videti pouk v času naših babic in dedkov, ko so v šolah še vladali red, disciplina in strahospoštova- nje. Pot jih je nato vodila do Močne, kjer so obiskali znanega čebelarja in apiterapevta Karla Vogrin-čiča iz Čebelarstva Vogrinčič, ki obiskovalcem nudi tudi sprostitev v apikomori, ležišče na panjih in prostor za masažo. Ponudba na enem mestu Naslednja točka je bil pesniški počitniško-rekreativni center Na-turaSort glamping, kjer obiskovalcem poleg prenočišča nudijo aktivni oddih ob pestrem izboru športnih aktivnosti. Turo so zaključili na vinogradniški kmetiji Mulec, na kateri poleg pristne domače hrane in žlahtne kapljice gostom nudijo še parkirišče za 12 avtodomov in možnost izposoje e-koles. Da bi Slovenske gorice delovale kot samostojna turistična desti-nacija, si želijo na RASG. »V sklopu projekta smo prečesali teren in turistično ponudbo ter ugotovili, da smo premalo prepoznavni, tako s strani državnih inštitucij kot tudi med ljudmi, za kar smo delno tudi sami krivi, saj v preteklosti na tem področju nismo bili dovolj aktivni. Zdaj smo postavili temelje za celovit razvoj turizma na območju desetih občin in na enem mestu zbrali ponudbo, da lahko tako obiskovalci kot domačini vidijo, kaj imamo,« je povedal projektni sodelavec RASG Danijel Zorko. Premalo prenočišč »Pri formiranju turistične desti-nacije pa smo bili doslej omejeni s sofinancerskimi sredstvi, saj je bil pogoj zanjo vsaj 50.000 nočitev letno. Tako smo naleteli na paradoks: neke terme so zaradi velikega števila nočitev lahko same delovale kot turistična destinacija, naše občine pa niti skupaj ne zaradi premajhnih tovrstnih kapacitet, in to kljub pestri ponudbi ter številnim tranzitnim gostom, kolesarjem ... Nova turistična strategija nam je glede tega bolj naklonjena, za sredstva bomo lahko zaprosili kot perspektivna destinacija, a bomo za razpise potrebovali tudi lastna sredstva, torej denar od občin. Upam, da bodo župani prepoznali pomen turizma in denar zagotovili.« Andrej Kocbek, predsednik društva Ovtar Slovenskih goric, je dodal, da vidijo potencial tudi v krepitvi turističnega potenciala preko incoming turizma. »Res je, da država nekatere dele Slovenije bolj propagira, a je vedno več turistov, zlasti tujcev, ki iščejo manj znane in manj obiskane kraje, ki še niso 'turistično pokvarjeni'. Na tem butičnem tipu vidimo v prihodnje slovenjegoriški turizem, torej na doživljajih, lokalni ponudbi in pristnih ljudeh.« Senka Dreu 10 Štajerski Kultura petek • 20. januarja 2023 Knjigarnica Papirnata mesta Pravkar ste prebrali pesem s strani 75 pod številko 99 ameriške pesnice Emily Dickinson (1830— 1886) v prevodu Tadeje Spruk iz 73. knjige zbirke Poetikonove lire, ki jo izdaja Književno društvo Hiša poezije iz Ljubljane. Ta prevod je izšel leta 2018 z naslovom Poezija 1: 1850-1861. Poezijo Emily Dickinson lahko berete še v naslednjih knjigah: Emily Dickinson (Izbral, prevedel in spremno besedo napisal Mart Ogen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. Zbirka Lirika; 61), Ujeta svoboda (Poezijo prevedla in spremno besedo napisala Tadeja Spruk, prozo Christiana Bobina prevedla Nadja Dobnik Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije, 2016. Zbirka Ginko;13) in v knjigi z naslovom Ta svet ni Konec (Izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Nada Grošelj. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Zbirka Knjižnica Kondor: izbrana dela iz domače in svetovne književnosti; 357). Dragi bralci, zraven tega, da vas želim navdušiti tudi za poezijo, je izbrana uvodna pesem predvsem vabilo k banju knjige, ki me je prevzela te dni. Njen naslov je Papirnata mesta (Prevedla Saša Jerele. Uredil Aljoša Harlamov. Oblikovanja Katja Kastelic. Cankarjeva založba, 2022. 189 strani). Kako nenavadno lepa knjiga in prav tako branje! Čista poezija! Njena avtorica je kanadska pisateljica in prevajalka Dominique Fortier (1972) in to je njen prvi prevod v slovenski jezik. Piše v francoščini in ta njen kratki, izjemno poetični roman je prejel Renaudotovo nagrado. Kako tudi ne bi bil poetičen, ko avtorica magično prepleta avtobiografijo z romanesknimi podobami iz biografije Emily Dickinson. Zares očarljivo branje, se ne morem upreti hvaljenju. Že naslovna platnica knjige, z listi ginka, japonskega javorja in trikrpimi, nazobčanimi lističi tistega plevela, podrastja, ki je tako lep, ko se razrase, zacveti in obrodi drobne rdeče jagode, daje slutiti posebno branje. In res: kratka, malo manj kratka in le nekoliko daljša poglavja niso ne naslovljena, ne šteta, ne kako drugače poudarjena, razen prvih dveh in zadnjega. Le tu in tam so ločena z drobnim tiskarskim znamenjem, enostavnim ornamen-tom. Vmes pa so umeščeni v sivino odeti in prazni listi. Celotna izdaja deluje tako pomirjujoče na bralčeve oči. Preden se sama zgodba - če je sploh primerno zapisati zgodba - začne, je zapisano posvetilo: Za Freda in Zoe, nato sledi citat pesmi Emily Dickinson v angleščini. Na strani 9 je naslov Emily, na strani 11 pa Amherst, naslov mesta Linden nosi zadnje poglavje. Kako težko je izbrati košček besedila, ki je tako povezano in prepleteno v svoji lepoti, da imam občutek, kakor bi želela odrezati košček umetelno kvačkanega prtička. No, prtiček bi ne bil več prtiček, knjiga pa vas čaka v vaši bližnji knjižnici in knjigarni. S strani 15: Kadar Emily greši, jo vselej premami ista skušnjava: požrešnost. Požrešnost je kriva, da je sunila kos pite, ki seje hladila v kuhinji, ali izmaknila prepovedano knjigo, ki je mirovala na eni od knjižnih polic v očetovi delovni sobi. A matere ne more pretentati. Ta jo vsakokrat kaznuje enako, in sicer jo zapre v sobo, v kateri se ne more zamotiti z ničimer, kar običajno kratkočasi otroke. Ko je pokore konec, je hčeri žal, da mora iz sobe; ampak mati tega ne opazi. Res zelo slabo pozna Emily Dickinson, kdor si domišlja, da jo bo kaznoval, če jo bo zaprl v tih prostor in jo tam pustil samo z njenimi mislimi. Če bi ji uspelo preživeti en samcat dan, ne da bi zagrešila kakšno pris-modarijo, ušpičila kaj porednega ali si mislila kaj grdega, bi se s tem enim popolnim dnevom odkupila za vse življenje... Liljana Klemenčič P. S.: O romanu Papirnata mesta sem ujela nekaj besed med vožnjo z avtom, bil je Radio Maribor in rubrika Izbrano - prebrano. Hvala za oddaje o knjigah vsem radijskim, televizijskim in časopisnim novinarjem! Na vrtu mojem nov korak -dotik, ki zemljo vzdramlja -in tam na Brestu Trubadur osamljenost razgalja. Smeh novih malčkov polni k zbor Trudnih spodaj kima -a vrača tožna se Pomlad in vselej točna Zima! Cirkulane • Mladi člani dramske sekcije z novo predstavo Pepelka in poredni škrat Samo Minuli konec tedna so mladi člani dramske sekcije Kulturnega društva Cirkulane v sodelovanju z osnovno šolo širši javnosti predstavili novo gledališko prestavo Pepelka in poredni škrat Samo. Predstavo je po pravljici J. in W. Grimma Pepelka priredil Tonček Žumbar, prav tako je prevzel režijo. Z vajami so začeli že sredi novembra lani, dobivali pa so se enkrat na teden v Kulturni dvorani v Cirkulanah. V predstavi sodeluje 14 učenk in učencev zadnje triade OŠ Cirkulane-Zavrč. Po besedah Janje Solina Črnivec, koordinatorice projekta in predsednice dramske sekcije KD Cirkulan, jih izjemno veseli, da jim je uspelo k sodelovanju privabiti toliko mladih. Nekateri so sicer v preteklih letih že sodelovali v predstavah v izvedbi starejše dramske sekcije. Ker je bilo mladih igralcev dovolj, so ustanovili mlajšo gledališko sekcijo, k sodelovanju pa povabili režiserja Tončka Žumbarja, ki ima korenine v Cirkulanah. Kot so zapisali v gledališkem listu, je letošnja predstava vzgojne narave, saj nas pouči o slabih lastnostih ljudi, hkrati pa je tudi prava paša za oči in ušesa. Obiskovalci so lahko občudovali izvirne kostume, razveselila jih je prijetna glasba in svetlobni efekti, hkrati so se lahko do sitega najedli sladkih besed mladih igralcev. Mlajši gledališčniki so izjemno aktivni Letošnja predstava je tako že tretja zapovrstjo, ki so jo pripravi- li osnovnošolci. Pred tremi leti so na oder postavili predstavo Sne-guljčica in poštar (režiser Tonček Žumbar). Poleti 2021 pa so navdušili s krajšo igro na prostem z naslovom Kaprice borlske baronice, ki so jo priredili po pravljici Cesarjeva nova oblačila (režiserka Janja So- lina Črnivec). Ponovitev letošnje predstave več ne bo, se pa bodo v naslednjem šolskem letu prav gotovo lotili česa novega. Za konec februarja letos pa napovedujejo premiero nove predstave starejše gledališke sekcije. Estera Korošec Ptuj • Pevska skupina Stezice Prvi samostojni koncert Pevska skupina Stezice deluje pri društvu Optimisti Ptuj. Večina pevk, kijih povezuje ljubezen do petja, je v tej skupini aktivnih že več let. V tem času so se predstavile na številnih nastopih, samo lani jih je bilo devet. Leto 2022 pa ima v njihovi pevski zgodbi še posebno mesto. V tem letu so namreč izvedle prvi samostojni koncert, na katerega so povabile še nekaj drugih skupin, s katerimi se srečujejo na podobnih pevskih dogodkih. Ob tej priložnosti so nastopili tudi: ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci DU Turnišče, Leskovčanke, pevke DU Leskovec, Trta KUD Maksa Furjana Zavrč in ljudski pevci iz Jablovca. Na citrah pa je zaigrala Marija Kolarič. Skupino Stezice vodi Erika Krajnc, od avgusta lani pa je njihova mentorica Silva Kajtezovič. V njej pojejo: Jožica Kondrič, Pavla Kajnih, Lidija Vastič, Danica Pšajd, Radmila Kovačič, Anica Šeruga, Lizika Bac, Šteto Kajsersberger, Pevska skupina Stezice Erika Krajnc in tudi mentorica Silva Kajtezovič. Vadijo enkrat tedensko po dve uri v prostorih društva Optimisti. Letos se bodo predstavile tudi na pevski reviji OI JSKD Ptuj, ki bo konec meseca v Podlehniku. Sicer pa je na njihovem pevskem koledarju za leto 2023 še več drugih nastopov, s katerimi bodo obogatile najra- Foto: zasebni arhiv zličnejše prireditve na Ptuju in v okolici. Na njihovem repertoarju so ljudske, narodne in ponarodele pesmi. MG Zavrč • Likovna razstava v prostorih dvorca Zelena meja Občina Zavrč se trudi na različne načine oživljati dvorec v Zavrču. Pred časom je bila v enem izmed praznih prostorov razstava ptujskega društva Optimist. Lani so prvič organizirali in izvedli slikarsko kolonijo v Turškem Vrhu, na katero so povabili slikarje iz drugih društev ali sekcij iz bližnje in daljne okolice. Dogodek so poimenovali Zelena meja, saj so slikali v bližini državne meje. Udeleženci so tako na večini likovnih del upodobili neokrnjeno haloško naravo. Obiskovalci so bili nad videnim več kot navdušeni. Člani društva Optimist Ptuj se sicer redno udeležujejo slikarskih kolonij. Letos bodo obeležili 20-letnico delovanja. EK petek • 20. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Dravsko polje • Na obisku pri pletarju Antonu Žumru v Hajdošah »Srce mi ne da miru, tako rad imam to delo« 84-letni Anton Žumer je še eden redkih pletarjev v Spodnjem Podravju. Hajdošan, kije že 30 let upokojen, se svoje ljubiteljske obrti loteva nadvse resno. V delavnici je vsak dan, od ponedeljka do petka, sobota je dan za druge opravke, v nedeljo popoldan si že začne pripravljati material za ponedeljek. „Srce mi ne da miru, tako rad imam to delo," je dejal možakar čilega telesa in bistrih misli. Žumer izhaja iz Hajdoš. Izhaja iz družine, v kateri je bilo osem otrok, bil je najstarejši med njimi. „Oče me je kot majhnega dečka odnesel k dedku in teti. Teta je bila gluha, otrok ni imela, vzela me je za svojega. Z dedkom sta bila ple-tarja, pletarstva sta naučila tudi mene, dejansko sta mi ga vcepila, saj me to delo še danes neizmerno veseli. Spomnim se, da smo pred veliko nočjo prodajali košarice. Za ta denar smo si kupili oblačila, da smo lahko šli lepo oblečeni k maši. Včasih me kdo vpraša, zakaj pletem, saj mi to ne bi bilo treba. Nimam drugega odgovora kot to, da sem enostavno v pletenje zaljubljen. Dokler mi bo telo služilo, zlasti roke in oči, tako dolgo bom zagotovo v tem delu," je povedal 84-letni Anton. „Oče nam je umrl leta 1952, 15-letnega fanta so me poslali v rudarsko šolo v Trbovlje. Izučil sem se za rudarja in dve leti delal v rudniku v Zagorju. Leta 60 sem šel služit vojaški rok, v rudnik se več nisem vrnil. Zaposlil sem se v TGA, današnjem Talumu, se šolal in postal delovodja. Stanoval sem v bloku v Kidričevem, tam pogojev za pletenje nisem imel. Potem sva s soprogo v Hajdošah začela graditi Anton Žumer pletene izdelke prodaja na stojnicah v Mercatorjevih trgovskih centrih na Ptuju: Era na Špindlerjevi ulici in v Supermestu na Ormoški. Sodeluje s hajdinskim turističnim društvom, občino, domačim krajem in drugimi organizacijami. Z domačo obrtjo se predstavlja na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, sodelovalje pri snemanju več televizijskih oddaj in dokumentarnih filmov, nastopa tudi v nadaljevanki Brazde ljubezni v režiji Jožeta Ekarta, ki jo bodo do marca predvajali na mariborski Tele M. družinsko hišo. Ko smo se preselili, sem začel plesti in od takrat me to delo spremlja vsak dan, še posebej, odkar sem upokojen, to pa je že tudi 30 let." V delavnici od jutra do večera Ob osmih zjutraj je v svoji delavnici, ki si jo ogreva z majhnim gašperjem, družbo mu dela Radio Ptuj. Na stenah so izobešena vsa priznanja, ki jih je prejel za pletar-sko delo in ohranjanje domače obrti, pa tudi nekaj njegovih slik, seveda je na vsaki s svojimi ple-tarskimi izdelki. Plete do kosila, to je ob dveh ali treh popoldan. Po kosilu si ne vzame časa za počitek, saj ga kar vleče nazaj v delavnico. Za delo nato prime še do kakšnih šestih, ob sedmih mora biti obvezno pred televizorjem, da pogleda poročila. „To pa brez izjeme, moram vedeti, kaj je novega doma in po svetu." Za pletenje košare - korpe porabi pet ur. „Včasih sem bil hitrejši, sedaj več ne gre tako hitro," je iskreno povedal in dodal, da ga malo daje tudi poklicna bolezen. Rama ni več tako gibljiva, manj moči ima v roki in prstih, zato steklenic več ne plete. Sogovornik je pojasnil, da je vrbe več sort: dravska, potočna -pintovec, gojena v nasadu, na primer amerikanka. „Gojenje vrbe niti ni tako preprosto, saj jo je treba okopavati in škropiti (zaradi muhe, ki spije sok, nato na šibi nastanejo t. i. kraste). Krastavost je lahko tudi posledica toče. Obdelava šibja je različna; šibe kuhamo, naravno barvamo z njenim lastnim barvilom, belimo na soncu, lupimo, po dolgem razpolovimo ... " Povpraševanje po pletenih izdelkih se začne pred veliko nočjo. „Trenutno je sezona mrtva, pozimi pletemo, s pomladjo se začne prodaja," je dejal Anton Žumer. Na Ptuju nekoč Pletarska ulica s pletarsko šolo in pletarno Spodnje Podravje je imelo pred stoletjem lastno pletarsko šolo. „Leta 1916 sojo ustanovili v Cirkulanah. V Kidričevem so bile pletarske delavnice in zadruga, pred drugo svetovno vojno seje pletarstvo preselilo na Ptuj. Nemci so obrt med vojno pustili pri miru, ker je to bila dediščina in kultura podravskega območja. Po njihovem odhodu leta 1945 so na Ptuju odprli triletno obrtno pletarsko šolo, dejavnost seje zelo lepo razvila. Šola in pletarna sta bili pri Jurijevi cerkvi, v današnji Ulici Viktorina Ptujskega, nekoč seje imenovala Pletarska. Imeli smo izjemno dobre mojstre, znali so splesti vse mogoče: vozičke za dojenčke, kavče, sedežne garniture, mize, stole, kovčke, klobuke, lestence, košare... Kjer so danes Terme Ptuj, so bili nasadi šibja, vse dol do Koroščevega mlina. Ptujska pletarna je imela podružnici v Žetalah in Dolanah, na obeh lokacijah so bili nasadi šibja. Ko seje pletarna združila s podjetjem Olge Meglič, je vse ugasnilo. To je bilo še v času nekdanje Jugoslavije." Danes tudi Drava ni več to, kar je bila nekoč, ko so vrbe ob njej rasle kot za stavo. Z zajezitvijo so spremenili vodne tokove, potočki so usahnili, nivo podtalnice seje znižal, pogoji za rast vrbe so se poslabšali. Sicer še raste, a ne več v tako velikem obsegu, kot je to bilo nekoč. Šibje ob dravski strugi rezali od Starš do Formina Hajdoše so bile nekoč pletarska vas, pletli so s šibja, rogoze in ličja. V kraju je bilo sedem večjih kmetij, precej različnih obrtnikov (sodar, kolarji, lončarji, mesar-špehar, mlinar, mizar, mojster strojenja kož in usnjar, krovec, tesar ...), še več pa pletarjev. Plesti so znali skoraj vsi na vasi, kar niti ne preseneča, saj je ob robu naselja tekla Drava, v vasi pa tudi manjši potočki. Pogoji za rast vrbe - vrbovo šibje se uporablja za pletenje košar - so bili več kot odlični. „V delu struge Drave je bil kot, ki smo mu rekli Utiš. Tam smo imeli pripete ladje, z njimi smo pluli daleč po strugi, rezali in vozili šibje - gor do Starš in Zlatoličja, dol pa vse do Formina. Šibje smo porezali povsod ob reki. Pletle so tudi ženske, večinoma cekarje za ptujsko ple-tarno. Ko so jih prodale, so šle v trgovino kupit sladkor, sol, kavo in petrolej za svetilke. Ostalo smo imeli doma ali smo pridelali sami ali pa dobili pri kmetu kot plačilo za delo." Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Zavrč • Vsplavarjenje so bili vpeti tudi Zavrčani Mimo Ptuja tudi do 2.000 splavov na leto V dvorcu Zavrč je bila v začetku leta na ogled razstava o tradiciji splavarjenja. Gre za potujočo razstavo, ki so jo v okviru projekta Naša Drava pripravili mariborski flosarji, sicer člani Turističnega društva Maribor. Skozi fotografije, zapise, orodje in makete so prikazali razvoj, vlogo in pomen splavarjenja. Razstava se sedaj iz Zavrča seli v Kamnico. »Zelo smo veseli, da je lahko razstava gostovala ravno v Zavr-ču, kjer je bilo v preteklosti pristanišče splavov. Prav tako smo zadovoljni z odzivi obiskovalcev, še posebej mlajših generacij. Naša želja je, da čim več ljudem predstavimo in približamo tradicijo splavarjenja na reki Dravi,« je povedal mariborski flosar Stanko Zorec. Pred drugo svetovno vojno je bila v splavarjenje vpeta večina lokalnega prebivalstva. V Zavrču je bila zadnja postaja na slovenskem ozemlju, na tem mestu so se spla-varji zamenjali, nekateri so odšli nazaj domov, drugi pa so nadaljevali pot proti jugu. Na splavu je delo našlo veliko lokalnih fantov, ki so si na ta način služili kruh. To delo je bilo zelo naporno, pa tudi nevarno. »Gospodarji so raje najemali splavarje, ki niso znali plavati. To pa zato, da niso mogli skočiti s splava in odplavati nazaj domov. Ko so ugotovili, kako garaško je to delo, je bilo prepozno za pobeg,« je eno izmed anekdot povedal Zo-rec in dodal, da je v njej tudi nekaj resnice. Splavi so bili dolgi tudi več kot 30 metrov Na razstavi lahko obiskovalci izvedo več o šajkah, s katerimi so že v 15. stoletju prevažali les, vino, steklo in drugo. »To so bila prva plovila, ki so plula po reki Dravi. Splavi so veliko večji (32 metrov dolžine in 6 metrov širine), pojavljati pa so se začeli po prvi svetovni vojni. Na enem splavu je lahko bilo med 100 in 150 kubičnih metrov lesa. Zanimivo je, da je okoli leta 1934 mimo Maribora in Ptuja letno plulo do 2.000 splavov, po tem letu je promet upadel. Leta 1938 jih je bilo samo še 1.245 s 73.954 kubičnih metrov lesa. Leto kasneje je iz Maribora odplulo samo še 757 splavov. Po drugi svetovni vojni pa je zaradi gradnje hidroelektrarn ta dejavnost popolnoma zamrla, zadnji splav je iz Maribora izplul pred skoraj šestdesetimi leti. Mariborski flosarji se vsako leto z Mariborski flosarji v dvorcu Zavrč organizacijo splavarskega krsta spominjajo tega dogodka. Sicer pa imajo dva splava, s katerima prevažajo turiste od Koblarjevega zaliva do Lenta, kjer je bilo nekoč veliko pristanišče splavov. Med vožnjo jim povedo več o tradiciji splavarjenja na reki Dravi. Trenu- tno je v društvu okoli 40 splavar-jev, aktivnih je nekaj manj kot polovica. Estera Korošec Foto: EK 12 Štajerski Črna kronika petek m 20. januarja 2023 Podravje, Slovenija • Divjih prašičev v okolju vedno več, tudi blizu naselij Lovci so jih v treh letih uplenili okoli 44.000 Populacija divjega prašiča se hitro širi. V Spodnjem Podravju so jih lovci predlani uplenili več kot 800, lanska številka seje ustavila blizu 700, je povedal predsednik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) na ptujsko-ormoškem območju Peter Kovačec. Divji prašiči povzročajo sive lase južnim sosedom, kjer so se tako razmnožili, da jih je moč srečati v naseljih. Naravnega sovražnika, razen volkov, v tem delu Evrope skoraj nimajo, razmnožujejo se izjemno hitro. Na Lovski zvezi Slovenije (LZS) so pojasnili, da je populacijo divjih prašičev v naravi težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Najvišji odstreli so na Primorskem, Krasu, kočevskem in belokranjskem območju, v minulih treh letih so jih lovci na območju države uplenili skoraj 44.000; lani 14.050, predlani 18.963 in leta 2020 10.650. V eni noči prehodijo 30 km, plavanje sploh ni problem Divja svinja ima velik krog gibanja in zelo hitro migrira. Na noč lahko naredi tudi 30 kilometrov in več. So plavalke, tako da jim niti potoki niti reke niso ovira. „Plavajo čez Dravo in kanal. Je žival, kije neverjetno gibljiva in ima izredno dober spomin. Posebej starejše živali imajo v glavi karto, kijih orientira. Za pot čez Dravo točno vedo, kje so plitvine. Enako vedo, na katerem mestu je najlažje preplavati kanal. Ponoči znajo priti do vasi. Lovci družine sv. Huberta iz Cestice tik ob državni meji so nam pripovedovali, da so prašiči ponoči vdirali na vrtove ob hišah. Enaka je sedaj zgodba na Pagu ali pa pred leti na Cresu. Divji prašičje vsejed. Na otokih se drobnica zunaj pase celo leto, jagenjčki pa so za svinje idealni plen," je razložil predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč Peter Kovačec. Na LZS so dodali, da če imajo prašiči hrane v gozdu dovolj, se tam tudi zadržujejo ter na poljih ne povzročajo toliko škode, manj je tudi odstrela. Foto: osebni arhiv Peter Kovačec V Spodnjem Podravju jih je največ v Halozah Po besedah Petra Kovačeca se v spodnjepodravski regiji največ divjih prašičev zadržuje na haloškem koncu, kjer je tudi največ odstrela. Lovci za odstrel sicer oblikujejo plan, vendar pa odstrel divjega prašiča ni omejen, razen za svinje z mladiči od februarja do julija. Divji prašiči se veliko selijo. Jeseni in pozimi se bolj zadržujejo v gozdnatem delu, kjer je več podrasti, v poletnih mesecih se selijo na koruzna polja. „S komasacijami kmetijskih zemljišč smo jim naredili veliko uslugo. Čim večja so zemljišča, tem bolj ugoden je zanje življenjski prostor in manjša možnost, da jih preženemo. Zato je jeseni na koruznih njivah tudi veliko škode. Ko se polja izpraznijo, se selijo v Haloze in na njihovo obrobje. Zaraščene površine z gosto podrastjo, ki jih je tudi vedno več, prašičem zelo ugajajo." Po podatkih LZS so divje svinje lani na slovenskih poljih naredile za kakšnih 300.000 evrov škode. Lovci so izplačali 214.000 evrov odškodnin, za 65.000 evrov kupili gnojil in semen ter oddelali 6.000 ur prostovoljnega dela. Če je sneg, so pogoji za lov bistveno lažji Po mnenju sogovornika lovcem ni očitati, da bi bilo odstrela divjega prašiča premalo, vendar pa je ta med drugim odvisen tudi od vremenskih razmer. Če je snega več, se jih lažje izsledi in so pogoji za lov boljši. „Se pa prašiči tudi prilagajajo, preživijo najbolj sposobni, vrsta se trudi za preživetje. Če vsa- Odstrel prašičev in povzročena škoda v Spodnjem Podravju Leto Plan (kom) Odstrel (kom) Sk oda 2020 320 450 56 primerov, 5.800 evrov 2021 380 810 119 primerov, 22.000 evrov 2022 380 685 88 primerov, 13.300 evrov Z zakonom predpisan intenzivni odstrel „Odstrel divjih prašičev nad letnimi načrti ni omejen, mora pa biti skladen s spolno in starostno strukturo divjih prašičev. Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge namreč predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel za zagotavljanje zmanjšanja populacije," so poudarili na LZS. ko leto najbolj sposobni preživijo, potem veste, kje smo. Da je prišlo do eksplozije razmnoževanja divjih prašičev, bi lahko pripisali tudi mo-nokulturnemu kmetijstvu. Z obilno krmo smo jim ustvarili idealne pogoje za dober prirast. V Podravju naravnega sovražnika nimajo. Edini, ki lahko regulira populacijo, je človek. Lahko rečem, da je to vrsta, ki je trenutno problematična, predvsem zaradi hitrega razmnoževa- nja in nevarnosti širjenja afriške prašičje kuge. Je pa treba vedeti, da je lov na divje prašiče vse prej kot enostaven, zanj tudi ni pretiranega interesa. Lovi se ponoči, zaradi dolgotrajnega čakanja je treba biti zelo vztrajen, potrpežljiv, ponoči se na preži čaka tudi od šest do osem ur. To pomeni sedenje na deski. Primerno je treba biti oblečen in obut ter imeti zadostno mero volje." Mojca Zemljarič Sveti Andraž • Požrtvovalni gasilci preprečili uničenje piščančje farme Še vedno v šoku, a neskončno hvaležna Samo bliskoviti intervenciji gasilcev, v kateri so sodelovala štiri prostovoljna gasilska društva, gre zahvala, da hlev v Drbetincih ni pogorel do tal. Uprava RS za zaščito in reševanje je v sredo ob 21.15 sporočila, da je na kmetiji v Drbetincih, ki se ukvarja s piščančjerejo, zagorelo. Domači gasilci iz PGD Vitomarci so skupaj z županjo in gasilko Darjo Vudler Berlak na prizorišče v polni bojni opremi prispeli že šest minut kasneje, torej ob 12.21, kmalu zatem pa so se jim pridružili še kolegi iz sosednjih društev: PGD Cerkve-njak, PGD Biš in PGD Desenci. S skupnimi močmi je 32 gasilcem z devetimi vozili uspelo preprečiti uničenje piščančje farme, s katero si Anica in Ivan Kolar služita kruh že skoraj štiri desetletja. Kot je znano, so piščančje farme zelo izpostavljene požarom, najbolj kritičen čas pa je tisti, ko je hlev pra- Foto: PGD Vitomarci zen, lastniki pa ga morajo ogreti, da prostor pripravijo na vhlevitev novih piščancev, za kar običajno uporabljajo gorilnike na plin ali olje. Tako se je verjetno zgodilo tudi pri Kolarjevih, kjer je zaradi segrevanja objekta pred vselitvijo piščancev zagorela slama. Kot precej zahtevno je intervencijo ocenil Tomaž Toš, predsednik PGD Vitomarci, saj je po celotni strehi objekta nameščena sončna elektrarna. Požar je namreč zajel tudi električno napeljavo in se širil po notranjosti objekta, vendar jim ga je uspelo pred popolnim uničenjem pogasiti. »Še vedno sem v šoku, a neskončno hvaležna gasilcem. Sploh mi ni jasno, kako so lahko tako hitro prišli. Sreča je bila ta, da je soseda zagledala dim, ko se je komaj začelo kaditi, nato pa je bil še odziv gasilcev bliskovit. Hlev nama je ostal, seveda pa je škoda kljub temu velika. Zgorela je vsa oprema, prostor ni primeren za namestitev piščancev. Strokovnjaki so še na delu, da ugotovijo natančen vzrok požara, nisva se še z nikomer pogovarjala, kako naprej, ne s Perutnino Ptuj, katere kooperanta sva, ne z zavarovalnico. Seveda bova naredila vse, da bo čimprej vse nared za piščance, a to gotovo ne bo mogoče prej kot v mesecu ali dveh.« Zelo podoben je bil pred slabima dvema letoma požar na piščančji farmi v Ločiču v sosednji občini Trnovska vas. Hlev je bil prav tako prazen, saj so čakali na pošiljko 13.000 piščancev, zato so prostor ogreli na 32 do 35 stopinj. Zaradi visoke temperature in suhega zraka se je vnela slama, ogenj je v nekaj sekundah zajel ves hlev, kljub prav tako hitri intervenciji pa ga gasilcem ni uspelo pogasiti. Senka Dreu Na piščančji farmi v Drbetincih je zgorela vsa oprema. Prva je dim v Ko-larjevem hlevu opazila soseda, da ni pogorel do tal, pa gre zahvala hitri intervenciji gasilcev. Če na Vincenca (22.) sonce peče, obilo vina v sode steče. Danes dopoldne bodo rahle padavine povsod ponehale, najkasneje na jugu. Čez dan bo pretežno oblačno, nekaj več jasnine bo na zahodu. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, na Štajerskem in v Prekmurju pa severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od -2 do 3, na Goriškem in ob morju okoli 7 °C. Napoved za Podravje oblačno Nedelja 22.1. oblačno Ponedeljek 23.1. dež s snegom Vir: ARSO Rokomet Učna ura ene najboljših svetovnih ekip Stran 14 Rokomet Petek dan D za uvrstitev v četrtfinale Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • Prijateljska tekma tednik Atletika Šest uvrstitev na zmagovalni oder, vključno s štafeto Stran 16 Sandi Mertelj Športnik leta - prireditev, ki je v ponos športnikom Stran 16 ÍPoíIuíajh nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šumarji srčni, Iličic in Vipotnik dodana vrednost vijoličastih Maribor - Aluminij 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Iličic (78.), 2:0 Vipotnik (89.) MARIBOR: Pridgar (46. Bergsen), Milec (46. Žinič), Vidakovic (46. Mi-trovic), Uskokovic (46. Watson), Guerrico (46. Sikošek), Antolin (31. Božičkovic, 61. Lorber), Kryeziu (31. Dizdarevic, 61. Repas), Božic (46. Iličic), Kronaveter (31. Laušic, 61. Tolic), Brnic (31. Čuk, 61. Tavares), Baturina (31. Sirk, 61. Vipotnik). Trener: Damir Krznar. ALUMINIJ, 1. polčas: Pavli, Črnčec, Schaubach, Munic, Borovnik, Frešer, Marinšek, Medved, Katuša, Rahle, Skiba. 2. polčas: Banic, Hempt, Ko-blar, Jovan, Grajfoner, Gorenak, Ja-gic, Čeh (Dukaric), Brest, Baskera, Čavara. Trener: Robert Pevnik. Po dobrem tednu treningov - tako Maribor kot Aluminij sta priprave začela 9. januarja - sta se štajerska soseda v sredo pomerila v prvem pripravljalnem srečanju za spomladanski del sezone. Zelenica v Ljudskem vrtu je bila očiščena snega in odlično pripravljena, nogometaši obeh ekip pa so to izkoristili za dober uvod v igranje srečanj. V domačem taboru je imel trener Damir Krznar na voljo 27 igralcev. Zaradi poškodb sta manjkala Sven Šoštarič Karič in Ishaq Kayode Rafiu, v procesu okrevanja po daljši odsotnosti sta še Klemen Šturm in Aleks Pihler, med vratarji pa sta počivala Ažbe Jug ter Marko Zalokar. Pri gostih je bilo opaziti odsotnost Tina Martiča (manjša poškodba), prvič pa je priložnost za dokazovanje dobil Leo Čeh, ki je prestopil iz Drave. Na preizkušnji v Kidričevem je tudi 19-letni hrvaški napadalec Marko Josip Čavara (nazadnje Nafta). Z Aluminijem trenira tudi Lovro Graj-foner, ki je pred nekaj sezonami že igral v šumi, po avanturi na Cipru in v Ukrajini pa sedaj čaka na nove izzive. Oba trenerja sta si zamislila rotacijo igralcev na 30 oz. 45 minut, kar je skozi celotno tekmo omogočalo dober tempo igre. Obenem je strokovno vodstvo obeh klubov dobilo dober vpogled v trenutno pripravljenost posameznikov, kar je bil tudi glavni namen preizkušnje. V prvem polčasu je bila igra dokaj enakovredna, več priložnosti in poskusov na gol pa so imeli domačini. V najlepši se je v 23. minuti znašel Rok Kronaveter, ki se je znašel sam pred vratarjem Aluminija Majem Pavlijem, ta pa je s hrabrim posredovanjem preprečil gol. Nekaj minut kasneje je po predložku s strani v sredini za nekaj stotink zamudil Baturina. Edini gol v prvem polčasu so po lepi akciji na levi strani dosegli šumarji, a je bil eden izmed vpletenih v akcijo v prepovedanem položaju ... V igri Aluminija je bilo v prvem polčasu opaziti dobro delo vezistov, predvsem Marinšek in Frešer sta večkrat zadržala žogo in s tem razbremenila obrambo. V drugem polčasu so vijoličasti z Iličičem, Repasom, Toličem, Vipotni- kom in Sikovškom naredili uvodni pritisk, nato pa so do svojih minut prišli tudi igralci v rdečih dresih. Najlepšo je imel Koblar, ki je po podaji iz kota zgrešil žogo v idealnem položaju za zaključni strel. Od 60. minute dalje so prvoliga-ši zagospodarili na igrišču. Najprej je dvakrat poskusil Iličič (ta je opazno bolje pripravljen, kot je bil po jesenskem prihodu v Maribor), obakrat pa mu je veselje preprečil Ba-nič, enkrat tudi s pomočjo vratnice. Favorizirani 16-kratni državni prvaki so do zmage prišli v zaključku tekme. V 78. minuti je Tolic preigraval v kazenskem prostoru Aluminija, mimo številnih nog mu je uspelo žogo oddati do Iličica, ki je z natančnim strelom zadel v Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora in Aluminija so v prvi pripravljalni tekmi na spomladanski del sezone prikazali dobro nogometno predstavo. polno - 1:0. Jojo je sodeloval oddal do Vipotnika, ta pa tudi pri drugem zadetku, je z natančnim strelom tokrat je s podajo v prazen nadaljeval svoj uspešni prostor zaposlil mladega strelski niz, ki ga je začel Tavaresa, ki je žogo lepo jeseni - 2:0. Napovedna tekma s Celjani je odpadla zaradi pomanjkanja ustreznih travnatih površin, zato pa bodo naslednjo šumarji igrali v sredo proti Avstriji iz Celovca (v Kidričevem ali Beltincih). Jože Mohorič Robert Pevnik, trener Aluminija: „Glede na to, da smo vsak polčas igrali v dveh mešanih postavah, bi rad igralce vsekakor pohvalil za prikazano. V prvem polčasu smo bili na trenutke enakovredni ali tudi boljši, lahko bi celo povedli. Res pa je, da ima Maribor višjo individualno kakovost, kar so v zaključku tekme znali izkoristiti. Sicer smo v večini tekme dobro podvajali njihove najbolj nevarne igralce, tudi borbenost je bila na pravem nivoju. Jasno je, da so še bile napake, ki jih bomo poskušali odpraviti v čim večji meri, tiste dobre stvari pa želimo odnesti v naslednje preizkušnje. Takšne močne prijateljske tekme pridejo zelo prav, kar se tiče fizičnega in taktičnega vidika, zato sem zadovoljen in verjamem, da smo na pravi poti. Sedaj se bomo znova zakopali v delo, čaka nas še veliko dela." Luka Koblar, Aluminij: „Vedno se je lepo vrniti na stadion, kjer sem začel kariero, tokrat je bila razlika le v tem, da sem bil prvič v sla-čilnici za goste. V Ljudskem vrtu sem preživel 12 let pri mlajših selekcijah in 2,5 pri članih, ne glede na to pa mi je bila tekma proti Mariboru v užitek, tudi zaradi odlično pripravljenega igrišča. Glede tekme ne moremo biti razočarani s prikazanim, bilo je kar nekaj pozitivnih zadev, lepo je bilo videti, da smo v delih tekme prevzeli pobudo. V prvem tednu priprav smo delali na fizični moči in kondiciji, sedaj bomo počasi prešli v ritem tekem, zato rezultat niti ni bil v prvem planu. Odigrali smo korektno tekmo, z veliko mladimi igralci, ki so pridobivali dragocene izkušnje, zato je še veliko prostora za izboljšave. Prejeta gola v zaključku tekme nista bila potrebna, v danih situacijah se bi morali odzvati boljše. Je pa res, da je Jojo pokazal, za kakšnega igralca gre in je domala sam odločil tekmo." Tenis • OP Avstralije Ons Jabeur na koncu pokazala, zakaj je 2. igralka sveta Žreb za Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu se je za Tamaro Zi-danšek izkazal za pretežkega. Z igro, kot jo je v prvih dveh nizih prikazala proti 2. igralki sveta Ons Jabeur, bi lahko računala na zmago proti večini igralk, ki na svetovni lestvici zasedajo mesta nižje od TOP 30, proti odlični Tunizijki iz vrha svetovne lestvice pač ni šlo. Glavna razlika med 2. in 98. igralko sveta se je pokazala v odločilnem nizu, ko so bile pri izidu 1:1 le tri točke Jabeurjevi dovolj, da je tehtnico nagnila na svojo stran. V eni je Tami za las zgrešila zunanjo črto igrišča, v dveh pa je Ons to črto zadela in prišla do breaka (1:2). Vrnitve v dvoboj za članico TK Terme Ptuj več ni bilo, do konca je osvojila le še tri posamične točke, ostalih 12 je dobila Jabeurjeva. Dvoboj je potekal na osrednjem igrišču v Melbourne Parku, imenovanem po Rodu Laverju, spremljalo ga je blizu 15.000 gledalcev. Ti so že v prejšnjem dvoboju med Andyjem Murrayem in Mateom Beretinnijem spremljali pravo dramo, ki se je končala šele po slabih petih urah igre v korist škotskega veterana. V uvodu dvoboja med Jabeurje-vo in Zidanškovo je sicer kazalo na gladko zmago 2. nosilke, ki je po-vedla z izidom 1:4. A Tami ni podlegla vzdušju, saj je imela s podobnimi situacijami v Melbournu že nekaj izkušenj: na velikih igriščih se je merila z Naomi Osako (leta 2019) in Sereno Williams (2020). Tako se je Tamara s sijajno obrambo in močnimi forehan-di vrnila ter izenačila na 4:4. V deseti igri je servirala za obstanek v nizu in ubranila žogico za prvi niz Tunizijke. Sama si je v podaljšani igri priigrala dve zaporedni pri vodstvu s 6:4, a je zadnja finalistka Wimbledona in OP ZDA obe ubranila. Podaljšana igra je postregla z novo dramo: prva si je dve zaporedni set žogici zagotovila Tamara (6:4), a je Ons obe ubranila z res lepima točkama. Podobno je Tamari uspelo pri vodstvu Jabeurjeve 6:7, nato pa je imela Slovenke še tretjo priložnost za osvojitev uvodnega seta (8:7), Tudi v tem primeru je bila Jabeurjeva uspešnejša, nato pa je v nadaljevanju sama izkoristila svojo drugo set žo- gico (8:9) in slavila pomemben mini dvoboj. V drugem nizu priložnosti za odvzem servisa ni bilo do osme igre, nato pa je Konjičanka izkoristila svoj trenutek in posledično servirala za izenačenje. Jabeur je sprva še izničila „break" zaostanka, nato pa je v naslednji igri še enkrat več Slovenka odvzela servis drugi nosilki in dvoboj popeljala v tretji niz. V njem je dobro začela (1:0), potem pa je sledil mrk Konjičanke in šest zaporednih iger za Tunizijko za zmago. S tem se je druga nosilka izognila presenečenju . Prav to je vrednost najvišje postavljenih igralk in igralcev iz svetovnega vrha: tudi ko ne igrajo najboljše, lahko zaigrati ravno toliko dobro, da takšne tesne dvoboje obrnejo v svojo korist. „To je bil zahteven obračun proti nepopustljivi tekmici. Nisem igrala najbolje, ona pa je ves čas pritiskala name. Vedela sem, da je igralka, ki se bo borila in v igrišče spravila vsako žogico. Bila sem kar frustrirana, a sem ta čustva spravila iz sebe v drugem nizu. Rekla sem si, da moram biti druga igralka sveta in dobiti dvoboj," je po koncu dejala 28-letna Tunizijka. To je bila druga zmaga v tretjem medsebojnem obračunu za 28-letno Tunizijko, potem ko je dobila njun prvi obračun leta 2016 na turnirju nižjega ranga v Tunisu. Vmes je Zidan-škova slavila v Rimu, oba obračuna pa sta bila na pesku. Zidanškova je v Melbournu nastopila še med dvojicami, kjer jo skupaj z Japonko Eri Hozumi v prvem krogu čakal obračun proti ukrajinsko-bel-gijski navezi Anhelina Kalinina/Alison Van Uytvanck. Slovensko-japonska dvojica je bila glede na uvrstitve na WTA-lestvici med dvojicami v vlogi favoritinj, a jima tega ni uspelo potrditi na igrišču in poraz je bil po dobri uri neizbežen. Zidanškova in Hozumijeva sta skupaj odigrali celoten avstralski del uvoda v sezono, pri tem pa sta v štirih dvobojih dosegli le eno samo zmago. Zagotovo manj od sposobnosti . Jože Mohorič Tamara Zidanšek je na prvem gland slamu sezone ostala brez zmage. Ob njej je Ons Jabeur. OP Avstralije v Melbournu (49,2 milijona evrov nagradnega sklada), posameznice, rezultati: 1. krog: Tamara Zidanšek - Ons Jabeur (Tunizija, 2.) 6:7 (8), 6:4, 1:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Hozumi (Slovenija/Japonska) - Kalinina/Van Uytvanck (Ukrajina/Belgija) 6:7(4), 3:6. 14 Štajerski Šport petek • 20. januarja 2023 Rokomet • SP 2023 Poljska/Švedska Petek dan D za uvrstitev v četrtfinale V zadnji tekmi prvega dela svetovnega prvenstva 2023 skupine B smo Slovenci po suverenih zmagah nad Savdsko Arabijo in Poljsko proti Franciji doživeli prvi poraz na tem velikem tekmovanju. Kljub porazu proti galskim petelinom naša reprezentanca z igro ni razočarala, vendar je Francija še enkrat več dokazala, zakaj je ena izmed kandidatk za osvojitev katere izmed medalj. Edino, kar bode v oči, je veliko število tehničnih napak naše ekipe, kar štirinajst oz. vsaj šest-sedem več od povprečja najboljših ekip na svetu. Roko na srce smo v tem trenutku daleč od reprezentance, ki bi lahko osvajala kolajne, uvrstitev v četrtfinale pa bi bila za naš rokomet v danem trenutku označena kot izjemen uspeh. Po videnem v uvodnem delu tekmovanja nam za Top 8 po mojem mnenju manjkajo tri stvari. Prva sta vratarja, ki bi serijsko zbirala vsaj 12 obramb ali več. Po treh tekmah sta naša golmana Urban Lesjak in Jože Baznik zbrala skupaj 32 obramb (10,66 obrambe na tekmo). Zanimivo, da sta pri porazu s Francijo (31:35) zbrala lepih 14 obramb, kar Foto: Slavko Kolar Slovensko izbrano vrsto čaka v petek proti Španiji „tekma resnice". pa samo potrjuje moč francoskih rokometašev. Druga stvar, ki nam manjka, je še vsaj en specialist v obrambi na položaju „trojke" oz. igralec v centralnem bloku. Boruta Mačkovška še vedno nekoliko muči poškodba kolena, Gašper Horvat pa je v obrambi daleč od nivoja, ki ga zahteva nastop na SP. Mogoče bo za nas rešitev vrnitev v ekipo Mačkov-ška, ki je proti Iranu že odigral polovico tekme, ter vpoklic Mateja Gabra, ki pa proti Iranu zaradi bolezni ni nastopil. Tretja stvar, ki jo pogrešamo, so „lahki goli" doseženi z meti iz razdalje. In to na vseh treh položajih, levem, srednjem in desnem zunanjem. Na uvodnih treh tekmah smo z devetih metrov proti golu nasprotnika sprožili le 16 strelov, najboljše ekipe na svetu pa več kot 30 strelov. Naši zunanji igralci večji del zadetkov dosegajo v igri „1 na 1", kjer pa v boju s fizično močnejšimi tekmeci za doseganje zadetkov izgubljajo ogromno energije. In iz tekme v tekmo bomo tukaj imeli vedno več težav, Rokomet • 1. A SRL (ž) - modra skupina Učna ura ene najboljših svetovnih ekip ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - Krim Mercator 20:49 (10:27) ŽRK ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Korpar (2 obrambi), Kmetič; Kolenko 5, Kreft 5(1), Frangež 3, Krasnič 3, Zel 1, Petrovič 1, Paradiž 1, Puž 1, Bedrač 1, Luknjar 1, Šemrl, Ciglar, Pacek. Trener: Matej Bračič. KRIM MERCATOR: Miklič (4 obrambe), Risovic (5 obramb); Sve-tik 9, Radosavljevic 9, Markovic 7, Rosiak 5, Ljepoja 5, Klemenčič 3, Ju-rič 3(1), Varagic 3, Žabjek 2, Stanko 2, Ngombele 1, Albina. Trener: Dragan Adžic. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 4/1; Krim 1/1. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 2 minuti; Krim 10 minut. Enkrat na leto si je mogoče na Ptuju od blizu ogledati na delu najboljšo slovensko žensko rokometno zasedbo - Krim Mercator. Redne udeleženke evropske Lige prvakinj imajo v svojih vrstah izjemne posameznice (ob številnih domačih reprezentant- kah še nekaj izvrstnih tujk, Poljakinjo Alexandro Weroniko Rosiak, Srbki-njo Sanjo Radosavljevic, Betchaidel-le Ngombele iz Konga, hrvaško vra-tarko Jovano Risovic ...), vodi pa jih Dragan Adžic, ki je obenem selektor naše državne reprezentance, trener vratark pa je legendarni Rolando Pušnik. V naporni seriji tekem Lige prvakinj Krimovkam domače tekme služijo le kot lažji trening. „Tekme v domači ligi nam včasih nekoliko zmotijo ritem treningov v pripravah na zahtevne tekmice v Ligi prvakinj, kot selektorju reprezentance pa mi je v veselje, da vidim vse igralke v Sloveniji v njihovem domačem okolju. Obenem je zelo pomembno za razvoj rokometa v Sloveniji, za njegovo promocijo, da Krim gostuje po vseh dvoranah, da lahko ljudje v živo spremljajo najboljšo slovensko žensko ekipo. Na prvenstvenih tekmah si tako postavljamo določene naloge in treniramo določene akcije ali kombinacije. To je pomembno predvsem za mlade igralke, tudi tokrat sem bil na Ptuju zadovoljen z izvedbami," je bil po tekmi iskren selektor Adžic. Domača vrsta je lahko držala priključek z gostjami iz Ljubljane le uvodnih osem minut, ko je na semaforju pisalo 4:6. V nadaljevanju je razlika v prid Krima naglo naraščala in je že ob polčasu znašala 17 zadetkov. Ker so s stalnimi rotacijami gostje tudi v drugem polčasu ohranjale visok ritem, je bilo domači vrsti težko izpeljati akcije do čistega zaključnega strela, v nekaterih primerih pa jim je vendarle uspevalo. Pri zaključnih strelih pa so imele Ptujčanke tudi precej smole, samo v drugem polčasu so šestkrat zadele okvir vrat ... Najbolj zanimiv podatek po koncu tekme je ta, da se je v domači vrsti med strelke vpisalo kar deset igralk, le ena manj kot pri gostjah. Vzpodbudno, ni kaj! Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: „Ekipa Krima je vsaj za dva kakovostna razreda boljša od vseh ostalih ekip v ligi, zato puncam vedno re- saj bodo igralci vse bolj utrujeni, posledično bo doseganje zadetkov na postavljeno obrambo še težje. Sprehod čez Iran Slovenija je fantastično odprla drugi del tekmovanja - z visoko zmago nad Iranom (38:21). Tekma je trenerju Urošu Zormanu prišla zelo prav, saj je lahko proti slabemu tekmecu rotiral vse igralce skozi celotno tekmo. Tako lahko rečemo, da v dobrem stanju in v dobrem vzdušju čakamo na odločilno tekmo za uvrstitev med osem najboljših ekip na SP. Nasprotnik bo Španija, ki je dvakratni svetovni in enkratni evropski prvak ter osvajalka številnih kolajn na največjih tekmovanjih. Vodi jih izkušeni Jordi Ribeira. Tudi sama ekipa je zelo izkušena (29,8 leta štejejo v povprečju). Kapetan Gedeon Guardi-ola, specialist za obrambne naloge, šteje kar 38 let in je še danes aktiven v nemški Bundesligi (TBV Lemgo). Zanimivost: v naboru igralcev na SP imajo le dva, ki igrata v španski ligi, Gonzalo Perez de Vargas (Barcelona) in srednji zunanji Pol Valera (Gra-nollers). Imajo vrhunski vratarski par Perez de Vargas in Rodrigo Corrales (Veszprem). Tu sta na zunanjih položajih brata Dujshebaev, Alex in Daniel (oba Kielce). Za rokometno velesilo je ključnega pomena starejši od bratov Dujshebaev, Alex, ki je izjemno hiter, nepredvidljiv ter glede tehničnega znanja mogoče celo najboljši igralec na svetu. Ferran Sole (Paris SG) je vrhunsko desno krilo. Zaradi poškodb so Španci ostali brez dveh odličnih kril Aitor Gomez in Ai-tor Arino (oba Barcelona). Planinski kotiček Reprezentanca Španije je izjemno v močna v obrambi. Na prvi tekmi prvenstva je Črno goro deklasirala z izjemno globoko obrambo 3 - 2 - 1, kjer „špica" ovira nasprotnega organizatorja vse do polovice igrišče. Na zadnji tekmi proti Poljakom so v 1. polčasu ponovno igrali zelo globoko in agresivno obrambo, v 2. polčasu pa so zaigrali za Špance značilno 6 - 0 obrambo, kjer pa potem predvsem „halfi" postanejo zelo gibljivi in globoki. Naša priložnost bo hitra igra, tu predvsem mislim na protinapad in polprotinapad ter „hitri center". Enostavno imamo poletnejšo in hitrejšo ekipo, solidno dolgo klop, kar je zasluga dobre rotacije strokovnega štaba, ki me je zaenkrat presenetil z vodenjem ekipe na SP. V prvi vrsti bomo za uspeh morali prepoloviti število tehničnih napak. To bo ključnega pomena, saj igra Španije v obrambi bazira prav na tem, da s svojim izjemnim gibanjem in predvidevanjem podaj prav iščejo tehnične napake nasprotnika, iz katerih potem izhajajo hitri protinapadi in lahki goli. Sam sem pred tekmo s Španijo (v petek, 20. januarja, ob 15.30) optimist, a bo potrebno za napredovanje med osem v nedeljo, 22. januarja, ob 15.30 premagati še Črno goro. V tem trenutku se bolj bojim nedeljske tekme s Črno goro . A najprej je treba preskočiti prvo oviro - Španijo. S petkovim porazom se Slovenija poslavlja od uvrstitve v četrtfinale, ampak bodimo optimisti, saj imamo v svoji ekipi cel kup zelo kakovostnih igralcev, ki lahko Špancem pošteno pokvarijo dan ... Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Rokometašice Krima (v modrih dresih) so na Ptuju pokazale, zakaj spadajo med najmočnejše ženske rokometne kolektive na svetu. čem, da je to najlažja tekma v sezoni, ker ni nobenega rezultatskega pritiska. Je pa res, da lahko punce razumem, ko proti Krimu pokažejo neko strahospoštovanje, saj gre za eno najboljših ekip na svetu. Mnenja sem, da je bil to koristen trening pred nedeljsko tekmo z Ve-lenjčankami. Te so nas v prvem delu sezone premagale, oz. bi lahko celo rekel, da smo se premagali sami. To si želimo sedaj spremeniti in dokazati, da zmoremo osvojiti točki. Nekaj podobnega velja tudi za naslednjo domačo tekmo, ko bomo v sredo gostili Krko iz Novega mesta. Tudi v tem primeru gre za premagljivo ekipo, a bo treba pozabiti na blokado, ki nam je proti Krki že večkrat odnesla točke." Asja Frangež, ŽRK Ptuj: „Igranje proti najboljši slovenski ekipi je vedno nekaj posebnega. Pred tekmo nam je trener dejal, da naj odigramo čim bolj sproščeno, da naj tekmo vzamemo kot odličen trening. V srečanje smo vseeno šle z željo, da Krimovkam čim bolje pariramo, a se je hitro pokazalo, da je to težka naloga. V določenih trenutkih so se nam vsem zatresle roke, posledično smo naredile preveč tehničnih napak. Prav to je tisti vidik, na katerem moramo še več delati, da bi to odpravile, oz. zmanjšale na minimum. To bo posebej pomembno v naslednjih tekmah, ki so za nas odločilne v boju za obstanek. Že v nedeljo nas čaka gostovanje v Velenju, kjer se želimo domačinkam oddolžiti za poraz v prvem delu sezone." Jože Mohorič 1. A SRL (ž) - modra skupina REZULTATA ZAOSTALIH TEKEM: 6. KROG: Litija - Krka Novo mesto 21:27 (9:15); 8. KROG: Žiher hiše Ptuj-Ormož -Krim Mercator 20:49 (10:27). 1. KRIM MERCATOR 10 10 0 0 20 2. MUNOTEST AJDOVŠČINA 10 9 0 1 18 3. Z'DEZELE 10 6 1 3 13 6. KRKA 9 4 0 5 8 4.VELENJE 10 4 0 6 8 5. LITIJA 10 3 1 6 7 7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 8 10 7 2 8. TRG0 ABC IZOLA 9 0 0 9 0 Vabilo k markiranju in vzdrževanju planinskih poti Odsek za planinske poti PD Ptuj vabi vse člane PD Ptuj ter tudi sim-patizerje k dejavnosti markiranja in vzdrževanje planinskih poti, da se spoznamo ter da se vključite na skupne delovne akcije obnove planinskih poti PD Ptuj. Če vas prostovoljno delo markacista dovolj pritegne, se lahko udeležite tečaja za markaciste in postanete markacist PZS Slovenije. Naloga markacista je povezana z naravo ter dejavnostmi na planinskih poteh. Urejene poti prispevajo k ohranjanju narave. Vse te naloge so podrobno opredeljene v Zakonu o planinskih poteh. Ključne naloge, s katerimi se markacisti spoprijemamo, so: markiranje, čiščenje zarašče-nosti poti, odvodnjavanje, postavljanje smernih tabel. Med zahtevnejša opravila spadajo nadelava poti (lesena bočna varovala, stopnice, mo-stički, varovalne ograje) in kovinska nadelava poti (klini ter jeklenice), ki jih uredimo s pomočjo tehnične ekipe PZS. Markacist PZS postaneš tako, da se udeležiš tečaja za markaciste -kategorija A. To je osnovno usposabljanje, ki ga razpiše komisija za planinske poti. Star moraš biti najmanj 16 let, član planinskega društva ter imeti veselje do gibanja v naravi in do dela na planinskih poteh. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja (pisno in terensko) postaneš Marka-cist PZS. Svoje znanje lahko zmeraj nadgrajuješ, tako da se po dveh letih aktivnega dela udeležiš tečaja za kategorijo B, ki pa zahteva dveletno pripravništvo. Z B-kategorijo se mar-kacist usposobi za vodenje odseka za planinske poti, vodenje skupine na delovnih akcijah ter spoznava vse veščine z osnovami orientacije, uporabe GPS-naprav ter z vremenoslov-jem. Licenco za markacista vsakih 5 let obnavljamo s sodelovanjem na licenčnem usposabljanju. V Sloveniji markacisti trenutno vzdržujemo več kot 11.000 km poti, v PD Ptuj pa skrbimo za vzdrževanje dobrih 243 km poti, za kar pa potrebujemo močno in pomlajeno ekipo markacistov, saj povprečna starost markacista znaša kar 55 let. Vabljeni vsi, ki radi opravljate delo v naravi in dobri družbi! Matjaž Petek, načelnik OPP PD Ptuj Več informacij na spletni strani www.pdptuj.si petek • 20. januarja 2023 Šport Štajerski TEDNIK 15 Strelstvo • ISSF Grand Prix Ruše 2023 V Rušah zbrana najmočnejša konkurenca do zdaj Minuli teden je druga izvedba ISSF Velike nagrade v Ruše privabila rekordno število predstavnikov 31 reprezentanc, ki so nastopile v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m. Tradicionalno številnim evropskim državam so se tokrat pridružile tudi številne močne neevropske reprezentance, med njimi Južna Koreja, Japonska, Avstralija, Mehika, Kirgizija, Tajvan in ostali. V Rušah se je prvič v letu 2023 predstavila tudi 16-članska slovenska reprezentanca, ki se pripravlja na zimski vrhunec sezone - Evropsko prvenstvo 10 m v estonskem Talinu (5. do 13. 3.). V Rušah je za prestižna odličja in za točke svetovne jakostne lestvice - s končnim ciljem uvrstitve na Olimpijske igre Pariz 2024 - tekmovalo več kot 200 najboljših strelk in strelcev na svetu, med njimi tudi izkušena Ptujčanka Majda Raušl s pištolo in Ormožanki Urška Kuharič ter Nuša Žnidarič s puško. Izkušeni organizator - Strelsko društvo I. Pohorski bataljon Ruše, ki slavi 73-letnico delovanja - se je tako v svoji 29-letni tradiciji organizacije velikega mednarodnega strelskega tekmovanja znova dokazal z odlično pripravo in izvedbo, ki je požela pohvale številnih reprezentanc ter visokih gostov, med njimi tudi predsednika OKS-ZŠZ Franja Bobinca, generalnega sekretarja ISSF Willija Grilla ter častne predsednice tekmovanja, županje Ruš Urške Repolusk. Velikega organizacijskega uspeha in odličnih odzivov udeležencev je bil zelo vesel tudi Ljubo Germič, predsednik Strelske zveze Slovenije in organizacijskega komiteja. Mlada Ormožanka blizu finala V ženski posamični konkurenci z zračno puško je navdušila najmlajša članica slovenske reprezentance, Ormožanka Nuša Žnidarič, ki se je z najboljšim rezultatom med slovenskimi dekleti in svojim letošnjim najvišjim dosežkom v sezoni - 627,8 kroga (104.9, 103.8, 104.0, 105.1, 105.6, 104.4), uvrstila na visoko 13. mesto in le za desetinko kroga zaostala za najboljšimi strelkami, ki so se uvrstile v prestižni finale. Najboljši kvalifikacijski rezultat je dosegla srbska mladinka Alexsandra Havran s 630,7 kroga. Izkušena Ormožanka Urška Kuharič po koncu izjemno dolge lanske sezone še ni ujela želene forme z zračno puško, s slabim zaključkom tekmovanja v Rušah v zadnji seriji z dosežkom 100,0 kroga pa se je s skromnim skupnim rezultatom 619,9 kroga uvrstila šele na 63. mesto. Le malenkost uspešnejši sta bili Živa Dvoršak (38. mesto s 624,6 kroga) in odlična domačinka Urška Hrašovec (41. mesto s Foto: Marko Pigac Slovenska ženska reprezentanca na ISSF Grand Prix 10 m Ruše 2023: z leve strani direktor tekmovanja Simon Potrč, Sara Ščuri, Mojca Kolman, Klavdija Jerovšek, vodja reprezentance SZS Andreja Vlah, Živa Dvoršak, generalni sekretar ISSF Willi Grill, Ormožanka Nuša Žnidarič, predsednik SZS Ljubo Germič, Urška Hrašovec, Ormožanka Urška Kuharič, Manja Slak, Ptujčanka Majda Raušl in sekretar SZS Simeon Gonc. Foto: Marko Pigac Mlada Ormožanka Nuša Žnidarič je bila najboljša slovenska strelka z zračno puško z rezultatom 627,8 kroga, na 13. mestu je za finalistkami zaostala le za 0,1 kroga. Rokomet • RK Jeruzalem Ormož 624,1 kroga). Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek se je z rezultatom 626,7 kroga uvrstila na 25. mesto. V finalu sta si zaključni dvoboj pristreljali kasnejša zmagovalka, Francozinja Judith Gomez (629,1) in Poljakinja Natalia Kochanska (629,0). Svetovna številka ena na ISSF jakostni lestvici 20-letna Francozinja Oceanne Müller (630,1) pa je tokrat ostala brez odličja na četrtem mestu. Čeprav so Slovenke visoko kotirale tudi v ekipnem tekmovanju, pa jim ekipni nastop ni prinesel želenega uspeha, saj se v drugem delu kvalifikacij niso uvrstile med najboljših šest ekip, ki so se borile za odličja - osvojile so končno 8. mesto. Slovenski mladinec Luka Lukic med člani do 17. mesta V moški konkurenci z zračno puško je za Slovence najvišjo uvrstitev pričakovano dosegel najboljši slovenski mladinec Luka Lukic, ki se je po štirih serijah spogledoval s finalom, saj je bil uvrščen na 3. mesto, nato pa je po slabših petih strelih v peti seriji zdrsnil iz najboljše deseterice in s 626,9 kroga osvojil končno 17. mesto. Zaključni dvoboj za zmago sta si pristreljala korejski strelec Minho Song in Jiri Privratsky, slednji pa se je nato v dramatičnem finalu veselil tudi končne zmage z rezultatom 17 15. Mlada slovenska ekipa je zbrano občinstvo navdušila v dramatičnem dvoboju za zlato odličje proti izkušenim Avstrijcem, ki so bili po izenačenju na 14:14 boljši šele z odločilnim zadnjim strelom, s pičlo razliko 0,1 kroga (30,9:30,8). Tako so se tudi Slovenci kot ena izmed petnajstih reprezentanc s srebrnim ekipnim odličjem vpisali med osvajalce prestižnih nagrad. Majda Raušl tokrat brez uvrstitve v finale Med članicami z zračno pištolo sta najvišji slovenski uvrstitvi dosegli Sevničanka Mojca Kolman, ki je s 562 krogi osvojila 24. mesto, in mladinka iz Gorenje vasi Manja Slak, ki je s 561 krogi osvojila 26. mesto. Izkušena Ptujčanka Majda Raušl, ki v Rušah nastopa že vse od začetka organizacij mednarodnih tekmovanj, je tokrat s 557 krogi (93, 92, 97, 92, 93, 90), osvojila 30. mesto, brežiška mladinka Sara Ščuri pa je s slabšim nastopom s 539 krogi osvojila 34. mesto. V kvalifikacijah je najboljše streljanje s 582 krogi pokazala tajvanska strelka Chia Ying Wu, za preboj v finale pa so strelke morale doseči vsaj 570 krogov. Tajvanka je v zaključnem dvoboju klonila proti Madžarki Veroniki Major (577), ta je bila uspešnejša z rezultatom 17:13. Slovenke so bile uspešnejše v ekipni tekmi, kjer so v izločilni tekmi druge stopnje kvalifikacij premagale Veliko Britanijo z rezultatom 546:540 in se uvrstile v zaključni dvoboj za bronasto odličje proti Češki. V razburljivem in zelo izenačenem dvoboju so Slovenke v drugem delu dvoboja izničile veliko prednost Češke in izenačile na 14:14, nato pa žal izgubile odločilni strel in bronaste medalje so se veselile Čehinje z rezultatom 14:16. Brez finalnega nastopa s pištolo ostal tudi Jože Čeper V moški konkurenci z zračno pištolo je bil najboljši Slovenec Jože Čeper z zanj skromnimi 563 krogi na 28. mestu. Najboljši rezultat je v kvalifikacijah dosegel Čeh Jindrich Dubovy (584), končno zmago pa je slavil Švicar Jason Solari (581) v dvoboju proti Slovaku Juraju Tuzinskyju. Slovenci se v ekipni tekmi niso uvrstili v zaključne boje, v drugem delu kvalifikacij pa so presenetljivo premagali Britance (554:553), ki so bili najboljši v prvem delu in so prav tako ostali brez odličja. Reprezentanca na naslednje tekme v Osijek, München in Zagreb Naslednji reprezentančni postaji na poti do EP sta v januarju ISSF GP 10 m Osijek in MT München, nato pa še reprezentančni dvoboj Hrvaške in Slovenije v Zagrebu v februarju. Simeon Gönc VARUH ZDRAVJA Foto: Marko Pigac Ženska ekipa z zračno pištolo v zasedbi Manja Slak, Majda Raušl in Mojca Kolman se je uvrstila v zaključni dvoboj za bronasto odličje, ki ga je izgubila v dramatični končnici z rezultatom 16:14. vrnitev na rokometna igrišča Tilna Kosija, ki je izpustil skoraj cel prvi del sezone. Z njim smo dobili kakovost in ekipa v drugi del sezone zagotovo štarta močnejša, ne glede na odhod Gala Cirarja v Severno Makedonijo," Tri zmage v pripravljalnem obdobju Rokometaši Jeruzalema se pripravljajo na drugi del sezone 2022/23, ki ga bodo začeli v soboto, 4. februarja, z gostovanjem v Mariboru. Ekipa trenerja Saše Prapotnika je poleg vsakodnevnih treningov odigrala tudi že tri pripravljalne tekme. je na kratko turnir v Prekmurju, ki je bil odlično organiziran, opisal trener Ormoža Prapotnik. Na tretji pripravljalni tekmi proti hrvaškemu 1. A-ligašu Varaždinu smo videli dva obraza Jeruzalema. V 12. minuti so ormoški roko-metaši zaostajali za velikih sedem zadetkov (4:11), v 23. minuti pa je bil izid že izenačen (14:14). V 2. polčasu so Slovenci tudi že vodili za devet zadetkov (33:24), končni izid pa je bil 35:28 (19:18) v prid Ormožanov. „V tekmo smo slabo vstopili in naleteli na težave. Fantje so zma- Na 10. mednarodnem Zikijevem memorialu v Murski Soboti so Or-možani v polfinalu premagali 1. B-li-gaša Sevnico (27:26) in v velikem finalu avstrijskega 1. A-ligaša, ki ga vodi Slovenec Uroš Šerbec, Barnbach Koflach (25:21). Za najboljšega igralca ter strelca turnirja je bil proglašen igralec Jeruzalema Tilen Kosi. „Na turnirju v Murski Soboti nismo blesteli, a je bilo tudi to dovolj za turnirsko zmago. Priložnost za igro so dobili vsi igralci. Še bolj od turnirske zmage nas veseli uspešna Vrnitev Tilna Kosija po dolgotrajni rehabilitaciji je največji razlog za optimizem v ormoškem taboru. Igra v obrambi na pripravljalnih tekmah še ni bila na potrebnem nivoju. go z Varaždinom že vnaprej vpisali na naš račun in to podcenjevanje nas je stalo ogromnega zaostanka sedmih golov. Naša obramba je bila res pod nivojem in tega si na državnem prvenstvu enostavno ne smemo privoščiti, če želimo čim prej vknjižiti dovolj točk za potrditev obstanka v ligi. Ko pa smo strnili naše obrambne vrste in razvili hitro ter učinkovito igro, smo nasprotnika hitro ujeli in prehiteli. S prikazanim proti Varaždinu smo lahko zadovoljni in verjamem, da lahko svojo igro še nadgradimo," je tekmo z Varaždinom in pričakovanja pred nadaljevanjem sezone opisal Miha Kolmančič, strelec šestih zadetkov. Vratarji Jeruzalema so zbrali 15 obramb (Skledar 7/1, Balent 5, Zemljič 3), strelci pa so bili Kosi 8 (2), Kolmančič 6 (2), Munda 5, N. Krabonja 5, Škrinjar 4, Čirovič 3, G. Hebar 2, Fergola 1, Pungartnik 1. Ormožane v petek, 20. januarja, ob 19.30 čaka povratna tekma z Varaždinom v mali dvorani Arene Varaždin. UK 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. januarja 2023 Sandi Mertefj, direktor Zavoda za šport Ptuj Prireditev, ki je v ponos športnikom in drugim obiskovalcem Foto: Črtomir Goznik Sandi Mertelj: »Pri kolektivnih športih imamo problem, tukaj imamo kar precejšen zaostanek za nam primerljivimi mesti. Vzroke gre v prvi vrsti iskati v organizaciji samih klubov - v njih se vse začne, ostali pristopimo v naslednjih fazah.« Športni napovednik Futsal • 1. SFL RAZPORED 16. KROGA, V PETEK OB 18.45: KMN Bronx Škofije -KMN Meteorplast Šic bar; OB 20.00: Oplast Kobarid - Sevnica. Tekmi Mlinše - Dobovec in Dobrepolje - Siliko Vrhnika sta bili prestavljeni na 24., oz. 25. januar. Rokomet • 1. A SRL - modra skupina (ž) 11. KROG: ŽRK Velenje - ŽRK Žiher hiše Ormož-Ptuj (v nedeljo ob 18.00). Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 11. KROG: Črna - ŽOK GSV Ptuj (v soboto ob 18.00). Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 8. KROG: NTK Cirkovce - Inter Diskont (v petek, 20. 1., ob 17.00). 3. SNTL (m) 5. KROG: Cirkovce - Škofla Loka (v soboto ob 10.00), Cirkovce - B2 I Bendl (v soboto ob 17.00). Mali nogomet • ONL Videm Veterani RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO, 21. 1., OB 14.00: KMN Majolka veterani - ŠD Pobrežje veterani; OB 14.40: ŠD Tržec veterani - ŠD Videm veterani. Tekma ŠD Selan girpica - ŠD Zg. Pristava veterani je bila prestavljena na 4. 2. Člani RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.20: KMN Majolka - ŠD Tr-žec R21; OB 16.00: ŠD Pobrežje - ŠD As; OB 16.40: ŠD Zg. Pristava - ŠD Tržec R21; OB 17.20: Nogometna šola Klopotec - ŠD Lancova vas; OB 18.00: ŠD Zg. Pristava - ŠD Selan. Zimska liga MNZ Ptuj Veterani RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 10.00: ŠD Selan 50+ - Club 13; OB 10.40: KMN Tomaž - Ormož Pomaranča. Člani RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 11.20: VD Mont & Metal projekt - ŠKD Sestrže; OB 12.00: ŠD Draženci - ŠD Selan; OB 12.40: Robo-tehnika d.o.o. - KMN Draženci. V četrtek, 26. januarja, bo v dominikanski dvorani na Ptuju potekala prireditev Športnik leta 2022 Mestne občine Ptuj, ki jo v sodelovanju z MO Ptuj in Športno zvezo Ptuj organizira Zavod za šport Ptuj. Pred gala športnim dogodkom smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za šport Sandijem Mertljem. „Gre za tradicionalni dogodek, ki je posvečen najboljšim ptujskim športnikom in ekipam ter zaslužnim športnim delavcem. Naša naloga je, da predstavimo športnike, ki so v lanskem letu izstopali in na katere smo lahko vsi skupaj ponosni," je dejal v uvodu in nadaljeval: „V generalnem pogledu na lansko leto bi iz športnega vidika lahko rekli, da smo doživeli nekaj vrhuncev in da smo z doseženim lahko zadovoljni. Nekateri dosežki se bodo celo z odebelje-nimi črkami zapisali med pomembne mejnike ptujske športne zgodovine. Prepričan sem, da bo tudi pogled iz daljše časovne distance pokazal, da smo na pravi poti in da razmišljamo v korist ptujskega športa." Med omenjene mejnike zagotovo spadajo dosežki Kristjana Čeha, slovenskega športnika leta. Manjkajo pa kakšni opazni ekipni dosežki. S. Mertelj: „Strinjam se, da imamo odlične posameznike, ob Kristjanu bi omenil še Tamaro Zidanšek, ki je lani posegla po doslej najvišji uvrstitvi na svetovni WTA računalniški lestvici. Iz ozadja prihajajo v ospredje še nekateri posamezniki. Ja, problem pa je pri kolektivnih športih, tukaj imamo kar precejšen zaostanek za nam primerljivimi mesti. Seveda se tudi sami ubadamo z iskanjem razlogov za to, najdemo jih kar nekaj: zagotovo manjka dodatek mesta ali našega zavoda, kjer pa so sredstva omejena, vzroke pa gre iskati v prvi vrsti v organizaciji samih klubov - v njih se vse začne, ostali pristopimo v naslednjih fazah." Po pisanih virih je letošnja podelitev priznanj najboljšim 60. po vrsti. S. Mertelj: „Začelo se je leta 1957, z nekaterimi vmesnimi izpadi je letošnja podelitev res jubilejna. Jasno je, da bomo poskušali ta podatek oplemenititi in obeležiti tudi na sami prireditvi s prikazom starih fotografij in še čim podobnim. Tudi sicer poskušamo prireditev dvigniti na visok nivo, da bodo športniki in drugi obiskovalci nanjo ponosni. Že sedaj vabim vse ljubitelje in podpornike športa, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu in da nagrajencem namenijo bučne aplavze." Pomemben podatek je, da se bo prireditve udeležil tudi Kristjan Čeh. S. Mertelj: „Kristjan se zaveda, da je trenutno gonilna sila ptujskega športa in se vedno rad udeležuje teh prireditev - doslej ni še nikoli manjkal. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje, ko lahko od njega pričakujemo še kopico vrhunskih izidov." Kaj bi veljalo iz vidika Zavoda za šport Ptuj izpostaviti iz lanskega leta? S. Mertelj: „Delovanje zavoda je usmerjeno na več področij, organizirali smo marsikatero prireditev, od športnih vikendov do prvomajskih prireditev, do različnih tekov ... Ob vsakodnevnih aktivnostih je treba v lanskem letu izpostaviti šolski šport, ki se je po dveh letih premora zaradi koronavirusa vrnil na velika vrata. Na tem področju smo zaznali ekspanzijo udeležbe vseh ptujskih šol, tudi iz sosednjih regij je bilo zaznati večjo vključenost otrok. Tudi delovanje klubov in društev se je vrnilo v normalne tirnice, opazne pa so težave s kadri, tako trenerskim kot igralskim, omenili pa smo že finančne in organizacijske težave. Zavod tako dela po začrtanih smernicah, v povezavi z občino smo servis klubom in društvom. Trudimo se, da bi bili vsako leto boljši." Kakšno pa je bilo lansko leto glede infrastrukturnih investicij in kakšni so načrti za letošnje leto? S. Mertelj: „V lanskem letu so bili na prioritetni listi objekti zunaj samega mesta, v Podvincih, Rogoznici in Grajeni. Leto 2023 bo zaradi finančne situacije morda nekoliko manj bogato glede teh investicij, so pa v ozadju že zagnani nekateri projekti - npr. postavitev reflektorjev na Mestnem stadionu in prenova atletske steze -, ki bodo v prihodnosti postali prioriteta." Na Ptuju se med športniki dokaj pogosto pojavlja vprašanje, kako v šport v večji meri pritegniti največje ptujsko podjetje, Perutnino Ptuj. S. Mertelj: „To vprašanje je na Ptuju res prisotno že dlje časa. Potencial je jasen, Perutnina Ptuj bi lahko bila kar konkreten promotor razvoja ptujskega športa. Najpomembnejša pri tem je komunikacija, ki mora biti sprožena iz najvišjega nivoja občine, lahko tudi skupaj z našim zavodom. Mi bi k takšni pobudi z veseljem pristopili in dodali svoj delež. Žal je bilo doslej v tej smeri premalo storjenega, krivi pa smo sami. Zavedamo se, da Perutnina Ptuj preko različnih aktivnosti vlaga v domače okolje, iz športne sfere pa bi si zagotovo želeli povečati delež na področju športa. Ob tem bi morali k sodelovanju pritegniti še nekatera večja ptujska podjetja, kar bi zagotovo obogatilo ptujski šport. Mestna občina Ptuj vlaga v šport preko izgradnje in vzdrževanja infrastruktu- re, določena sredstva pa vlaga tudi v šport otrok in mladine. Če pa se želimo pogovarjati o vrhunskem športu, je ključna pritegnitev večjih podjetij k vlaganjem v šport. Jože Mohorič Atletika • Prvenstvo Slovenije v dvorani za mlajše mladince in mladinke Šest uvrstitev na zmagovalni oder, vključno s štafeto V Olimpijskem centru Novo mesto je v organizaciji domačega Atletskega kluba Krka potekalo Prvenstvo Slovenije v dvorani za mlajše mladince in mladinke (letniki 2006 in mlajši). Na startni listi je bilo več kot 400 atletov in atletinj iz 44 slovenskih klubov! Konkurenca je bila predvsem v šprinterskih disciplinah izjemna, praktično v vseh je bilo prijavljenih več kot 50 atletov ali atletinj. Rekordna je bila v teku na 200 metrov, kjer je nastopalo kar 81 deklet! S številčnim zastopstvom 16 tekmovalcev se je tekmovanja udeležil tudi Atletski klub Ptuj. Ti so pod vodstvom trenerjev Aleša Bezjaka Andraž Rajher je zmagal v metu krogle. in Gorazda Rajherja dosegli številne zavidljive uvrstitve, med drugim tudi šest uvrstitev na zmagovalni oder. Edine zmage se je izmed članov AK Ptuj v suvanju krogle veselil Andraž Rajher. V konkurenci 13 atletov sta v tej disciplini izstopala dva, ob Rajherju še Niko Štrajmec iz AK Poljane Maribora. V razburljivem dvoboju je bil na koncu za pet centimetrov uspešnejši Rajher (15,28 m - 15,23 m). Le za pičla dva centimetra je v metu krogle za medaljo zaostal Gašper Plavec. Uvrstitve članov AK Ptuj: 1. Andraž Rajher krogla - 15,28 m 2. Marcel Merc 400 m - 51,36 s 3. Maja Kostanjevec 60 m ovire - 9,14 s 3. Taja Pučko troskok - 11,30 m 3. Zoja Sluga daljina - 5,35 m 3. štafeta 4 x 200 m (ž) 1,48.44 min (Čurin Prapotnik, Pučko, Sluga, Kostanjevec) 4. Zoja Sluga troskok - 11,25 m 4. Maja Kostanjevec 60 m - 7,96 s 4. Gašper Plavec krogla - 13,53 m 6. Ana Čurin Prapotnik 60 m - 8.02 s 7. Andraž Petrovič 60 m - 7,30 s 8. Taja Pučko 60 m ovire - 9,72 s 8. Anže Hrga krogla - 10,52 m 12. štafeta 4 x 200 m (m) 1,42.14 min (Merc, Tušek, Rajher, Rom) 15. Filip Rom 1500 m - 4,52.05 min 23. Timi Tušek 60 m - 7,68 s 52. Nik Stajnko 60 m - 8,11 s 30. Nik Stajnko 200 m - 26,14 s 30. Julija Maučič 60 m - 8,61 s 27. Taja Štumberger 400 m - 1,06.85 min 52. Zoja Kramberger 200 m - 30,37 s 69. Maša Belič 200 m - 32,50 s Na drugo stopničko se je v teku na 400 metrov (17 nastopajočih) zavihtel Marcel Merc. Prvo mesto je z odličnim tekom pod 50 sekundami (49,71) sicer osvojil Aljaž Škrinjar(Kronos). Domov so atleti ptujskega kluba odnesli še štiri bronaste medalje, prav vse v močni konkurenci. V skoku v daljino (27 tekmovalk) je Zoja Sluga z rezultatom 5,35 m zaostala le za dvema tekmicama, Neja Reberšak (Brežice) je zmogla 5,51 m, Maša Podgornik pa 5,36 m. V troskoku so imeli Ptujčani v ognju dve žezli, Taja Pučko in Zoja Sluga sta na koncu z rezultatoma 11,30 in 11,25 m zasedli 3. in 4. mesto. V izenačeni konkurenci sta bili pred njima le Petja Markovič (DTO, 11,58) in Mia Obreza (Gorica, 11,45). V teku na 60 m z ovirami se je Maša Kostanjevec v finale uvrstila s tretjim rezultatom, to pa potem ponovila v finalu. Pred njo sta dve tekmici tekli pod mejo 9 sekund, to sta bili Daša Kernel (MASS, 8,73) in Tinkara Omerzu (Brežice, 8,98). Pod zadnjo ptujsko medaljo so se podpisale štiri atletinje v štafetnem teku na 200 metrov. Ana Čurin Pra-potnik, Taja Pučko, Zoja Sluga in Maša Kostanjevec so v drugi skupini Taja Pučko je osvojila 3. mesto v troskoku. zmagale, njihov doseženi čas pa je v konkurenci 19 štafet pomenil uvrstitev na končno 3. mesto (1. MASS, 2. Kladivar Celje). Ob osvojenih medaljah so mladi ptujski športniki osvojili še kopico uvrstitev v bližino zmagovalnega odra ter uvrstitev v finale najmnožič-nejših disciplin. Ana Čurin Prapotnik je bila npr. daleč najmlajša udeleženka finalnega teka na 60 metrov. M Marcel Merc je osvojil 2. mesto v teku na 400 metrov. Zoja Sluga je v skoku v daljino zasedla končno 3. mesto. Maja Kostanjevec je v teku na 60 metrov z ovirami zasedla 3. mesto. Foto: AZS Foto: AZS Foto: AZS Foto: AZS Foto: AZS petek • 20. januarja 2023 Za kratek čas Štajerski 17 Tedenski horoskop Kompleksni vulkan, ki je visok 1978 m in ima dvanajst stožcev, se nahaja v vulkanski coni Taupo na Severnem otoku Nove Zelandije. Leži 20 km jugozahodno od jezera Taupo in v nacionalnem parku Tongariro. Nacionalni park je priljubljena turistična destinacija, tu pa so bili posneti tudi filmi iz trilogije Gospodar prstanov. Strm stratovulkan, ki je prvič izbruhnil pred 275.000 leti, je sestavljen iz plasti lave in tefre. Zadnji izbruh je bil novembra 2012. oven (21. 3. - 20. 4.) Ples snežink se bo odvijal na nebu, vi pa boste poplesavali na zemlji. Toliko prelepih besed bo izrečenih in vendarle potrebujete dodatno spodbudo, da lahko napredujete. Pričakujete lahko možne spremembe v ljubezni, na splošne se zdi, da se bosta cedila med in mleko. Štela pa bo izvirnost. BJk> bik (21. 4. - 20. 5.) Zanimivo je, da se boste potrudili in pohiteli naprej, kajti obveznosti vas bodo klicale. Mnogi predstavniki preživite zadnje dni v letu delavno in ambiciozno. Odpravite se lahko tudi na klepet s prijateljem in tako obujate spomine. Pričakujete lahko prijetnost v denarnih zadevah in v ljubezni. 0 C O tehtnica (23. 9. - 23. 10.) Dom bo oaza sreče in zdelo se bo, da boste znali sprejeti vse tiste male pozornosti. Pridobite pa ustvarjalne nadihe in z starim letom zaključite določene lekcije življenja. Najdaljša noč v letu bo nekaj posebnega in vedite, da ravno iz majhnega raste veliko. Srečen dan: ponedeljek. škorpijon (24. 10. - 22. 11. Obdobje bo v svojem bistvu skrivnostno in naredili boste oseben načrt. Zdelo se bo, da boste strmeli po varnosti in se učinkovito predajali vsem tistim ugodnostim, ki bodo božali vašo dušo. Skozi pogovor napredujete na osebni ravni. Kreativno greste naprej po poti življenja. /aya/ai dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Energije planetnih vibracij bodo na vas sijale z vso močjo, dinamiko in z neko posebno prijetno sfero. Ljubezensko življenje bo daleč v ospredju, prijetnosti se bodo nadaljevale v zakonskem življenju, in če ste samski, vas lahko zadene Amorjeva puščica. Čaka vas čas zabav in sprostitve. strelec (23. 11. - 21. 12.) Zdelo se bo, da se boste posebej potrudili in znali na pravilen način postaviti stvari na tisto mesto, kamor sodijo. Včasih se mora človek nekoliko ustaviti in zadeve premisliti, pogledati, kakšne možnosti ga spremljajo in tako oditi naprej po poti za soncem. Zarja sreče pa je večna popotnica. ADANA - peto največje mesto v Turčiji, KEVLAR - zelo prožna snov iz močnih umetnih vlaken, ŠARG - manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih Kidričevo • Drsali bodo do konca zimskih počitnic Na drsališču še vedno živahno V vodstvu kidričevske občine so z dogajanjem na drsališču v letošnji zimi zelo zadovoljni. Dvakrat jim je sicer zagodel topli južni veter, ko so po en dan drsališče zaprli, vse ostale dni jim je uspelo led vzdrževati, je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Kidričevsko drsališče je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta to zimo lepo obiskano, na ravni predkoronskega obdobja. Kidričani so drsališče odprli 28. novembra, predvidoma bo obratovalo deset tednov, to je do konca šolskih počitnic, 5. februarja. Tudi v tej sezoni je lokalna skupnost pozvala društva, da vsako za teden dni prevzame upravljanje drsališča in poskrbi za gastro-nomsko ponudbo. Na ta način si društva prislužijo nekaj denarja za svoje društvene blagajne, hkrati se med člani društev spodbuja prostovoljno delo, kar na občini še posebej cenijo. Še posebej so v vodstvu občine pohvalili prizadevnost članov društva Novi Koranti 94, ki so s svojimi avtomobili in prikolicami s Pohorja na drsališče pripeljali sneg, da jim je uspelo zaledeniti drsalno površino. V prvi polovici decembra, ko je bilo v Spodnjem Podravju celo nekaj malega snega, temperature za vzdrževanje ledu niso bile problematične. Drugače je bilo v obdobju bolj pomladnega vremena in višjih temperatur pred novim letom ter po njem. Zaradi vode na drsališču so ga bili primorani zapreti samo za dva dni, ostale dni jim je zaledenitev uspela. Po pojasnilu direktorja občinske uprave Damjana Napasta so v celoti zelo zadovoljni z dosedanjim dogajanjem v Parku pod tisočerimi zvezdami, kjer je tudi drsališče. „Posebej pozitivno se je izkazala ideja o kulturnem odru, ko so se predstavljali osnovnošolci. Nastopili so učenci osnovnih šol Kidričevo, Cirkovce in Hajdina. Prav tako so bile lepo obiskane druge priredi- tve, programa je bilo veliko, enako ponudbe. Če potegnemo pod črto, lahko ocenim, da je bilo dogajanje na ravni tistega pred korono. Smo zadovoljni. Veseli nas, da se za prihod na drsališče z organizacijo športnih dnevov odločajo osnovne šole. Vedno se kaj dogaja." Po zares bogatem dogajanju v prazničnem decembru so v Kidričevem tudi januarja nadaljevali z dogodki. Nastopili so glasbeniki, družili so se celo ob disko glasbi. MZ Ty^'V (21. 6. - 22. 7.) rak Cveteli boste na delovnem mestu in se predajali obveznostim, ki jim ne bo videti konca. Seveda je služba pomemben vidik in vendarle ne smete pozabiti nase in na vse tiste dejavnosti, ki vas osrečijo. Terapija za sproščanje napetosti bo romantična večerja v dvoje. lev jp} (23. 7. - 22. 8.) Nekoliko bolj vase boste zaprti, toda pri tem je pozitivno to, da naredite osebni obračun in imeli boste možnost popraviti tiste zadeve, za katere ste prepričani, da je to nujno. Razsežnosti in bogata popotnica pa se skrivajo v duhovnem izročilu. Štele bodo majhne pozornosti in izvirne želje. iS fm devica ^ (23. 8. - 22. 9.) Časa se ne da ustaviti in tega se boste počasi in zavestno zavedali tudi sami. Bodite prožni in se prepustite, kajti življenje je tisto, kar dela čudeže. Besedno boste postavili nevidni most prijateljstva. Počasi bo čas, da se sprostite in da vas duh praznikov prevzame v smislu ljubezni in radosti. - kozorog (22. 12. - 20. 1.) Čaka vas nekaj prijetnih zimskih večerov, ko se boste lahko poglobljeno lotili sveta literature in ojačali svoje znanje. Tudi jeklo se da oblikovati in ljubezen bo tista, ki bo zdravila vašo dušo. Vse okoli vas bo zasijalo z barvami ljubezni. Če boste naredili finančno analizo, ugotovite lastne uspehe. w vodnar ^r» (21. 1. - 18. 2.) Čaka vas oaza sreče in prijetnih trenutkov. Čeprav boste strmeli po tem, da se dokažete in da stvarem pridete do dna. Načinov, kako pridobiti srečo, je nešteto in vendarle ne pozabite bistvenega, da zaupate sebi. Čaka vas neka pot v tujino in pričakujte sreče v majhnih rečeh. Kristal tedna: akvamarin. ribi (19. 2. - 20. 3.) Nakazano je, da se bodo kocke usode zasukale v vašo korist, imeli boste veliko možnosti, in če se boste pravilno obrnili, se vam lahko izpolni srčna želja. Obisk prijatelja vam bo dal neko novo in svežo energijo. Na delovnem mestu prijetnostim ni videti konca. Novoletno rajanje boste podaljšali. Foto: MZ 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 20. januarja 2023 Slovenija • Ravnanje z embalažo Kavcijskega sistema še ne bo Slovenija naj bi v prihodnje, po vzoru večine evropskih držav, pri zbiranju embalaže prešla na kavcijski sistem. Predpis za njegovo uvedbo je v pripravi in naj bi bil sprejet letos, a do dejanske uvedbe v praksi bodo pretekla še vsaj tri leta. Foto: CG Številne evropske države za embalažo izvajajo kavcijski sistem ali pa so tik pred tem. Slovenija za njimi očitno močno zaostaja. Kavcijski sistem pomeni, da potrošnik ob nakupu plastenke ali pločevinke poleg vrednosti blaga plača še kavcijo. Če embalažo vrne, sem mu vrne tudi kavcija. „Države, ki so vzpostavile kavcijski sistem, so Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Litva, Latvija, Slovaška, Nemčija, Danska in Hrvaška. Države, ki so že sprejele zakonodajo, vendar so v prehodnem obdobju za izvajanje kavcijskega sistema, so Poljska, Avstrija, Velika Britanija, Irska, Madžarska, Romunija, Grčija in Portugalska. Za posamezni kos embalaže pijač se višina kavcij giblje med 10 in 25 centi. Na Hrvaškem je kavcija 7 centov, nekatere države imajo vrednost kavcije določeno glede na velikost embalaže pijač. Tako je na primer na Finskem in Norveškem kavcija za večjo PET-embalažo od 32 do 40 centov," so pojasnili na MOP. Vrednost kavcije za Slovenijo še ni določena. Državo najprej čaka sprejem predpisa, kar bo predvidoma letos, nato pa še predvidoma dveletni rok za njegovo uveljavitev. Glede odpadkov velja spomniti še na eno zakonsko novost, ki bi potrošnikom prinesla nižje zneske na položnicah. V skladu z novim zakonom o varstvu okolja stroški zbiranja več ne bi v celoti bremenili uporabnikov. A do zmanjšanja stroškov za uporabnike ni prišlo, ker je zakon v ustavni presoji in se uporablja dosedanja veljavna zakonodaja, so še povedali na ministrstvu. MZ Slovenija • Koliko EU-sredstev občinam Letos prvi razpisi Lokalne skupnosti bi v novi evropski finančni perspektivi iz Dogovora za razvoj regij (DRR) lahko počrpale skoraj pol milijarde evrov. Za uspešno kandidaturo projektov bo temeljnega pomena, da bodo regijskega značaja. Foto: Arhiv M24 „Za področje DRR bo na voljo 458,5 milijona evrov - evropskih in državnih. Denar med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se bo razdelil na podlagi indeksa razvojne ogroženosti in števila prebivalcev. Enaka metodologija bo uporabljena pri delitvi denarja na nivoju regij. Razdelitev denarja znotraj regije bo prepuščena regijam samim glede na tip oziroma vrsto projektov, ki bodo upravičeni do sofinanciranja," so povedali na vladni službi za evropsko kohezijsko politiko. Prvih razpisov za pridobivanje regijskih razvojnih sredstev kmalu še ni pričakovati, saj je treba potrditi še nekaj strateških dokumentov. Mestnim občinam, ki jih je po novem 12, je na voljo še ena ovojnica z evropskimi sredstvi, in sicer mehanizem Celostnih teritorialnih naložb (CTN), v katerem je 167 milijonov evrov. Za ta denar je po pojasnilu vladne službe prve razpise oziroma pozive pričakovati v prvi polovici letošnjega leta. MZ Dornava • ZUDV uspešno širi bivalne kapacitete in dejavnosti Pet novih hiš, obnavljajo nekdanji hotel, zaživela nova kuhinja V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava so začeli več projektov, s katerimi bodo še izboljšali bivalne pogoje uporabnikov in omogočili kakovostnejše izvajanje vsebin. Covid je sicer zaposlenim v Zavodu dal veliko dela, zlasti pri strogem upoštevanju ukrepov, izolacijah ter izvajanju dejavnosti v sivih in rdečih conah. „Po sprostitvi ukrepov se je naše delo dejansko olajšalo. Omogočena je prehodnost med enotami, ponovno izvajamo obravnave, razmere so se stabilizirale. Seveda se še pojavijo posamezne okužbe, vendar brez težjih potekov bolezni, oboleli so načeloma v tednu dni zdravi, iz izolacije in se normalno vključujejo v delo. Glede korone lahko rečem, da sta delo in življenje postala znosna. Vse se je vrnilo v stare tirnice, sicer mogoče z malo več previdnosti in discipline," je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice ZUDV Ivanka Limošek. Foto: osebni arhiv V Dornavi nova kuhinja, v Žabjaku bivalna enota V dornavskem zavodu, kjer skrbijo za 475 uporabnikov, od katerih jih 350 pri njih stalno biva, ostali prihajajo dnevno, so več kot zadovoljni, da so letos izpolnili enega izmed dolgo pričakovanih in zelo želenih ciljev. Namenu so predali novo kuhinjo, ki je predstavljala zajeten finančni zalogaj, pri katerem je v celoti pomagalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. „Kuhamo za uporabnike in končno tudi za vse zaposlene, ki jim zagotavljamo topel obrok na delovnem mestu, tudi ob koncih tednov, ko so celodnevne izmene. Zaposleni imajo možnost nakupa hrane za domov, tople obroke bi v prihodnje lahko ponudili tudi za starejše v lokalni skupnosti. Kuhinja je velika, sodobno opremljena in jo lahko koristimo še za tržni del, kar pomeni pripravo obrokov za zunanje kupce. Menim, da je racionalno, da se kuhinjo v največji možni meri izkoristi. Zadovoljni smo z bivalnimi pogoji v novi enoti v Žabjaku, kamor smo spomladi preselili 12 uporabnikov. Z uporabniki Sožitja, ki jih je prav tako 12, zelo lepo sobivajo kot sosedje." V. d. direktorice ZUDV Dornava Ivanka Limonšek: „Ocenjujem, da so starši z našim delom zadovoljni, enako svet zavoda in ministrstvo. Naše ideje in projekti so dobro sprejeti, kar se kaže tudi v finančni podpori." V Mariboru investirajo na treh lokacijah Vodstvo Zavoda je s prizadevanji za širitev prostorskih kapacitet zelo uspešno. Letos je zaživela enota Nova pot v Dobrovcih. Namenjena je institucionalnemu varstvu uporabnikov po pridobljeni možganski poškodbi, zagotovljeno imajo zdravstveno obravnavo, vključujejo se tudi v varstveno delovni center (VDC). V Mariboru, kjer imajo dnevni center, bodo zgradili prizidek z dodatnimi razredi, čakajo gradbeno dovoljenje, sredstva imajo zagotovljena. „Smo tudi v razpisu za obnovo objekta nekdanjega hotela Inn na Dobravi. Država je hotel odkupila in smo ga dobili v upravljanje. V teh prostorih bo več ločenih stanovanjskih enot: manjše gospodinjske enote z možnostjo bivanja do 20 oseb in varstveno delovni center. Uredili bomo kavarno, kjer se bodo lahko učili veščin dela v gostinstvu. V kuhinji bodo pripravljali hrano za enoto v Dobrovcih, enoto dnevnega centra Maribor in po potrebi tudi za trg oziroma zunanje goste." Na Dobravi načrtujejo še ure- 30 uporabnikov se spomladi seli v nove hiše Na razpisu so uspešno kandidirali za evropska sredstva, namenjena gradnji dislociranih enot; gre za dve hiši v Moškanjcih, dve v Cunkovcih in eno v Ormožu. V sklopu razpisa bosta financirana tudi oprema hiš in nakup avtomobilov. „V hiše, ki so pritlične in popolnoma prilagojene za življenje oseb s posebnimi potrebami, bomo preselili 30 uporabnikov, ki se bodo še naprej vključevali v varstveno-delovne centre ter aktivnosti in obravnave v Zavodu." ditev cvetličarne, ki bo prav tako zaposlovala uporabnike, medtem ko bodo v dornavskem VDC uvedli delo frizerjev. V Dornavi bo več prostora „S preselitvijo uporabnikov v zunanje enote se nam je na matični lokaciji v Dornavi sprostilo nekaj prostora, kar nam je omogočilo sprejem uporabnikov, ki potrebujejo intenzivnejšo obravnavo. Pilotno smo začeli tudi z delom specializirane varovane enote za otroke in mladostnike z najtežjimi vedenjskimi in čustvenimi motnjami. Bili smo prvi v državi, ki smo odprli to enoto, najprej za šest oseb, letos smo jo povečali na deset. Potrebe so izredno velike, sprejmemo uporabnike, ki so k nam nameščeni po sklepu sodišča. Zaradi specialnih oblik dela in zahtevanih kadrovskih normativov so rezultati dela na tem področju zelo dobri," je povedala Limonškova in dodala, da jo veseli, da bodo v trinadstropni stavbi v centralnem delu zavoda v Dornavi kmalu dobili dvigalo, ki je že v izgradnji. Prav tako se z vsako selitvijo v zunanje enote v Dornavi razbremeni nekaj prostora. Po besedah direktorice bodo sobe, ki so tudi štiri- ali triposteljne, počasi preurejali tako, da bo v njih manj postelj in več prostora za uporabnike. Mojca Zemljarič Lovrenc • Prizidek k šoli in športna dvorana Naložba za tri milijone evrov Občina Kidričevo namerava pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju zgraditi prizidek in športno dvorano ter urediti zunanje površine. Projektno dokumentacijo (DIIP) so kidričevski svetniki obravnava- li na včerajšnji seji. Nova športna dvorana ne bi služila samo po- trebam šole in bodočega vrtca, temveč vsem, ki se želijo športno Središče Lovrenca na Dravskem polju bi v prihodnjih letih dobilo novo podobo. ali družbeno udejstvovati. V prizidku bi uredili dve šolski učilnici, kabinet in knjižnico. Gradili bi naslednje leto, objekte bi v uporabo predali v 2025, vrednost investicije je tri milijone evrov. Občina cilja na sredstva ministrstva za šolstvo, iz lastnega proračuna pa bi za investicijo namenila okoli 600.000 evrov. Poleg prizidka k šoli in športne dvorane namerava občina Kidričevo v središču Lovrenca v prihodnje zgraditi še novi vrtec ter gasilski dom, v načrtu je tudi poslovno-sta-novanjski objekt. MZ Foto: MZ petek • 20. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Zgodba krojača v mestu Čopijeva obleka je obleka z dušo Začelo seje, še preden je tudi uradno odprl obratovalnico, postal obrtnik, je svojo pripoved začel Mitja Gjurasek, ki ima lokal Moda Čopi na Slovenskem trgu 4 na Ptuju. Njegova mama je bila šivilja, od rojstva je njeno delo spremljal od blizu. Šivanje mu je bilo na nek način položeno v gene. S šiviljstvom sta povezana že najmanj dva njihova rodova. „Najprej sem mamo pri delu opazoval sede, nato sem začel šivati gumbe in opravljati še druga dela, bil zraven, ko so gospe prihajale pomerjat oblačila. Tako je bilo moje življenje že od rojstva v bistvu povezano s šivanjem. Končal sem osnovno in srednjo šolo. Nisem izbral tekstilne šole, odločil sem se za gradbeno, geodetsko šolo. Bilo je še v srednji šoli, ko sem si ob neki priložnosti, poleti sem bil pogosto sam doma, iz neke stare prevleke zašil hlače, jih pobarval. Iz teh hlač in potem tudi srajc se je začelo moje šivanje. Pred tem še nisem šival. Včasih sem pobegnil iz šole domov, da sem šival, saj sem že imel naročnike. Po končani srednji šoli sem se zaposlil, kot geometer sem delal pet let pri Gradisu, vmes pa sem šival. Zdaj šivam že več kot tri desetletja pod blagovno znamko Moda Čopi, ob upoštevanju prvih Foto: Črtomir Goznik Zgodba salona in krojaštua Moda Čopi traja že več kot 33 let. Moda Čopi že od leta 1989 Salon in krojaško delavnico Moda Čopi stranke obiskujejo že od leta 1989. Oblačila izdelujejo izključno po meri in za vse postave, v pretežni meri moška oblačila visokega kakovostnega razreda za vse priložnosti iz kakovostnih tkanin oz. materialov. K tem pa sodijo tudi srajce, kijih prav tako izdelajo po meri, saj h kakovostni obleki sodi tudi kakovostna srajca. Na zalogi imajo še modne srajce blagovnih znamk Cassa Moda in Venti. V njihovem salonu sije mogoče izbrati tudi birmansko obleko in nekatere dodatke, kot so pasovi, metuljčki. Izdelava obleke v industriji in krojaštvu, sploh pa moške, ni primerljiva, pove Gjurasek. Obleka ni narejena samo po meri človeka, dejansko je narejena na njegov karakter. Pogovor s stranko je izjemnega pomena, tako zaradi same izbire materiala in priložnosti, za katero bo obleka, ali za službo, za sprejem, za obisk gledališča, za poroko. Sledi sama izmera, saj ima vsak človek telesne posebnosti, ki jih je treba upoštevati, da mu bo obleka pristajala. Vse to moraš vedeti, preden obleko krojiš, človeka moraš videti, „posneti" ga moraš. „Tako kot novinar posname intervju, si moram jaz posneti postavo človeka, za katero bom izdelal obleko. Ko gledam stranko, vidim vse, vsega tega pa ne moreš spraviti na list," pove Gjurasek. pet let mojega dela pa je to že blizu 40 let. Delo geometra sem zapustil tudi zaradi alergije na cvetni prah, ki me je precej ovirala pri tem delu. Prvo delavnico sem si z lastnim delom uredil v nekdanji pralnici hiše, kjer smo stanovali. Vedno pa je bila moja prioriteta kakovostno delo, izdelek, ne pa velikost obratovalnice. V procesu denacionalizacije je bil ta prostor vrnjen župnikom, ki so na osnovi z mojim delom urejenega lokala na novo obračunali najemnino. Moje ponudbe za odkup lokala pa niso sprejeli. V MO Ptuj so bili vedno na voljo prazni prostori in tako sem prišel tudi do tega lokala na Slovenskem trgu 4, kjer je nekoč že bilo krojaštvo po meri. Prostor smo preuredili, po nekaj letih pa tudi odkupili," je svojo krojaško šiviljsko zgodbo opisal Gjurasek. Stranke prihajajo iz vse Slovenije in tudi tujine Danes so krojači po meri vse bolj redki; tudi tekstilno šolstvo je skoraj povsem izginilo. Pri nabavi blaga so odvisni od prodajalcev, ki prodajajo metražo, saj pri distributerju ne morejo kupiti 50-me- Mitja Gjurasek: „Začelo se je s šivanjem hlač in srajc." Obleko moraš znati nositi trske bale za eno samo obleko. Strank ima Moda Čopi dovolj, največ je stalnih, ki pridejo večkrat na leto po novo obleko. Prihajajo iz cele Slovenije, tudi iz prestolnice, kjer krojača po meri obrtne izdelave ni, da bi nekdo delal obleko od začetka do konca. Obleka, ki je delo več ljudi, nima duše, pravi Gjurasek. Nekaj strank pa je tudi naključnih, tudi turistov, ki pridejo mimo. Šivajo jim srajce po meri, pošiljajo po pošti v Belgijo, Nizozemsko, Češko, Nemčijo, Dansko, Anglijo. 33 let že vlagajo v kakovost, s tem si zagotavljajo obstoj in preživetje. „Lepo oblečen moški je urejen moški," pravi mojster moških oblačil Gjurasek. Mladi se danes bolj ali manj oblačijo mimo nekih pravil, urejenosti v klasičnem pomenu kulture oblačenja. Pri starejših ljudeh je malo takih, ki vedo, kako morajo biti oblečeni, kakšna mora biti moška obleka, še manj pa je ljudi, ki obleko znajo nositi. Ti imaš lahko vrhunsko izdelano obleko, pa če je ne znaš nositi, če se v njej ne znaš postaviti, je vsaka obleka odveč. Danes je lepo biti krojač po meri, tudi zato, ker si redek, pove Gjura- Foto: Črtomir Goznik Na Slovenskem trgu 4 so že od nekdaj delali krojači po meri. Foto: Črtomir Goznik sek, ki svoje delo opravlja z veseljem, ljubeznijo in voljo do tega dela. Danes je vedno manj kroja-čev. Kje jih bomo dobili, če ni šole, se sprašuje. „Imam prijatelja, ki mi vedno govori, da mi bo do konca življenja zameril, če ne bom začel čim prej predajati svojega znanja. Z veseljem bi ga predal, če bi ga imel komu. Znanje predajam šivilji, ki dela pri meni. Verjetno pa bova oba sočasno izpregla," pove. Velika škoda, da se lokali spreminjajo v pisarne Biti obrtnik v starem mestnem jedru je lepo, ker krojaštvo ne more biti zunaj mestnega jedra, da se lahko postavljaš kot poslovalnica, je prepričan. Zato je velika škoda, da se vsi lokali v starem mestnem jedru, kjer bi morale biti obrtne dejavnosti, spreminjajo v pisarne. Znižanje najemnin, to ne pomeni nič, najemnik eno leto ostane v lokalu, vidi, da mu ne gre, in preneha z dejavnostjo. Najboljši način bi bila prodaja lokala, ker bo potem vsak imel interes, da bo zanj skrbel. Ne gre za fizično vzdrževanje lokala, gre za vzdrževanje kakovosti, ponudbe, da lokal preživi, s tem pa bogati tudi okolje, v katerem ustvarja in sprejema stranke. MG Markovci • V korantovo deželo se vračajo organizirani fašenski dogodki Občina bo za fašenk namenila 5.000 evrov V občini Markovci so že v teku priprave na letošnji fašenk. Izvedbo tradicionalne pustne povorke in zabavnega dela je prevzela družba Iven Plus iz Bukovcev pod taktirko direktorja Darka Paušnerja. Slednja seje kot edina prijavila na javni razpis markovske občine in zadostila vsem pogojem. Za izvajanje aktivnosti lahko najame tudi podizvajalce. Največji poudarek je na organizaciji tradicionalne povorke na pustno soboto, ki zajema predstavitev pustnih likov pred občinsko stavbo. Izvajalec mora financirati celotno vrednost izvedbe projekta. Prispevek občine znaša 5.000 evrov, do tega 3.000 evrov za nagrade, preostanek pa za stroške povorke. V preteklih letih je bila organizacija fašenka v domeni Etnografskega društva Korant Markovci, ki pa se na razpis ni prijavilo. Iskanje izvajalca fašenka preko razpisa so sicer v občini uvedli že lani, vendar so zaradi epidemije vse dogodke odpovedali. Po besedah Darka Paušnerja, direktorja Iven Plus, že vrsto let sodelujejo pri organizaciji fašenka v Markovcih, predvsem na področju izvajanja gostinske ponudbe. Tokrat so se odločili prevzeti celotno organizacijo. Veseli jih, da so bili izbrani za to pomembno nalogo. »Naša želja je, da s skupnimi močmi ohranjamo tradicijo fašenka v markovski občini,« je dodal. Prav zato bodo še bolj v ospredju številni dogodki, povezani z bogato pustno tradi- cijo v teh krajih, kot so bičov pok in predstavitev etnografskih likov pred občinsko zgradbo. Tudi letos bodo izdelovali rože in duhe Sodelovanje so vzpostavili tudi z Etnološkim društvom Markovci, ki je prevzelo organizacijo več dogodkov. Prvi bo že ta petek, 20. januarja, v dvorani gasilskega doma Markovci, in sicer predstavitev ročno izdelanih korantovih zvoncev. V času pusta vabijo obiskovalce ob blizu in daleč na bičov pok ter V Markovcih že kmalu prve fašenske prireditve na predstavitve nekaterih pustnih mask. Na Muhičevi domačiji v Markovcih bo prikaz tradicionalnih fa-šenskih obredij. Med zanimivejšimi dogodki je predstavitev projekta Modrost krepi mladost, ko se bodo na tržnici društev predstavili mar- kovski pustni liki, odprta bo etnološka zbirka pustnih mask, poskrbljeno bo tudi za otroško animacijo. V času pred fašenkom bodo člani društev in občani v vaški dvorani kot že tradicionalno izdelovali rože in duhe, s katerimi vsako leto ok- rasijo vasi. Se pa bodo člani Etnološkega društva letos odpravili na več gostovanj po Sloveniji in tujini, kjer bodo predstavljali markovske pustne like. Prejšnji dve leti zaradi epidemije to ni bilo možno. Estera Korošec Foto: CG 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 20. januarja 2023 Predstavljamo vam zadnjih pet kandidatk Katera bo Slovenka leta 2022? Leto je minilo kot blisk in spet je tu naša največja akcija. Aktualna Slovenka leta Nika Kovač, ki jo je spoznal tudi svet, bo to le še nekaj časa - kateri bo pripadel letošnji naslov? To je od tega trenutka naprej izključno v vaših rokah! Naše delo je opravljeno, pretresli smo goro predlogov in na situ je ostalo 11 imen. Za svojo izbranko lahko glasujete s kuponom. Nalepite ga na dopisnico ali dajte v kuverto in nam ga vrnite na naslov Revija Jana, Vevška cesta 52,1260 Ljubljana Polje. Med kuponi bomo ob zaključku akcije (točen datum bomo objavili v eni naslednjih številk) izžrebali 50 dobitnikov Janinih majic. Glasove pa boste lahko oddali tudi na spletu, in sicer na spletni strani Jane ter nekaterih drugih portalov naše hiše, a le en glas na dan. Naj se glasovanje začne! Čakamo novo Slovenko leta! TATJANA PIRC je prekaljena radijska novinarka in zadnja leta tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Radiu je zvesta že skoraj 40 let. Vmes je o njem predavala mnogim študentom, napisala učbenik Radio, zakaj te imamo radi, zasnovala številne uspešne medijske projekte, izmislila si je tudi odmevno Petkovo centrifugo na Valu 202. V obdobju, ko je bila odgovorna urednica Prvega programa, ga je s svojo ekipo prenovila in poslušanost je dobesedno poskočila. Ker pa ve, kako pomembno poslanstvo ima javni RTV, so jo poskusi uvajanja enoumja, politični pritiski, nespodobno lomastenje po programih in sodelavcih tako razkurili, da je vsakič, ko je bilo to mogoče, dvignila glas za javno, kakovostno, profesionalno in neodvisno radiotelevizijo, ki mora biti v službi ljudi, ne politike! ŽIVA PLOJ PERŠUH je muzikologinja, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra ter ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk, ki se je odločila, da bo mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala iz vojnega pekla. Le nekaj tednov po začetku napada je v Slovenijo pripeljala 142 mladih glasbenikov in njihovih družinskih članov, starih med pet in 82 let. Med njimi je bilo tudi 14 mladoletnih otrok brez spremljevalcev, zato sta njihova začasna skrbnika, tako rekoč nadomestna starša, postala kar Živa in njen mož Tomo. Se vedno skrbi, da se ti mladi ljudje in njihovi spremljevalci pri nas počutijo kot enakopravni člani naše družbe, ne kot begunci. Živa Ploj Peršuh, pobudnica, motor in duša te reševalne akcijo, rada reče: »Nočem pomagati z orožjem, lahko pa pomagam z glasbo.« In to tudi počne. URŠKA SRŠEN je kiparka, ki ni imela časa diplomirati, svet tehnologije jo je potegnil vase, ampak naša kandidatka ni postala, ker je uspela v svetu, ali ker njen pametni nakit nosijo velika hollywoodska imena, ali ker je bila pri šestindvajsetih na Forbesovi lestvici tridesetih perspektivnih Evropejcev pod trideset. Tudi ne zato, ker je letos revija Time pametno zapestnico njenega podjetja Bellabeat uvrstila med dvesto najboljših inovacij leta. Uspehov ni dosegla prek hrbtov drugih in svojim vrednotam je vedno dajala prednost pred zaslužkom. Osebnih podatkov uporabnic ne prodaja prav nikomur, čeprav v lastno škodo. Predvsem pa podpira ženske: v njenem podjetju jih je več kot polovica, omogoča jim delo od doma, in čeprav ne uporablja izraza »menstruacijski dopust«, si lahko brez težav vzamejo bolniško, če potrebujejo dan ali dva zase. Podjetnica s srcem za ženske. DUŠANKA ZABUKOVEC je prevajalka, šepetalka besedam, junakinja literature v senci. V mojstrskih prevodih iz angleščine in drugih jezikov nam je približala tuje svetove tako, da so postali naši. Najbolj slovi po televizijskih prevodih Muppet Showa, Fračjega dola in Smrkcev, ki so male besedne umetnine, razigrani vrtinci ustvarjalnosti, ki dokazujejo, da je slovenščina enako gibka, nagajiva in duhovita kot katerikoli od »velikih« jezikov - ali pa še bolj. Krepko več kot 2.000 je njenih televizijskih, filmskih, knjižnih, gledaliških in opernih prevodov. »Svoje čase smo računali, da nekdo, ki razmeroma redno gleda televizijo, prebere v enem letu zajeten, blizu tisoč strani dolg roman,« je nekoč rekla. Prevajalci še kako vplivajo na raven jezika vse dežele -in je prav, da končno stopijo iz sence. MILENA ZUPANČIČ je ena najpomembnejših igralk dvajsetega stoletja, vsaj tako piše v Wikipediji, a se spletna enciklopedija moti. Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in ne tako daleč nazaj je prejela veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji. Milena Zupančič torej krepko posega tudi v enaindvajseto stoletje, prav do današnjih dni. Radijski poslušalci lahko teden za tednom poslušajo njeno biografijo, ki jo bere sama in s katero razgrinja svojo krhkost, pa tudi trdoživost in radoživost, tako kot smo to lahko spremljali v njenem umetniškem ustvarjanju. Ni vloge, ki je Milena ne bi odigrala večplastno in najbolje. Ni besed, ki bi lahko opisale njeno velikansko vlogo v slovenski kulturi. In gotovo še ni rekla zadnje besede. M. Š., N. Z., S. G, J. S., K. B, T. N. S. (Foto: Mateja J. Potočnik) Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Liubliana Moste - Polie. Glasovanje bc strani www.clnuenkaleta.ci. petek • 20. januarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 m .ki 3.2.-19.2.2023 , KARNEVALSKA DVORANA 1uWmLtpWmJe CANIPUS SAVA PTUJ ■i---- CECA • SIDDHARTA DRAŽEN ZEČIČ • MAGNIFICO MAMBO KINGS • JASMIN STAVROS POLKAHOLIKI • KINGSTON • ČUKI TOMISLAV BRALIČ IN KLAPA INTRADE AKTUALOVA GALAMA • NATALIJA VERBOTEN • GADI BURYANA • LETEČI ODRED • SAŠA LENDERO • ROK 'N' BAND PETKOVA PUMPA ♦ CHICAS • RIBIČ PEPE • SKUPINA SMILE CAHPUS SAVA PTUJ SAVA MEDIfl 24 (RradioPTUI Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA - . X. . prodaja vstopnic: eventim mket BRANJE Z ZANOSOM ZE V PRODAJI SASA LENDERO S STRTIM SRCEM Miha ne živi več doma BLIŽA SE ABRAHAM GORAZDA ŽILAVCA Ob Mašini ljubezni pozabi na leta DRUŽINSKA SREČA URBANA LAURENČIČA Z Mijo bosta kmalu spetstarša SAŠA PAVLIN STOŠIČ NIČ VEČ SKUPAJ Z UROŠEM FURSTOM Za koga zdaj bije njeno srce? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki izSpodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek:, Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 20. januarja 2023 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM teličko simentalko, staro 5 tednov. Tel. 030 627 542. KUPIM nakladalko, starejšo, lahko je v slabšem stanju, in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 031 424 684. PRODAM suhe bučnice. Tel. 041 490 468. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. Možna brezplačna dostava. KUPIM pajek, kosilnico, traktor in nekaj ostalih strojev. Tel. 041 680 684. PRODAM jabolka sorte jonagold, idared, zlati delišes, fuji, možna dostava. Tel. 041 963 411. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. PRODAM dve telički pasme simental, stari 10 dni, prašiča, težkega 130 kilogramov, ter motorno žago Husqvarna 61 ff. Tel. 031833974. PRODAM bikca, starega 9 tednov. Tel. 041 553 394. PRODAM bikca, starega 3 mesece. Tel. 041 893 594. VOZILA PRODAM osebni avtomobil Peugeot 306, registriran, delujoč, menjam tudi za motor. Tel. 031 568 881. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam tri poslovne prostore velikosti 60 m2 (3 x 20) in več parkirišč v garažni hiši, vse v Vodnikovi 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p. Tel. 041 325 925. PRODAMO - obnovljeno in opremljeno stanovanje v centru Ptuja (2022), skupne površine 67,20 m2, Cena: 129.000,00 EUR. Kontakt: ftDr/M.y 051/455 010 «p K t/ H A A „.,,.„„„., ~ POETOVtO UZ/oZUo olo www.re-max.si/Poetovio ODKUP HLODOVINE HRASTA UgVSEH KVALITET NAJBOLJŠIH CENAH! ČILO TAKOJ! 386 (0)41 962 663 (Uroš) L En on mira www.zaga-kroflic.si www.saegewerk-kroflic.eu PVC okna, vrata, senčila Houa Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKAAKCIJA D0 -20% POPUSTATRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2023 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si □ Stajerskitednik Stajerskitednik IMMiediMl Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave PROCRAMSKJ NA POVEDNI K 00:00 08:00 08:30 09:30 11:20 12:00 13:00 14:30 18:00 20:00 21:45 23: CIO 00:00 08:00 08:30 09:00 10:30 11:00 11:50 13:00 17:00 18:00 19:30 20:00 21:00 23:00 PETEK, 20. ianuar Video strani Jutranja telovadba M ic Mengeš - 2dravstvena oddaja Družina poje, Jurovski Dol Utrip Ormoža Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo 50 let PGD Podlehnik Božični koncert v cerkvi Gorišnica Astro - v Živo Video strani SOBOTA, 21. kumar Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Koncert - Ena zvezda gori gre Ptujska kronika Utrip Ormoža Literarni večer z naslovom Spominjanja Video strani Starpoint prodajno okno Koncert Tamburašev KUD Majšperk Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Kronika iz občine Markovci Ujemi sanje Video strani NEDELJA, 22. januar Video strani Jutranja telovadba Šport In špas Park pod tisočerimi zvezdami Božičrio-novoletni koncert na OŠ Videm Ta veseli dan kulture Literarni večer z naslovom Spominjanja Božični koncert v cerkvi Gorišnica Koncert Ta mburaškev KUD Majšperk Festival tamburašev in mandollnistov 26. dobrodelni koncert Karitas Adventni koncert kulturnega društva Urška Alfi po Sloveniji In svetu Video strani PONEDELJEK. 23. januar Video strani jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Ljudski pevci v Lancovl Vasi Ptujska kronika Ujemi sanje Utrip Ormoža Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Božično-novoletnl koncert na OŠ Videm Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Kronika Iz občine Markovci Koncert - Ena zvezda gori gre Starpoint prodajno okno Video strani Štajerski TÉbtilK »Brati časopis ni navada, je privilegij biti Verodostojno obveščen« Spoštovani naročniki Štajerskega tednika Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije in z željo prispevati k varovanju narave želimo sl.l. 2023 v družbi Radio-Tednik uiesti posredovanje mesečnih položnic preko elektronske pošte. Vljudno Vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: majda.seguIa@radio-tednik.si ali na tel. št. 02 749 ¿4 16. Se vedno pa bo ostalo v veljavi za vse, ki tako želite, tudi klasično plačilo s položnico. Hvala Uredništvo Štajerskega tednika t/ >w NOTRANJA VRATA 02/780 04 240 i rUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ 154 N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. septembra 2023 w © PISANA - ZABAVNA ■ AKTUALNA PETEK 20. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 8. oddaja 8:25 Futsal magazin S09E18 8:50 Iz dežele ob Muri 36. oddaja 9:30 Cista umetnost - januar 10:00 Tele M 10:25 Dober večer 11:15 Glasba za vse 11:45 Boqataievi dnevi 2022 12:00 Ptujska kronika 12:25 Portal 12:40 Pogled nazaj 13:10 ObzornikTV Dravograd 13:50 Tele M 14:20 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pomurski tednik 19:30 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:25 Portal 20:40 Utrip Ormoža 21:20 Futsal magazin S09E18 21:45 Film od blizu 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - januar 22:55 Aktualne oddaje TV Dravograd 00:30 Videostrani SOBOTA 21. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 8. oddaja 8:25 Futsal magazin S09E18 8:50 Aktualne oddaje TV Dravograd 10:05 Glasba za vse 10:35 Aktualne oddaje TV Dravoorad 11:45 Film od blizu 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfal 12:45 Iz dežele ob Muri 36. oddaja 13:25 Pogled nazaj 13:55 Cista umetnost - januar 14:30 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal 18:40 Glasbena osmica (tuja) 19:10 Obzornik Ty Dravograd 19:50 Zapuščina Štefke Cobelj 20:00 Pregled tedna 20:30 Dober večer 21:20 Cista umetnost - januar 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pogled nazaj 22:55 Aktualne oddaje TV Dravograd 01:00 Videostrani NEDELJA 22. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 8, oddaja 8:25 Aktualne oddaje TV Dravograd 9:40 Tadej Toš in ogrevanje 10:00 Aktualne oddaje TVt)ravograd 11:10 Vasovanje in kmečka ohcet 11:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Pogled nazaj 13:15 Cista umetnost-januar 13:45 Glasba za vse 14:20 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:55 Glasbena osmica (slo.) 19:25 Otroški kotiček 8. oddaja 19:50 Dok. fiim o dr. Ljudevitu Pivku 20:00 Pregled tedna 20:30 Porfal 20:45 Obzornik TV Dravograd 21:25 Cista umetnost-januar 22:00 Ptujska kronika 22:25 Iz dežele ob Muri 36. oddaja 23:05 Dober večer 00:15 Videostrani PONEDELJEK 23 Januar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 8. oddaja 8:25 Aktualne oddaje TV Dravograd 9:40 Dobrote slovenskih kmetij 2022 10:00 Preglednik TV Maribor 10:30 Dober večer 11:20 Glasba za vse 11:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 12:00 Pregled tedna 12:30 por?al 12:45 Cista umetnost-januar 13:15 Iz dežele ob Muri 36. oddaja 13:55 Pogled nazaj 14:25 Preglednik TV Maribor 15:00 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Obzornik JV Dravograd 19:35 Tadej Toš in oarevanie 20:00 Seja MS MO Ptuj 22:05 Preoled tedna 22:35 Porfal 22:55 Ptujska kronika 23:20 Pogled nazaj 23:50 Cista umetnost-januar 00:40 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv EHHÜ3 Ta $ i petek • 20. januarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do s. ure ma{da.segula@radi