[ Velika nagradna akcija Štajerskega tednika ] /vv jj— ticem MU tfzgguu - mu Poiščite kupon v časopisu. J ^tfzggltèfia, w se 24 dni 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.s Kronika Lenart • Vedno več psihičnih težav pri mladih O Stran 24 Ptuj, torek, 19. maja 2015 letnik LXVIII • št. 38 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Kmmsm mH») RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-pl-uj.si Gospodarstvo Podravje • Ptujski VGP bo koncesionar na treh območjih O Stran 7 Podravje, Slovenija • O poslovanju Aktiva skupine S krpo in iroetlo do milijonov Šport Nogomet • Zavrča-ni sproščenost pretvorili v učinkovitost O Stran 11 Čistilni servis Aktiva skupina s precej burno in zanimivo preteklostjo, ki čisti vrsto državnih pisarn in bolniških sob, je za čiščenje prostorov v ptujski bolnišnici v zadnjih dveh letih prejel 1,6 milijona evrov. Sicer pa je od leta 2003 konglomerat podjetij Aktiva skupine z državo in javnimi institucijami (brez državnih podjetij) posloval za dobrih sto milijonov evrov. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Vrhunsko uspel Čeprav se bodo smeti odlagale turnir Mladi dravaš »doma«, se cena neborznižala O Stran 15 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Vabljeni na avdicijo ansamblov za m w m .»d.. 40 fc Pfuj 2015 Avtobus odpelje v Tržič v nedeljo, 31. maja iz avtobusne postaje Ptuj. Mati nricnalimi lri,nnn?lri rln natlrn Kje bodo gradili oskrbovani stanovanja O Strani 4 in 5 Podravje: Nasilje nad starejšimi -največkrat žrtve lastnih otrok Strani 4 in 5' Sveta Trojica: Z zvonika odpada pločevina Strani 8 in. 9 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 19. maja 2015 Slovenija, Podravje • O poslovanju Aktiva skupine, ki čisti vrsto državnih pisarn in bolniških sob Kakšne milijonske prihodke ustvarja V uredništvo smo prejeli namige o domnevno težkih delovnih pogojih zaposlenih v podjetju Aktiva čiščenje. Gre za podjetje, ki na trgu med dr Veliko strank naj bi podjetje Aktiva čiščenje imelo tudi na območju Podravja. Med njimi so Splošna bolnišnica Ptuj, Terme Ptuj, Hotel Primus, Mercator, Qlandia, Evropark, domnevno tudi Petrolovi bencinski servisi, hoteli v Mariboru ... Vir, ki nas je opozoril na domnevne nepravilnosti in pritiske, ki naj bi jim bile delavke Aktive čiščenja podvržene, pravi, da morajo zaposlene opraviti ogromno nadur, na delovnem mestu naj bi jih šikanirali, zgodi se tudi, da delajo po deset dni skupaj brez prostega dneva. Običajno naj bi bil njihov delovnik takšen: pet dni dela (tudi do 12 ur), nato en dan prosto. Delajo med prazniki in nedeljami. Popoldanska izmena naj bi v službo prihajala ob 15. uri in delala do enih ali dveh zjutraj. Delavke naj bi opravile nad 200 delovnih ur mesečno (do 220 ali 230), vseskozi naj bi bile podvržene pritiskom, grožnjam in Uvodnik očitkom, da delajo premalo, da jih je preveč in da bodo potrebna odpuščanja. Ker so delavke na območju Ptuja, Ormoža in Maribora, uprava podjetja pa v Ljubljani, naj bi bilo po besedah našega vira skoraj nemogoče, da bi se uprava in zaposleni sestali in da bi zaposleni vodstvu predstavili vso problematiko. Naš vir je še izpostavil, da naj bi delavke hočeš nočeš podpisale pogodbo, da se z delovnimi pogoji, ki jih določa delodajalec, strinjajo (npr. delo več dni skupaj brez prostega dne, nadurno delo ...). O informacijah, ki smo jih v zvezi s problematiko zaposlenih v družbi Aktiva čiščenje prejeli v uredništvo, smo povprašali upravo podjetja. Na naša vprašanja so odgovorili zelo skopo. Zapisali so naslednje: »Aktiva čiščenje spoštuje zakonske omejitve glede nadurnega dela in delavkam omogoča tedenski odmor ter dnevni počitek skladno z določili Cakajoč na turiste... Najbrž vam ne bom povedal nobene poslovne skrivnosti, če zapišem, da smo bili radio-tednikovci konec tedna na sindikalnem. Konec koncev smo vse, ki jih to strašansko zanima, o svojem izletu obveščali po radiu. Pa še na spletnem omrežju ste nas lahko opazili. (Čeprav: le zakaj bi koga zanimalo, kam gre nekdo na sindikalni izlet?! Po drugi strani pa - mene na primer niti najmanj ne zanima, v kakšno odejico je bila povita nova angleška princesa, pa je vendar pol sveta ponorelo za prav tako odejico za svojo novorojenko ... Sto ljudi - sto čudi, rečejo tam, kjer smo bili na izletu.) Ampak pri nekaterih poklicih je že tako, da je človek poklicno »pokvarjen«, kamorkoli ga že zanese pot. Novinarji smo še posebej tovrstno okuženi. In potem družabni izlet dobi še neko ozadje za razmislek ... Tako smo si ogledali neko vinsko klet. Ne bom rekel, da so nam tam ponudili čmigo, ampak v primerjavi s ptujsko kletjo je to bila ena navadna luknja. Pričakovali bi, da se bo vrsta za ogled ptujskega podzemlja vila od parkirišča na Zadružnem trgu do (neuglednega, komaj opaznega) vhoda med ptujsko vinsko bogastvo. Ste vrsto že kdaj opazili? Ogledali smo si tudi neko staro mesto. Svetovno znano. Kamor drejo trume ljudi in turisti dobesedno hodijo drug po drugem. In smo poslušali zgodovino stavb od enega hišnega praga do drugega. A tega v Ptuju nimamo? Ali nima vsaka ptujska hiša v starem mestnem jedru svoje zgodbe? Svojega posebej zanimivega portala, okenca, parlerjanske maske, renesančne fasade, arkadnega hodnika...? Da sočnih zgodb, ki vam jih mimogrede navrže ptujski živi leksikon Marija Hernja Masten, niti ne omenjam... Očitno imamo v Ptuju marsikaj, nimamo pa marsikoga. Nekoga, ki bi znal iz lepot tega mesta kaj narediti. Lahko je človek bivši turistični minister - pa se ukvarja s svojimi dolgovi. Lahko si turistični profesor - pa v praksi postaneš lastnik propadlega hotela. Lahko si direktor veličastnega muzeja - pa imaš zaklade zaprte v lesenih zabojih neke kleti. Čas bi že bil za nekoga, ki bo znal, si drznil - in uspel. Jože Šmigoc Zakona o delovnih razmerjih. Na območju Podravja in Po-murja sodelujemo s številnimi javnimi in zasebnimi partnerji, ob tem pa zaposlujemo več sto ljudi.« Kaj pravi Zakon o delovnih razmerjih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) sicer navaja, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden in da se nadurno delo opravlja bolj kot ne v izjemnih primerih (povečan obseg dela, nadaljevanje delovnega procesa, nujni in nepredvideni primeri, zagotavljanje varnosti premoženja ali ljudi . ). Po ZDR lahko nadurno delo traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Nadurno delo lahko s soglas- jem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur Zaposleni, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do Aktiva skupina potovala iz Slovenije na Ciper in nato nazaj Podjetje Aktiva čiščenje je del poslovnega sistema Aktiva skupina. V sistem je povezanih več podjetij, lastniško ga obvladuje Mihael Strmljan. V njegovih rokah se je lastništvo konsolidiralo lani jeseni, potem ko je poslovni sistem minula leta skoraj vsakoletno zamenjal lastnika. Podjetje se je dvakrat »(pre)prodalo« tudi na Cipru. Iz ciprskih rok pa nato lani v celoti prešlo v Strmljanove roke oziroma njegov MS holding. Strmljan je bil sicer že od pričetka ustanavljanja imperija vseskozi v upravi posameznih podjetij, soudeležen je bil v nekaterih lastniških strukturah. Ko je lani družba prešla iz ciprskih nazaj v slovenske roke, je postal njen 100-odstotni lastnik. Imperij Aktiva skupina je skozi leta rastel in se širil tudi s prevzemom drugih manjših podjetij po vsej državi, zlasti čistilnih servisov. Pod okriljem poslovne skupine danes deluje več podjetij, ki skupno zaposlujejo okrog 1.200 sodelavcev. Leta 2013 je Aktiva skupina ustvarila za dobrih 27 milijonov evrov prihodkov. Lep del posla imajo sklenjenega z državo oz. organi v njeni sestavi in drugimi javnimi institucijami, pa tudi podjetji, v katerih ima država še vedno vzvode odločanja. Prav tako so stranke Aktive skupine banke in velika podjetja mednacionalnega obsega. O »poslovnih« povezavah med državo in nekdanjim lastnikom Aktiva skupine Leto dni (2008-2009) je bil lastnik poslovnega sistema Aktiva skupina Goran Brankovič. Tisti Brankovič, ki je bil v letih 2009-2011 generalni direktor Slovenskih železnic. Lani je Računsko sodišče za čas, ko je bil Brankovič na čelu Železnic, ugotovilo več nepravilnosti. Med drugim je šlo za previsoko izplačevanje plač poslovodstvu. Danes je Brankovič predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško, bil bi naj tudi direktor podružnice zavarovalnice Triglav v Makedoniji. V preteklosti je sodeloval tudi s poslovnim imperijem ACH Hermana Rigelnika, ki je nedavno preko slabe banke dobil nove lastnike. Je glede na vse našteto naključje, da Aktiva skupina med drugim izvaja storitve za javne ustanove in velika, tudi državna podjetja? Za več kot sto milijonov evrov posla z javnim denarjem Po podatkih Supervizorja je konglomerat podjetij Aktiva skupine od leta 2003 do danes z državo oz. javnimi institucijami (brez državnih podjetij) posloval za dobrih sto milijonov evrov. Družba Aktiva čiščenje je z državo od leta 2003 ustvarila za 94 milijonov evrov posla. Največ storitev so opravili za UKC Ljubljana (skoraj 13 mio evrov). Sledijo ministrstvo za obrambo (8,7 mio evrov), DURS (7,3 mio evrov), ministrstvo za javno upravo (6,7 mio evrov), Osnovno zdravstvo Gorenjske (3 mio evrov), Zdravstveni dom Ljubljana (2,8 mio evrov), Šolski center Velenje (1,9 mio evrov), Cankarjev dom in Carinska uprava (po 1,6 mio evrov), Splošna bolnišnica Ptuj (1,5 mio evrov)... Podjetje Aktiva upravljanje je za državo opravilo storitve v vrednosti dobrih devet milijonov evrov: ministrstvo za pravosodje (2 mio evrov), za javno upravo (1,5 mio evrov), za notranje zadeve (780.000 evrov), DURS (870.000 evrov)... Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (2IPRS1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29.5.2013). torek • 19. maja 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ta krpa in metla . ugim ponuja storitve čiščenja, torej tako imenovan čistilni servis. >\1 t Foto: Črtomir Goznik Aktiva skupina je s svojimi storitvami prisotna tudi v podravski regiji. počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur. V obdobju sedmih zaporednih dni ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakteri drug dan v tednu. Pogoji delovnega časa, pravice koriščenja prostega dne (tedenski počitek) ter števila opravljenih nadur so lahko navedeni tudi v kolektivni pogodbi ali »posebni« pogodbi, ki jo skleneta delavec in delojemalec. V tovrstnih pogodbah so lahko navedene izjeme, ki pa so po ZDR v nekaterih primerih celo dopustne. Aktiva in SB Ptuj: 1,6 mio evrov v dveh letih Aktiva čiščenje izvaja storitve tudi v Splošni bolnišnici (SB) dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Od februarja 2013 do danes je obseg poslovanja med SB Ptuj in Aktivo čiščenje znašal nekaj manj kot 1,6 milijona evrov. S pogoji delovnega razmerja med podjetjem Aktiva čiščenje in njihovimi zaposlenimi vodstvo ptujske bolnišnice nima nič, saj SB Ptuj v tem primeru ni delodajalec, temveč zgolj naročnik storitev družbe Aktiva čiščenje. Smo pa vodstvo ptujske bolnišnice povprašali, kaj zajema pogodba med SB Ptuj in podjetjem Aktiva čiščenje ter kdaj se pogodba izteče. »Podjetje Aktiva v SB Ptuj izvaja na podlagi razpisa o oddaji javnega naročila storitve čiščenja bolnišničnih prostorov. Pri tem se izvajajo vse vrste čiščenja. Pogodba je bila sklenjena po zaključku javnega razpisa konec leta 2012 in se izteče konec leta 2016,« je povedal Aleksander Voda, vodja upravno-tehničnih dejavnosti v SB Ptuj. Pozanimali smo se, kako in za kakšne zneske imajo urejeno čiščenje v drugih regijskih bolnišnicah. V bolnišnicah Murska Sobota in Novo mesto čiščenje zagotavljajo z lastnim kadrom. V slovenjgraški in celjski bolnišnici storitve čiščenja izvaja družba ISS. V Slovenj Gradcu so pogodbo za petletno obdobje z izbranim izvajalcem podpisali aprila letos. Za plačilo storitev čiščenja SB Slovenj Gradec letno nameni okrog 820.000 evrov (z DDV). V SB Celje so pogodbo za izvajanje storitev čiščenja na podlagi javnega razpisa sklenili za obdobje štirih let; iztekla se bo leta 2017. »Strošek čiščenja je v letu 2014 znašal 972.000 evrov,« so za naš časopis povedali v SB Celje. Mojca Zemljarič Kaj smo spraševali upravo podjetja Aktiva čiščenje Vprašanja Štajerskega tednika Obveščeni smo bili o domnevnih težavah, s katerimi se soočajo vaše sodelavke na območju podravske regije. Mesečno naj bi opravile bistveno več delovnih ur, kot jih predvideva zakonodaja, na delovnem mestu naj bi bile prisotne tudi po 10 dni skupaj, brez prostega dneva. Te izjave bi želeli preveriti pri vas, v vodstvu podjetja. Zanima nas torej: 1. Koliko delovnih ur mesečno opravi delavka, zaposlena v vašem podjetju, ki dela na območju Podravja? Prosim za podatek o povprečnem številu opravljenih ur in številu nadur. 2. Ali drži, da ste delavkam (zato, da domnevno opravijo obsežen fond nadur) dali v podpis izjavo, da se s tem strinjajo? 3. Kakšen je delovni čas delavk? Kako je razporejen in kako je z dela prostimi dnevi? 4. Delavkam naj bi vseskozi "trkali" na vest z besedami, da jih je preveč, da bodo potrebna odpuščanja, da delajo premalo ... Kako komentirate te očitke? 5. Koliko vaših sodelavk je zaposlenih na območju Podravja (upravnih enot Maribor, Ptuj, Ormož)? 6. V katerih javnih ustanovah na območju Podravja (upravne enote Maribor, Ptuj, Ormož) izvajate svoje storitve? Odgovor Aktiva čiščenja »Družba Aktiva čiščenje spoštuje zakonske omejitve glede nadurnega dela in delavkam omogoča tedenski odmor ter dnevni počitek skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih. Na področju Podravja in Pomurja sodelujemo s številnimi javnimi in zasebnimi partnerji, ob tem pa zaposlujemo več sto ljudi.« Instrumenta, da bi uprava podjetja Aktiva čiščenje na naša vprašanja odgovorila bolj natančno, mediji nimamo v rokah. Podjetje je namreč v zasebni lasti in na novinarska vprašanja ni dolžno odgovarjati, kot to velja za javne ustanove in organizacije ter podjetja, ki so v javni lasti. Sp. Podravje • Čeprav se bodo smeti odlagale »doma«, se cena storitev ne bo znižala Hodnik napoveduje nov elaborat Od 1. maja na območju 16 občin Spodnjega Podravja in občine Duplek veljajo višje cene za opravljanje dejavnosti obvezne gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki. V primerjavi s predhodno je nova cena za uporabnike resda minimalno povišana. Po predračunski ceni, ki so jo v elaboratu predložili izvajalci GJS ravnanja s komunalnimi odpadki, so oziroma bodo letni stroški opravljanja njihove dejavnosti 3.459.787 evrov. Najdražja je dejavnost zbiranja odpadkov (2.542.611 evrov), predračunski stroški obdelave oz. sortiranja so 593.525 evrov in predračunski stroški odlaganja 323.652 evrov. GJS zbiranja odpadkov se je v primerjavi z lansko predračunsko ceno podražila za okrog 300.000 evrov. Kot pojasnjujejo izvajalci, bodo dodatni stroški nastali zaradi izgradnje in delovanja zbirnih centrov, kar smo podrobno poročali v petkovem Tednikovem objektivu. Se pa v prihodnje, glede na pridobljeno okoljevarstveno OVD-dovoljenje za Cero Gajke obeta, da bodo smeti iz regije ponovno odlagali na Ptuju. A to ne pomeni, da bi se zaradi Količine odloženega ostanka mešanih komunalnih odpadkov za Spodnje Podravje ^^ 2012: 8.172.680 kg 2013: 6.608.785 kg 2014: 3.204.741 kg Količina odloženih odpadkov se je več kot prepolovila. Se to uporabnikom na položnicah kaj pozna? tega cena storitve za uporabnike (občane) znižala. Čeprav izvajalci GJS ne bodo imeli stroškov odvoza odpadkov do Ormoža, pa tudi za odlaganje ne bo treba več plačevati ormoškemu komunalnemu podjetju. Direktor JS Ptuj Alen Hodnik pravi, da se cena za uporabnike na položnicah ne bo znižala. »Najverjetneje bo pripravljen nov elaborat, tako da bo več znanega takrat,« je dejal direktor Hodnik ter pojasnil, da za zdaj še tudi ni moč napovedati, kdaj bodo odpadke začeli odlagati v Gajkah. Kot je razvidno iz podatkov pro- računskega sklada Cero Gaj-ke, se je v letu 2013 za odvoz odpadkov na odlagališče Ormož iz tega naslova namenilo 252.000 evrov in lani 295.490 evrov. V letošnjem proračunskem skladu te postavke več ni. MZ Ormož nadaljuje s pridobivanjem dovoljenj za izgradnjo novega odlagališča Na župana občine Ormož Alojza Soka smo naslovili vprašanje, ali nameravajo projekt gradnje novega centra za ravnanje z odpadki v Ormožu nadaljevati, glede na to, da je center za ravnanje z odpadki Gajke pri Ptuju dobil vsa potrebna dovoljenja za posodobitev in razširitev, vključno s širjenjem odlagalnega prostora za ostanek odpadkov. Kot je razbrati iz odgovora, bodo z načrtovanim projektom, ki mu sicer nasprotujejo nekateri občani, vztrajali: »Podpisana je pogodba o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Čakamo na osnutek OPPN in na odločitev Ministrstva za okolje in prostor, ali je treba izdelati PVO (predhodni postopek presoje vplivov na okolje). Torej smo odvisni od državnih organov, kako bodo odločili. Presojo vplivov na okolje smo namreč morali delati že pri OPN, in sicer zaradi odlagališča,« je pojasnil župan ter vztrajanje pri projektu opravičil z naslednjimi besedami: »Ptuj je dobil okoljevarstveno dovoljenje za dobo deset let. Kaj bo po desetih letih, pa v tem trenutku nihče ne ve. To vendarle niso prave rešitve. Prava rešitev bi bila rešitev za neko daljšo prihodnost, še zlasti, če je trebno vložiti veliko sredstev.« (ML) Foto: MZ 4 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 19. maja 2015 Ptuj • Denar je, izbirajo najboljšo in najprimernejšo lokacijo Kje bodo gradili oskrbovana stanovan Pet milijonov evrov je svet zavoda Dom upokojencev Ptuj minuli teden že rezerviral za izgradnjo oskrbovanih stanovanj. Intenzivni dogovo ena na parkirišču preko Doma upokojencev (stara vojašnica) in dve na lokaciji sedanjih enot Vrtca Ptuj, Mačice in Spominčice. Prav zato selitve teh dveh enot ali izgradnji novega skupnega objekta - tudi z vodstvom ptujskega Vrtca. „Po mojem mnenju so vse tri variante, ki so nam jih posredovali iz občine, sprejemljive in realno izvedljive. Sedaj je pomembno, da opravimo analizo, ki bo pokazala, kakšna je ekonomska upravičenost in kolikšno je povpraševanje. To bo pokazalo tudi, kakšna je smiselna velikost gradnje. Sam sem pristaš tega, da se naredi objekt, ki ga bo možno dograjevati po fazah," je pojasnil Franc Ko-dela, predsednik sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj. Omenjena analiza o ekonomski upravičenosti gradnje oskrbovanih stanovanj na Ptuju bo tudi eden izmed dokumentov, ki jih bodo ministrstvu posredovali, ko bodo prosili za njihovo soglasje. Predlogi, ki jih je vodstvu zavoda Dom upokojencev Ptuj predstavila ptujska občina, so po mnenju Kodele zadovoljivi. V enem izmed predlogov je predvidena izgradnja skupnega objekta Vrtca Ptuj in oskrbovanih stanovanj, v drugem gradnja oskrbovanih stanovanj na lokaciji, kjer sta sedaj enoti Mačice in Spominčice (te bi preselili na Ra-ičevo, kjer bi se zgradili novi vrtčevski enoti), v tretjem pa je predvidena gradnja oskrbovanih stanovanj na parkirišču nasproti Doma upokojencev (povsem samostojno). V primeru variant, ki predvidevajo, da bi enota vrtca in oskrbovana stanovanja bila v istem objektu, pa vidi Ko-dela precej težav, ki bi lahko nastale. Prepričan je, da bi bilo treba še pred izgradnjo takšnega objekta doreči vse podrobnosti o delitvi stroškov ... Najboljša se mu zdi tretja varianta, ki predvideva, da so oskrbovana stanovanja povsem samostojen objekt. Po tej varianti odpade tudi poseganje v objekte vrtca in vprašanje, kdo bo financiral nadomestno gradnjo. Ob tem Kodela dodaja, da bo vendarle treba razmišljati tudi o razširitvi vsebine v novem objektu, in sicer v okviru socialnega varstva (v smislu medgeneracijskega središča, dnevnega varstva ...). Vse to bo tudi tema posveta, ki bo izpeljan junija. Takrat naj bi bila v celoti opredeljena strategija oskrbovanih stanovanj, sodelovali pa naj bi vsi akterji. Pomembno bo na izgradnjo in izbiro lokacije namreč vplivala tudi odločitev Vrtca Ptuj in dogovor z njimi. Kodela sicer pravi, da bodo določene upravičene zahteve oziroma stroške morali pokriti, upa pa, da se ne pričakuje, da bo v primeru prve ali druge variante celoten strošek izgradnje novih prostorov vrtca breme Doma upokojencev Ptuj. „Investicija mora biti v takih okvirih, da bo pokrivanje stroškov sprejemljivo za bodoče najemnike oskrbovanih stanovanj," še dodaja. Po obstoječih predlogih naj bi bilo zgrajenih 66 oskrbovanih stanovanj, najbrž pa bodo grajena fazno. Bratuževa: „Sprejem odločitve brez vseh deležnikov bi bila nesprejemljiva poteza!" O tem, ali so seznanjeni s predlaganimi variantami in kako jih komentirajo, pa smo povprašali tudi direktorico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž: "Tudi mi smo bili povabljeni na pogovor v zvezi s problematiko varovanih stanovanj in posledično stanjem naših Ma-čic in Spominčice. Ne morem ocenjevati variant, ki jih je občina predložila Domu upokojencev, ker zanje ne vemo. Bilo pa nam je predstavljeno, Obe možnosti sta zaenkrat še odprti, junija pa naj bi bilo znano, ali bodo danji lokaciji vrtčevskih enot Mačice in Spominčica ali na velikem parkir Podravje, Slovenska Bistrica • Nasilje nad starejšimi Največ besednega, sledita fizično in eko »Približno vsak deseti prebivalec, star nad 50 let, je v zadnjem letu doživel neko nasilje. Lahko je bilo to povzročeno z dejanjem ali z besedami,« skupinami povedal strokovnjak s področja gerontologije in medgeneracijskega sožitja Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona TTstenjaka. Obstajajo tri oblike nasilja. »Ko človeku zabrusimo v obraz nekaj, kar ni pošteno, kar mu ne gre. In besednega nasilja nad starejšimi je polovica. Naslednja četrtina nasilja je fizičnega - ko osebo odrineš, jo udariš. Četrtina vsega povzročenega nasilja pa predstavlja še ekonomsko nasilje. To pomeni dvigovanje pokojnin, denarja, goljufanje osebe za njihovo premoženje,« je pojasnil Ramovš na okrogli mizi v Domu dr. Jožeta Potrča v enoti Slovenska Bistrica. Sicer pa so prostovoljci zveze društev upokojencev v treh letih ob obiskih starejših zaznali 233 primerov nasilja nad starejšimi. V Spodnjem Podravju je bilo odkritih 18 primerov. Z znanjem nad nasilje čeni od najbližjih. Če želimo preprečevati nasilje, ga je treba odkrivati in sankcionirati,« je povedal. Dodal pa je, da ga je mogoče tudi preprečiti, in sicer z izobraževanjem. »Zakaj je toliko grdih besed izrečenih starejšim ljudem in onemoglim? Vzrok je na obeh straneh. Stari ljudje smo velikokrat zahtevni, sitni, jamramo čez vse meje, sinovi in hčere pa so zelo obremenjena generacija in ljudem, ki so v stresu, prekipi. Kaj se torej lahko naredi? Evropa v zadnjem času močno podpira mehke projekte. Torej da svojci usvojijo znanja, naredijo tečaj za oskrbovalce. V pol ure se lahko izve, kaj je treba vedeti o demenci, kako ravnati z de-mentnimi ljudmi. Ko se oseba nauči razumeti starega človeka in z njim komunicirati, potem ga razume in razumevanje nadomesti nasilje,« je sklenil Ramovš. Jože Ramovš opaža, da so starejši deležni neupravičenega nasilja in tega največ doživijo v lastni družini. »Kar tri četrtine ljudi, ki so trpinčeni besedno, z dejanji ali ekonomsko, so trpin- Večino nasilja nad starejšimi povzročijo najbližji. Foto: Mojca Vtič Velika ovira za prekinitev nasilja je sram In kaj so že pred leti ugotovili na Društvu SOS telefon? Da se na društvo obračajo predvsem tisti starejši, ki doživljajo nasilje svojih odraslih otrok, in starejše ženske, ki doživljajo nasilje v partnerskih odnosih. »V nekaterih primerih je pri uporabnicah in uporabnikih naših programov šlo za materialno ali finančno nasilje in zlorabe - ko so starše odrasli otroci prisilili, da jim dajejo denar, prepišejo nanje svoje imetje ipd. Pomagali smo npr. v primeru dolgoletnega psihičnega nasilja otroka nad ostarelim staršem, ki je kasneje preraslo v fizično nasilje -oseba se je bila zaradi ogrožene varnosti prisiljena umakniti iz lastnega stanovanja,« je izkušnje Društva SOS telefon predstavila Maja Plaz. Na društvu še ugotavljajo, da je ena od velikih ovir za prekinitev nasilja sram, ki ga občutijo žrtve, na to pa se zanašajo tudi tisti, ki nasilje pov- Foto: Mojca Vtič Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Ttstenjaka, o nasilju nad starejšimi zročajo. Starejše je predvsem izjemno sram, ko so osebe, ki povzročajo nasilje, njihovi otroci. Pogosto prevzamejo krivdo za nasilje nase. Tako društveniki nemalokrat slišijo stavek: »Tega svojemu otroku ne morem narediti, nikoli ne bom prijavil / prijavila nasilja, saj sem tudi sam /sama kriv / kriva za to, kar se mi dogaja.« Ob tem pa opažajo, da je tako kot pri drugih oblikah nasilja v družini tudi pri nasilju nad starejšimi toleranca do nasilja še vedno izjemno visoka in da se okolica nerada vpleta v »družinske« zadeve. Mojca Vtič torek • 19. maja 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 5 ja in koliko jih bo? ri s ptujsko občino že potekajo, izdelane so tri možne variante lokacij: bo potreben še temeljit dogovor - predvsem o financiranju morebitne Foto: ČG oskrbovana stanovanja grajena na se-išču nasproti Doma upokojencev Ptuj. kako vidijo v Domu upokojencev možne rešitve zanje. V tem pogovoru smo tudi sami predlagali in predstavili svoje videnje. Ne glede, ali gre za eno ali za obe naši enoti, je naše stališče nespremenjeno. Ustrezne kapacitete oddelkov, ki bi se morali seliti, torej Spominčica in Mačice, kuhinja, pralnica, skladišče in vzdrževanje, jih je treba nadomestiti na drugi lokaciji. Gre namreč za polno zasedena vrtca in še kako potrebne kapacitete." Kot pojasnjuje Bratuževa, so že pred leti MO Ptuj, Dom upokojencev in Vrtec Ptuj podpisali dogovor o rešitvi, v kateri je bila dodana še uprava, vendar do realizacije ni prišlo, ker ni bilo denarja. „Kljub temu da obe enoti delata s polnimi kapacitetami, v Vrtcu Ptuj nismo nikoli nasprotovali selitvi, če se potrebne kapacitete nadomestijo na drugi lokaciji. Investitor je MO Ptuj, zato naša odločitev ni dovolj za uspešno realizacijo. V tem času smo vložili zelo velike napore tudi v to, da smo pridobili zemljišče na Raičevi ulici, kjer bi lahko bil umeščen novi vrtec, tako Mačice kot Spominčice, uprava, centralna kuhinja in pralnica ter vsi potrebni gospodarski prostori. V Sloveniji je bilo v tem času zgrajenih kar nekaj podobnih vrtcev, zato si jih bomo skupaj z MO Ptuj ogledali. Sprejem kakršnekoli odločitve brez vseh deležnikov, torej tudi nas in posledično staršev, bi bila nesmiselna odločitev, saj bo treba še kako tvorno delovati, da bi se tako veliki projekt ob delovanju vseh kapacitet lahko realiziral," še pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj. Kako blizu dogovora so in katera izmed treh predstavljenih variant bo deležnikom najprimernejša, pa bo znano že junija, ko bo organiziran posvet na to temo. Dženana Kmetec nomsko nasilje je v uvodu na okrogli mizi o nasilju nad starejšimi in drugimi ranljivimi Varne hiše in zatočišča za starejše žrtve nasilja »Na področju odkrivanja primerov nasilja v družini in tudi nasilja nad starejšimi beležimo porast že vse od sprejema Zakona o preprečevanju nasilja v družini, leta 2008. Zakon je zagotovil boljše možnosti za učinkovito, hitro in strokovno delovanje organov in organizacij, ki delujejo na področju nasilja v družini,« so povedali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Tako v okviru mreže na področju preprečevanja nasilja nad žrtvami nasilja deluje mreža različnih programov socialnega varstva, kamor se lahko vključujejo tudi starejši, ki so žrtve nasilja oziroma se znajdejo v stiski. »Glede na to, da smo pred leti že imeli posebno varno hišo za starejše, ki pa je imela v vsem letu le tri uporabnike, smo se odločili, da starejšim damo možnost namestitev v že obstoječih programih. Tako imajo tudi starejše osebe možnost namestitev v materinske domove, varne hiše, zatočišča in tudi druge oblike bivanja (možnost namestitve v domove za starejše). Trenutna kapaciteta v Sloveniji je približno 450 mest. V okviru obstoječe mreže obstaja poseben telefon za žrtve nasilja, ki ga izvaja Društvo SOS telefon, ki nudi svetovanje tudi starejšim. Glede na to, da se po podatkih centrov za socialno delo in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju starejših, v zadnjem času nasilje nad starejšimi povečuje, na MDDSZ razmišljamo o posebnih specializiranih programih za starejše, kot so npr. specializiran telefon za žrtve nasilja, svetovalnica za starejše ipd.,« so povedali na ministrstvu. Slovenija • Začetek preventivnih dogodkov za starejše voznike Več kot 195.000 voznikov je starejših od 64 let V Sloveniji je več kot 195.000 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64 let, kar je 14 % vseh imetnikov teh dovoljenj. Da bi se starejši vozniki na cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, je agencija za varnost prometa skupaj z ostalimi ustanovami maja začela preventivne aktivnosti. Projekt, imenovan Sožitje za večjo varnost v prometu, zajema več celovitih enodnevnih preventivnih dogodkov in usposabljanj za seniorje in upokojence, ki se bodo po Sloveniji zvrstili do februarja prihodnje leto. Kot so sporočili iz agencije za varnost prometa, si moramo, v nasprotju s pogostim prepričanjem, da je treba voznikom v tretjem življenjskem obdobju zaradi njihove varnosti in varnosti drugih omejevati mobilnost, prizadevati, da bi bili ti čim dlje samostojni, mobilni in hkrati varni. Starejši vozniki bodo tako lahko na skupno osmih dogodkih po Sloveniji osvežili znanje prometnih predpisov in Fotografija je simbolična. pravil s poudarkom na lokalni problematiki ter razpravljali o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti. Preventivni dogodki bodo namenjeni tudi praktičnemu svetovanju o zdravstvenih kriterijih ter tudi svetoval- Projekt, poimenovan Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, Javna agencija RS za varnost prometa pripravlja v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo, Generalno policijsko upravo, Družbo za avtoceste v RS, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Združenjem FORTOX in drugimi. nim vožnjam z inštruktorjem. Udeležencem bodo za razgovore na voljo strokovnjaki z različnih področjih, v pomoč pa jim bodo tudi preventivna gradiva, ki jih zanje pripravljajo organizatorji dogodka. Trenutno je v Sloveniji več kot 195.000 imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejših od 64 let, v prihodnje pa bo delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju glede na napovedi o staranju populacije čedalje večji, še navajajo na agenciji za varnost prometa. (sta) Poljčane • Za vsako bolezen ... je lahko rešitev glina Ferjuc: »Farmacija bi s širšo uporabo gline veliko izgubila« Zdravilo, ki naj bi ga uporabljali že Egipčani in Stari Grki ter naj bi zdravilo od prehladov do odprtih ran, je, tako pravi Janez Ferjuc iz Komende, glina. »Glina potegne nase bolezen iz telesa. Ne tako hitro kot kemija, vendar pa naravno in temeljito, ob tem pa nima stranskih učinkov,« je povedal Ferjuc, ki se ukvarja z glino in njenimi zdravilnimi učinki že 40 let. In zdravilne učinke gline je na pobudo Društva zeliščarjev Dravinjske doline v maju predstavil tudi v Poljčanah. »Leta 1976 sem imel veliko srečo, da me je obiskal zeliščar pater Simon Ašič, ki je uspešno zdravil z glino. Iskal je glino po vsej Sloveniji in testiral njeno zdravilno moč. Izvedel je tudi za Komendo in za mene in zato nas je obiskal. V stiku z našo glino mi je rekel, da je ta glina to, kar išče že 20 let. Dal mi je prvo znanje o pripravi gline za zdravljenje,« je uvodoma povedal Ferjuc. Glino koplje ročno, nato pa jo suši na soncu, zato da sonce da glini dodatno energijo, je dejal Ferjuc. Nato posušeno glino uporabi za pripravo zobne paste, krem, mila z vsebnostjo gline in drugih snovi, ob tem pripravlja tudi glino, iz katere se pripravi napitek, pa glino za kopel in obloge. »Marsikatera zdravstvena težava se da še pred nastankom preprečiti, in to s pitjem glinene vode, ki vsebuje od kalcija, magnezija, železa do silicija. Glina je naravna in ima veliko energije, odstranjuje uničene celice in pospešuje njihovo obnovo, ob tem nase veže tudi strupe in doda telesu tisto, kar manjka. Glina v telesu dela ravnovesje. Na primer obloga iz gline vase potegne vzrok za bolezen - iz pljuč, jeter, kolen. Lahko jo damo tudi na odprto rano, vendar jo v tem primeru zavijemo v gazo. Po vsaki uporabi je treba oblogo obvezno zavreči, saj vsebuje strupe, ki jih je potegnila iz telesa. Sicer pa lahko glina naredi marsikaj dobrega in nobene škode. Seveda pa je treba verjeti v zdravljenje,« je Janez Ferjuc pojasnjeval zbranim slušateljem. Prepričan je, da se da z glino zmanjšati tudi utrujenost in stres, saj da obloga iz gline za telo pomeni veliko razbremenitev. »Farmacija bi izgubila od 300 do 400 tablet, če bi medicina dopustila zdravljenje z glino,« je še poudaril Ferjuc. Mojca Vtič Foto: Bo us 6 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 26. maja 2015 Ormož • Tretja redna seja KS Miklavž pri Ormožu O dotrajanem kurilnem sistemu in pomanjkan Na minuli tretji redni seji sveta KS Miklavž pri Ormožu so se člani sveta med drugim seznanili s težavami glede dotrajanega kurilnega sistema, krajevne skupnosti ter tri stanovanja. V uvodu so člani KS Miklavž pri Ormožu potrdili mandat člana Danila Polanca v 3. volilni enoti. Kot je pojasnil predsednik Emil Trstenjak, so nadomestne volitve morali izvesti, ker je umrl član sveta Janko Trstenjak. Po potrditvi mandata so se člani seznanili z realizacijo finančnega načrta za lansko leto, ki izkazuje slabih 63.000 evrov prihodkov in nekaj manj kot 62.000 evrov odhodkov. Največ sredstev, nekaj več kot 33.600 evrov, so namenili za upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest. Kot je pri tem še dodal predsednik Trstenjak, so dobro gospodarili, saj so privarčevali okrog 1.200 evrov. Sredstva bodo najverjetneje porabili za kurjavo. V mestu čisti Komunala za denar, na vasi pa sami -dobrodelno V razpravi je nekaj besed padlo na račun mačehovskega odnosa občine Ormož. Predsednik je namreč dejal, da sami urejajo krajevni center in kosijo zemljišča, ki so v lasti občine. Kljub temu pa ne dobijo nobenih sredstev. To je zmotilo člana sveta Mitja Novaka: »Občina je lastnik vsega. Oni bi morali kositi. V mestu komunala čisti, jim posadi celo rožice.« Predsednik je besedam svetnika pritrdil: »Če bi čakali na njih, bi trava marsikdaj prerasla. Če se spomnite, deset let nazaj otroci niso mogli na igrišče. Dobri ljudje nam tukaj kosijo brezplačno, ampak to ni način. Morali se bomo nekako dogovoriti z občino, ker to ne gre več skozi.« »To je treba prenesti na občinski svet. Če bodo dali za košenje občinske zemlje sredstva, bomo to še naprej urejali. Žalostno je, ker mi, ki živimo na vaseh, ne bomo nikdar enakopravni kot tisti v mestu. Poleti jim komunala zaliva rože; če bi videl te račune, ne vem ... Ne rečem, mesto mora biti lepo, ampak vsi smo enakopravni. Davke plačujemo tako kot oni tam,« je nadaljeval Novak. Trstenjak je odvrnil: »Mi si svoj krajevni center urejamo sami. Dobro, da imamo take zanesenjake, kot je kulturno-tu- ristično društvo. Škoda, da se ni realiziralo, da bi krajevne skupnosti ukinili, ker če bi jih, bi videli, kakšno zapuščino bodo pozneje imeli. Zdaj te stvari delamo volontersko, kasneje pa bi to nekoga stalo.« Novak pa je še zaključil: »Tu smo kot eni kekci, ki roke dvigujemo. Če ne, pa tako nič ne dosežemo. Nisem za to, da nas ukinejo, ampak karkoli rečeš, ničesar ne upoštevajo - občina je rekla tako, ali pa celo župan je rekel tako ... to mi še bolj ni jasno.« Trstenjak: »Če sistem ne bo obnovljen, me v kurilnico ne bo.« Člani sveta so se seznanili tudi z nujno potrebno obnovo kurilnega sistema, ki ogreva dvorano, sedež KS, poslovne prostore in tri stanovanja. »Imamo staro peč, dotrajano elektroniko in gorilnik. Elektronika je stara 18 let. V petek in svetek moram to zaganjati. V času bo-žično-novoletnih praznikov je prišlo do izpada sistema. Začasno smo zadevo obnovili, a že Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak je člane sveta še seznanil, da se letošnji finančni načrt niža bomo morali varčevati, kje, ne vem, ker smo res omejeni, predvsem mislim na kurjavo v naši dvorani.« Slovenija • Podjetnost in samoiniciativnost: pot do zaposlitve Vrata (do zaposlitve) odpiram sam Biti podjeten, znati „prodati" svoje znanje in veščine, je dandanes prava vrlina. Ker so časi, ko smo pač hodili v šolo, da jo zaključimo in si brez težav najdemo delo, že zdavnaj mimo, je ta spretnost še toliko pomembnejša. In ravno tega so dijake in učitelje učili v sklopu projekta Vrata odpiram sam. Center za podjetniško izobraževanje (CPI) je nosilec številnih projektov, s katerimi spodbujajo podjetniški čut med šolarji. Eden izmed teh je pilotski projekt Vrata odpiram sam, za katerega so si uspeli zagotoviti sredstva Evropske unije in se je končal ta mesec. Poudarek je bil na povezovanju socialnih partnerjev, podjetnosti in samoiniciativnosti, sodelovali pa so trije srednješolski centri iz države, med drugim tudi Šolski center Ptuj. „Poudarjamo podjetnost, ne podjetništvo. Naš namen je naučiti dijake, kako prodati svojo idejo. Ne hodiš v šolo samo zato, da boš dobil službo, ampak se moraš vedeti sam predstaviti in poudariti svoje prednosti. Eden izmed osnovnih namenov je tudi ta, da znanje, ki si ga v sklopu projekta pridobijo učitelji, ti prenesejo tudi na prihodnje generacije," je pojasnila Mateja Lavrič. Program Vrata odpiram sam (program spodbujanja podjetnosti v vzgoji in izobraževanju z namenom razvoja podjetništva med mladimi) je dijake, učitelje in mentorje povezoval v šolskem letu 2014/15. Potekal je v šolskih centrih Naklo, Novo mesto in Ptuj, združil pa je 91 dijakov zaključnih letnikov, 30 učiteljev in 47 podjetnikov. Zaključni izdelki dijakov - ti so tudi del poklicne mature - so bili prikazani na zaključni konferenci. Dijaki Šolskega centra Ptuj so se predstavili z nasle- dnjimi projekti: Nakladalec bal (Jernej Širovnik), Organiziranje rojstnodnevnih zabav za otroke - Bomba žur (Monika Gašparič in Mineja Vršič) in Adapter za visokotlačne čistilce (Borut Fištra-vec, Žan Kirbiš, Stanislav Masten in Mitja Serdinšek). Da ravno takšni projekti veliko znanja dajejo tako dijakom kot tudi mentorjem in podjetnikom, pa je prepričan tudi Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj in predsednik Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Kot je poudaril na zaključni konferenci, morata gospodarstvo in izobraževanje delovati vzporedno. Dženana Kmetec Zaključne konference se je udeležilo 91 dijakov in 30 učiteljev. Foto: Zerjavisti Ptuj • Mednarodna izmenjava podjetni Povezani dijaki iz Ptuja V sklopu evropskega projekta EnterYOUTH so ta mesec dijaki podjetništva med mladimi. Kot je pojasnila Darja Harb, ravnat bujanje mladih za ustanavljanje lastnih podjetij ter povečanje V projektu, ki se je začel marca in traja do junija, je sodelovalo več kot 200 mladih iz Slovenije in Hrvaške. „Zelo pomembna je mednarodna izmenjava izkušenj, ki so jo 8. maja v Šolskem centru Ptuj za udeležence pripravili profesorji z dijaki Ekonomske šole Ptuj. Dijaki in študentje so predstavili ideje in poslovne načrte, ki so nastajali v okviru projekta. Sledil je ogled prostorov učnega podjetja, kjer so se študenti Višje strokovne šole Ptuj in gosti z Reke družili z dijaki, ki aktivno vodijo poslovanje učnih podjetij. Za spremljevalce in mentorje je bilo organizirano strokovno srečanje, kjer je potekala eval-vacija delovanja projekta ter določitev tem za nadaljnje aktivnosti v projektu," sta pojasnili profesorici Marijana Rajh in Sonja Šaše, koordinatorici projekta. Svoje poslovne ideje z računalniško igrico, ki simulira delovanje podjetja v virtual-nem svetu, bodo ptujski dijaki in študentje predstavili v začetku prihodnjega meseca tudi na povratnem obisku na Hrvaškem. „Sodelovanje v tem Ptujski „ekonomci" so na šoli gostil torek • 19. maja 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 ju sredstev za košnjo ki ogreva tamkajšnjo kulturno dvorano, poslovne prostore in prostore Foto: ML za 20 % zaradi nižanja glavarine. »Še čez nekdaj dni je ponovno prišlo do izpada. Nato smo ugotovili, da ni pravega stika. O tem sem obvestil župana, ki nam je dejal, da bi sem premestili kurilni sistem iz vrtca pri Veliki Nedelji. S tem se nisem mogel strinjati, saj gre za 15 let star sistem,« je pojasnil predsednik. Rešitve tako še nimajo. Sam pa je kot najugodnejšo predlagal obnovo sistema (elektroniko in gorilnika), ki bi po predračunu stala 3.500 evrov. »Če do nove kurilne sezone to ne bo urejeno, me v kurilnico ne bo. Jaz nisem tukaj kurjač. In če se bodo greli ali ne, ni moja stvar. Predračun sem prinesel in teh 3.500 evrov se mi ne zdi tako velik zalogaj za občino. Da pa bo potem mene nekdo obtoževal, da je zmanjkalo kurilno olje, ko sem bil tukaj na same praznike in si niti kilometra potnih stroškov nisem pisal, tega pa se ne grem!« Člani sveta so se strinjali s predsednikom in še dodali, da je to stvar občine, saj oni pobirajo stanarino. Po njihovem mnenju pa bi bilo smiselno razmišljati o novem kurilnem sistemu: »Kurilno olje je tako ali tako najdražja stvar. Treba bi se bilo poglobiti in razmišljati o novem kurilnem sistemu. Dolgoročno gledano obnova starega ni cenejša rešitev,« je povedal Novak. Trstenjak pa še enkrat poudaril: »Če sistem ne bo kolikor toliko obnovljen, ne-sem ključe v Ormož. Upam, da se bo to uredilo. Konec koncev imamo tukaj tri družine.« Tudi o urejanju javnih poti Člani sveta so obravnavali tudi predlog za vzdrževanje javnih poti za letošnje leto. Kot je pojasnil predsednik, so opravili temeljit pregled vseh odcepov 44,6 km javnih poti. »Največ potreb je po čiščenju jarkov in ureditvi bankin, v manjšem obsegu tudi čiščenje propustov, ker če to funkcionira, nevarnosti poškodb na cesti ni. Tako da je prioriteta v gra-moziranju, izkopu jarkov, čiščenju muld in propustov.« V prihodnje jih skupaj z občino čakajo še večji posegi, in sicer saniranje več plazov ter kategorizacija cestnih odsekov. Monika Levanič projektu pomeni nadgradnjo izobraževalnih programov v sistemu srednješolskega in višješolskega izobraževanja ter tako prinaša dijakom in študentom podjetniška znanja za življenje," sta prepričani Raj-hova in Šašejeva. Dženana Kmetec i dijake z Reke. ških izkušenj in Reke ptujske Ekonomske šole gostili dijake z Reke. Skupaj so poudarjali pomen popularizacije eljica Ekonomske šole Ptuj, so nameni projekta zraven popularizacije podjetništva še spod-uspešnosti mladih podjetnikov. Foto: arhiv šole Slovenija • Koncesije za vzdrževanje vodotokov Ptujski VGP bo predvidoma koncesionar na treh območjih Vlada RS naj bi kmalu potrdila sklepe o izbiri koncesionarjev za vzdrževanje slovenskih vodotokov. Javni razpis za podelitev koncesij je bil objavljen novembra 2013, sklep o izbiri je Vlada sprejela oktobra lani. Po vnovični potrditvi na seji vlade bodo v nadaljevanju izpolnjeni vsi pogoji, da se po več letih z izbranimi podjetji sklenejo koncesijske pogodbe. Med devetimi območji bodo v tej etapi koncesije podelili za sedem območij: za porečja zgornje, srednje in spodnje Save, Drave ter Mure, povodje jadranskih rek ter čiščenje gladine celinskih voda. Za dve območji (porečje Soče in Savinje) se postopek vrača v ponovno odločanje. Tako je odločila Državna revizijska komisija, ki je za sedem območij vladi izdala zeleno luč za podelitev konce- Foto: MZ Koncesijsko območje Vrednost koncesije, na leto (brez DDV) Zgornja Sava 1.200.000 € Srednja Sava 1.800.000 € Spodnja Sava 1.100.000 € Savinja* 1.300.000 € Drava 1.500.000 € Mura 1.000.000 € Soča* 1.200.000 € Povodje jadranskih rek 800.000 € Čiščenje gladine cel. voda 300.000 € *Koncesionar še ni pravnomočno izbran. Vir: MOP, maj 2015 sij, za dve območji pa je torej prižgala rdečo luč. A tudi za ti dve območji se po pojasnilu Ministrstva za okolje in prostor ponovljeni postopek izbire bliža koncu. Končan naj bi bil do konca tega meseca. Po potrditvi sklepov na vladi in njihovi pravnomočnosti bodo z izbra- nimi koncesionarji za obdobje štirih let sklenjene pogodbe. Za območje porečja reke Drave bo izbrani koncesionar VGP Drava Ptuj. To ptujsko podjetje bo v prihodnje tudi koncesionar za povodje jadranskih rek ter za čiščenje gladine celinskih voda. MZ D___ sfovensffi Trnefij od 21. do 24. maja 2015 v minoritskem samostanu na Pt4ju na ogled od četrtka do nedelje med 9. in 18.uro SLOVESNOST OB ODPRTJU RAZSTAVE BO v četrtek,21.maja 2015, ob 10. uri ORGANIZATORJI RAZSTAVE SO: W/!\ Mestna občina Ptuj 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 19. maja 2015 Sveta Trojica • Dotrajani zvoniki na cerkvi sv. Trojice Z zvonika odpada pločevina Mogočna cerkev na griču pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah velja za pomemben kulturni spomenik, ki v tamkajšnje kraje privablja množice romarjev in turistov. Baročna mojstrovina je daleč naokrog prepoznavna ravno po zunanjih treh rdečih petnadstropnih zvonikih, ki pa so dotrajani. Še posebej zvonik ob samostanu, s katerega odpadajo kosi pločevine. Po besedah patra Bernarda Goličnika, ki zastopa trojiško župnijo, je pločevina na zvonikih tamkajšnje cerkve tako dotrajana, da na nekaterih mestih celo odpada. Posledično prihaja do zamakanja lesene konstrukcije in notranjosti. Ob- nove so sicer potrebni vsi trije zvoniki, najbolj problematična pa je situacija na desnem zvoniku ob samostanu: »Ravno za velikonočne praznike sem ob pročelju našel velik kos pločevine, ki ga je odtrgalo z vrha. Se pravi, je zadeva nevarna za mimoidoče. Frekvenca ljudi je namreč tukaj zelo velika in bojim se, da bi se komu kaj zgodilo.« Župnik Bernard je sicer še prepričan, da zvonik naslednje zime najbrž ne bi preživel. »Bojim se, da naslednje zime ne bi zdržal in da bi ga veter raztrgal ter da bi se povzročila še večja škoda.« Zato je nujna sanacija, ki naj bi jo izvedli še letos. V ta namen je pater Bernard že imenoval gradbeni odbor, začeli so tudi zbirati ponudbe. »Sanacija je trenutno zastavljena na en zvonik. Mi smo v fazi inten- Ljutomer • S seja občinskega sveta Sprejeta zaključna računa proračunov za leti 2012 in 2013 Čeprav so nekateri svetniki na minuli seji občinskega sveta v Ljutomeru nasprotovali uvrstitvi obravnave in sprejema zaključnih računov proračunov za leti 2012 in 2013 na dnevni red, je županji Olgi Karba uspelo eno in drugo. Enajst od dvajsetih prisotnih svetnikov namreč ni potrdilo umaknitev tovrstnih točk z dnevnega reda, večina članov občinskega sveta pa je zaključna računa proračunov za leti 2012 in 2013 ter tudi zaključni račun proračuna za lansko leto potrdila. Zadostne podpore pa ni dobil predlog sprememb in dopolnitev statuta Občine Ljutomer, ki so ga pripravile strokovne službe občinske uprave. Za sprejem sprememb, ki bi vplivale tudi na varčevanje z javnimi financami, bi bila potrebna dvotretjinska večina vseh udeleženih svetnikov na seji. Od 20 prisotnih članov občinskega sveta bi moralo za spremembe glasovati 14 svetnikov, a jih je le 11. Predlog sprememb je med drugim prinašal manj delovnih teles in zmanjšanje števila članov. Združili naj bi se okolje, prostor, gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, saj so navedena področja povsem povezana in prepletena, enako velja za statu-tarno-pravno komisijo in komisijo za vloge in pritožbe. Predlagana je bila tudi sprememba števila članov nadzornega odbora, s sedanjih sedem na pet članov. Nič od tega pa ni bilo sprejeto. NŠ Bodo dotrajani zvoniki po sanaciji še značilne rdeče barve? Cerkvenjak • 10. Otroška varnostna olimpijada Zmagali četrtosolci OŠ Lenart Minuli konec tedna je bilo v Cerkvenjaku tretje predtekmovanje v jubilejni, 10. Otroški varnostni olimpijadi, ki jo sicer organizira Policijska uprava Maribor. Zmagala je ekipa četrtošolcev iz OŠ Lenart. V tekmovanju o varnosti in samozaščitnem ravnanju se je prvič na cerkvenjaški osnovni šoli pomerilo 170 osnovnošolcev (17 ekip) z območja policijskih postaj Lenart in Šentilj. Zmagala je ekipa OŠ Lenart, ki je dosegla 402 točki. Poleg le-narških četrtošolcev sta se na finalno tekmovanje, ki bo potekalo 4. junija letos v mariborski dvorani Tabor, uvrstili še ekipi OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol. Obe sta dosegli le točko manj kot zmagovalna ekipa. »Gre za preventivni projekt, na katerem se učenci četrtih razredov osnovnih šol pomerijo v poznavanju tem o varnosti in samozaščitnem ravnanju, dopolnijo s spretnostnimi veščinami, v veliko pomoč pri tekmovanju pa je tudi sreča,« so pojasnili lenarški policisti ter še dodali, da bo 26. 5. potekala tudi »Šten-gijada«, dobrodelni tek trojk po stopnicah na Kalvarijo v Mariboru. Izkupiček dobrodelne prireditve bodo namenili pediatrični kliniki Maribor za nakup ultrazvočnega aparata. Monika Levanič wJhi fl^^^^Kt^r BHuh BL ''j? i íf^H^^^ - I ( Wvf/-" ^vjfn v"' jI H g |B¡fl| iL iJI s ÜIluHPe rtmk - v'-^H ÜBrv /Ü^xn K' -Í^ÍSÍ^B , A K.; Itiv SÄ Foto: PU Maribor Poljčane • 10. Otroška varnostna olimpijada Največ spretnosti pokazali domačini Na Osnovni šoli Poljčane je bilo 12. maja četrto predtekmovanje v jubilejni 10. Otroški varnostni olimpijadi. V tekmovanju o varnosti in samozaščitnem ravnanju so se prvič v Poljčanah pomerili četrtošolci z območja policijskih postaj Slovenska Bistrica in Rače. Okoli 190 tekmovalcev je svoje znanje in pripravljenost v Polj-čanah preverjalo iz osnovnih šol Fram, Starše, Slivnica, Rače, Slovenska Bistrica, Makole, Laporje, Črešnjevec, Spodnja Polskava, Oplotnica, Zgornja Ložnica in Šmartno na Pohorju. Največ znanja so pokazali četrtošolci iz Poljčan, Frama in 2. OŠ Slovenska Bistrica, ki se bodo na finalnem srečanju, ki bo 4. junija v dvorani Tabor, borili za najvišja mesta v konkurenci 20 skupin. Sicer pa varnostna olimpijada združuje preverjanje spretnosti in znanja. Tako morajo učenci prekolesariti pot med stožci, obenem iskati pravilne odgovore, obvladati morajo gasilsko črpalko (brentačo) in imeti mirno roko, saj je ena izmed nalog, da z vodnim curkom ciljajo odprtino na pregradni steni, zmaga pa tisti, ki zbere največ vode. Ob tem je potrebne še veliko hitrosti, usklajenosti, iznajdljivosti in seveda kanček sreče. Prireditev v organizaciji PU Maribor so dopolnili še gasilci in seveda policisti. S seboj so pripeljali vozila, dresirane konje, pse in razne priponk:, ki so si Foto: py Maribor jih učenci lahko °gkdali in tudi Poleg četrtošolcev OŠ Lenart sta se v finalno tekmovanje uvrstili preizkusili. še ekipi OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Mojca Vtič Dol. torek • 19. maja 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 9 zivnega povpraševanja. Po informativnih ponudbah naj bi obnova enega zvonika stala od 50.000 do 60.000 evrov,« je še pojasnil župnik, pri tem pa dodal, da je cena sicer odvisna od tega, ali bi šlo za bakreno ali navadno pocinkano pločevino in kolikšen del lesene konstrukcije bi bilo treba pri obnovi zvonika zamenjati. Obnova zvonikov na plečih vernikov, nekaj bo prispevala tudi občina Večji del sredstev naj bi sicer prispevali občani. »Nekje dve tretjini sredstev so krajani prispevali. Za to smo leta tudi namensko varčevali.« Del sredstev pa namerava zagotoviti tudi občina. »Pravno podlago za sofinanciranje obnove zvonikov daje Zakon o varstvu kulturne dediščine in občinski odlok o zaščiti kulturne dediščine lokalnega pomena. Glede izvedbe pa predstavlja podlago sprejeti proračun občine za leto 2015, kjer so načrtovana sredstva za sofinanciranje obnove objektov kulturne dediščine v višini 10.000 evrov,« je pojasnil župan občine Sveta Trojica Darko Fras in še tako kot župnik opozoril, da bi odlašanje z investicijo stroške samo še povečalo: »Cerkev in samostan sta naša kulturna dediščina in pomemben kulturni spomenik, ki je zaščiten. Vsekakor je cerkev pomembna tudi za Najbolj problematičen je zvonik ob samostanu, s katerega odpadajo kosi pločevine. prepoznavnost in promocijo našega kraja. Investicija je nujna, ker je treba skrbeti za izgled in ugled spomenika, razen tega pa bi z odlašanjem investicije lahko nastajala še večja škoda na objektu.« Bodo zvoniki ostali rdeče barve? Obnove sta sicer potrebna tudi druga dva zvonika. »Bojim se, da bo zvonika začelo razkrivati. Namreč te zgornje jabolke so razžrte ob strani, kar je problematično. Ponekod tudi ven udarja belina. Mislim, da kakšna močnejša toča lahko to prebije, tako da bi bila škoda zelo velika,« je še opozoril pater. A vse je odvisno od razpoložljivih sredstev: »Če bi se zbralo dovolj denarja, bi radi obnovili še drug zvonik na glavnem portalu, v bližnji prihodnosti pa seveda še tretjega na zahodni strani nad oltarjem. Vse je seveda odvisno od razpoložljivih sredstev ...« Od tega pa bo odvisna tudi barva zvonikov. Ti so sicer sedaj rdeče barve, kar velja kot posebnost. Po rdečih zvonikih je namreč kraj prepoznaven daleč naokoli, kar je pojasnil tudi župan: »Glavna dilema, ki še ostaja, je le barva zvonikov. Torej ali naj po obnovi ostanejo rdeče barve ali ne. Gre namreč za to, da je bakrena izvedba sicer z vidika življenjske dobe boljša od izvedbe s pocinkano pločevino, je pa že v osnovi bakrena izvedba dražja, če pa bi še baker dali pobarvati v rdeče, je to najdražja varianta, ki pa je gotovo tudi najbolj kakovostna, hkrati pa ohranja rdečo barvo zvonikov cerkve Sv. Trojice, ki je posebnost, po kateri smo prepoznavni daleč naokrog. Osebno se zavzemam za to varianto.« A po besedah župnika še ni nič dorečeno. Monika Levanič FOTO: ML FOTO: ML Majšperk • Na pomoč 60-krat Osrednja naloga v preteklem letu - pomoč ob naravnih nesrečah Gasilska zveza (GZ) Majšperk je lani pod gasilskim praporom združevala 595 članov in članic iz petih gasilskih društev. Intervenirali so v 60 primerih, od tega so gasilci bili pozvani na 25 požarov, štirikrat so nudili drugo tehnično pomoč, 31-krat so intervenirali pri neurjih in poplavah. Majšperška gasilska društva so lani razpolagala s 43.900 evri. Ta denar, ki so ga društva prejela po pogodbi od občine, je bil namenjen za financiranje programa zaščite, reševanja in pomoči ter opremljanje gasilske enote z opremo, ki je namenjena izključno za gašenje. Majšperčani so lani precej pozornosti namenili tudi izobraževanju. Pripravili in sodelovali so tudi na več vajah in tekmovanjih. Članice A iz PGD Majšperk so ponovno postale državne prvakinje v mokri vaji, člani PGD Stoperce so v spajanju sesalnega voda skupno zasedli 3. mesto. Gasilci in gasilke so bili dejavni tudi na preventivnem področju, kjer sodelujejo gasilci z občani, vrtci, OŠ in podjetji. Zdravstvenemu osebju na terenu v pomoč tudi gasilci GZ Majšperk je lani izpeljala tudi več kot 10.000 evrov vreden projekt AED: Rešujemo življenja - vsaka sekunda šteje. »Namen je bil, da gasilske enote opremimo z defibrilatorji in s tem smo zgradili mrežo javno dostopnih avtomatskih defibri-latorjev (AED). Projekt so gasilci operativno začeli izvajati junija 2014. Naloga AED ekipe je, da z ustrezno opremo in intervencijskim vozilom prispe na kraj do- godka, poroča o stanju bolnika enoti NMP Ptuj in nemudoma začne izvajati vse ukrepe, ki so v njihovi domeni ter postopke po navodilu NMP Ptuj. Se je pa treba zavedati, da so AED enote samo pomoč lokalni skupnosti in NMP Ptuj. Vse osnovne naloge in pristojnosti še vedno ostanejo NMP Ptuj, zato bo na vsak klic občanov, ko bo potrebna nujna zdravstvena pomoč, še vedno prispela ekipa NMP Ptuj,« je pojasnil Dragomir Murko, predsednik GZ Majšperk. Pomoč z avtomatskim defibrilatorjem so majšperški gasilci nudili že letos konec marca. Tudi letos bodo majšperški gasilci redno izvajali zdravniške preglede, se izobraževali in usposabljali. Glede investicijskih naložb pa so nekatere, ki so bile predvidene v letošnjem letu, že realizirali. Tako je že v končni realizaciji nakup vozil moštvenih vozil za društvi PGD Stoperce in Ptujska Gora, načrtujejo pa še nakup vozila za gašenja gozdnih požarov za PGD Majšperk ter nakup moštvenih vozil za PGD Majšperk-Breg in Medvedce. Kdaj bodo ta vozila v gasilskih garažah, pa je odvisno finančnih virov, predvsem od finančnega proračuna občine Majšperk, je povedal predsednik GZ Maj-šperk Dragomir Murko. Mojca Vtič Nakup opreme po PGD v letu 2014 PGD s številom članov Gasilska vozila/EUR Gasilsko tehnično oprema in osebna zaščitna oprema/EUR Majšperk - 147 16.723,48 Ptujska Gora - 141 2.251,39 Stoperce - 123 35.110,17 1.220,51 Medvedce - 97 7.144,65 PGD Majšperk-Breg - 87 2.183,95 Vir: Gasilska zveza Majšperk Razdelitev finančnih sredstev iz proračuna Občine Majšperk Namen Znesek v evrih Programi gasilskih društev 17.500 Programi in delo gasilskih zvez 20.277 Izobraževanje gasilcev 7.565* Izvajanje zdravniških pregledov operativnih gasilcev 2.626** Skupaj 47.968 Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. Sofinanciranje GZ Majšperk (*) in GZ Slovenije (* Vir: Gasilska zveza Majšperk 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 19. maja 2015 Slovenska Bistrica • Regijsko Linhartovo srečanje Gledališka iluzija in podelitev posebnih priznanj za najboljše glavne in stranske vloge Oder Slomškovega kulturnega doma v Slovenski Bistrici in prostor mladinskega centra Na placu sta bila 9. in 10 maja prizorišče regijskega Linhartovega srečanja odraslih ljubiteljskih gledaliških skupin, ki so bile izbrane v okviru območnih izpostav javnega sklada za kulturne dejavnost Ormož, Lenart, Ptuj in Slovenska Bistrica. Za nastop na državnem srečanju so se potegovali ljubiteljski gledališčniki iz Teatra III DPD Svoboda Ptuj, ki so se predstavili z igro Grenki sadeži pravice pod režijo Branke Bezeljak. Člani in članice gledališke skupine Kulturnega društva Skorba so na oder postavili igro Denar, denar, denar, ki jo je režiral Janko Turn-šek. V okviru tekmovalnega programa je nastopila še dramska skupina Kulturno--umetniškega društva Janko Živko Poljčane z igro Rogonosec ali Življenje vaških plejbojev, igro je režiral Sašo Juhart. Na Slomškovem odru so v spremljevalnem programu nastopili tudi člani dramske sekcije Kulturnega društva Frana Ksa-verja Meška Sveti Tomaž, in sicer so uprizorili igro Kam iz zadrege pod režijo Jožice Rajh. Dve priznanji za glavni vlogi na Črešnjevec Ob tem so bila ljubiteljskim gledališčnikom podeljena še posebna priznanja regijskega selektorja. Priznanje za stransko moško vlogo je prejel Nejc Lazar iz Gledališke skupine KD Skor- ba, ki je po mnenju strokovne spremljevalke Ane Ruter ustvaril izčiščen in v podrobnosti izdelan lik. Priznanje za glavno moško vlogo je šlo v roke Primoža Jevšenaka iz dramske skupine KUD Štefana Romiha Črešnje-vec. »Svojo vlogo odigra naravno in s takšno lahkoto, da na trenutke deluje že prav nonšalantno. Uspelo mu je ustvariti lik, za katerega gledalec skozi celotno predstavo drži pesti, pa čeprav se z njegovim dejanji mestoma ne strinja,« je zapisala strokovna spremljevalka. Ptuj • Praznik ptujskega Vrtca Vrteški otroci na potepu po Evropi 9. maj, praznik Vrtca Ptuj, bodo letos obeležili nekoliko drugače. Namesto osrednje prireditve, na kateri so se enotno predstavile vse enote, so letos imeli posamezne prireditve. Otroci so nadvse uživali, saj so tokrat dejansko nastopali vsi: od najmlajših do predšolskih otrok. Predstavljali so države Evropske unije. V teh dneh je po ptujskih vrtcih zelo pestro. Vse enote so namreč pripravile praznovanje ob dnevu Vrtca Ptuj. Medtem ko so se lani potepali po Sloveniji in spoznavali babičine recepte, so letos predstavljali hrano in navade drugih evropskih držav. Malčki in njihove vzgojiteljice so se prelevili v Madžare, Grke... Prireditve so po vseh enotah privabile množico staršev, babic in dedkov, ki so nadvse uživali v nastopih otrok. Dženana Kmetec Foto:' DK Enota Zvonček je letos predstavljala Grčijo. Pripravili so nadvse zanimiv program, kuhali so grški gyros, se oblekli v prelepe oprave in predstavljali zanimivosti ene najrevnejših, a najlepših držav. Strnišče pri Kidričevem • VV galeriji FO-VI razstavlja Maja Šivic Ciklus fotografij Telo in gesta V Galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so v torek odprli razstavo fotografij mariborske fotografinje Maje Šivic pod naslovom Telo in gesta. Kot je ob odprtju poudaril ptujski fotograf Srdan Mohorič, sodijo fotografije njegove mariborske klubske kolegice Maje Šivic v sam vrh slovenske akt fotografije, osrednja točka njenega umetniškega raziskovanja pa je odnos med telesom in gesto. Akademska slikarka Marika Vicari pa je v spremni besedi dodala, da Šivičeva v svojih delih posega onkraj preprostih meja figuralike, saj z njimi odpira diskurz o sodobni ženski iden- Foto: M. Ozmec Fotografinja Maja Šivic (desno) v družbi s Srdanom Mohoričem (levo) titeti, zlasti o vprašanjih materinstva in odnosov. Razstavljene fotografije dokazujejo, da lahko fotografski akt podeli pomen ne le človeški figuri, ampak kar celotni družbi, kjer nihče več ne poseduje svoje lastne identitete in kjer se prav ženska s svojim materinstvom odpre v življenje s svojo izginjajočo žensko naravo. Fotografinja Maja Šivic iz Slovenj Gradca živi in ustvarja v Mariboru, fotografija pa je njena strast in način življenja. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti na oddelku za likovno umetnost in Ekonomski poslovni fakulteti, glavna tema njenega umetniškega ustvarjanja pa je ženski in moški akt. Do sedaj je imela že 37 samostojnih razstav, za svoja dela pa je prejela že vrsto priznanj in nagrad, pred nekaj dnevi se je vrnila iz Japonske, kjer je bila med 7000 fotografijami nagrajena kot edina Slovenka. Razstava njenih fotografij Telo in gesta pa bo v galeriji FO-VI na ogled še do 15. junija. -OM Foto: Mojca Vtič Prejemniki posebnih priznanj: Olga Majcen, Mojca Kos, Primož Jevšenak, Nejc Lazar in Jernej Rajh. Podeljeni sta bili tudi dve enakovredni priznanji za glavni ženski vlogi. Dobitnici sta bili Mojca Kos iz dramske skupine KUD Štefana Romiha Črešnjevec in Olga Majcen iz dramske sekcije KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž. Mojca Kos si je priznanje prislužila, tako pove Ana Ruter, ker ji je uspelo ustvariti lik, ki gledalca prepriča, da je lik verjeten in prav zato neverjetno hu-moren. Majcnova pa je priznanje prejela, ker je ustvarila preprost lik, a hkrati prežet z neverjetno igralsko energijo. »Suvereno ga pelje skozi celotno predstavo in tako realistično in uspešno krmili med različnimi situacijami, da gledalca ves čas sili v smeh,« je zapisala strokovna spremljevalka. Podeljeno je bilo tudi priznanje za skupinsko igro, ki ga je prejela dramska skupina Kulturnega društva Cerkvenjak za predstavo Amlet od Antuja v režiji Milana Černela. Priznanje so si prislužili, ker so pokazali usklajeno, dosledno in natančno skupinsko igro, ki deluje kot en organizem, hkrati pa je vsak posameznik znotraj skupine dosledno igral svoj lik in gledalcem kazal svojo individualno zgodbo, je pojasnila strokovna spremljevalka. Kdo bo uvrščen na zaključno državno Linhartovega srečanja, bo znano po zaključku vseh regijskih srečanj, to je konec junija. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • 30 let MePZ Črešnjevec Od afriških do slovenskih ljudskih pesmi Mešani pevski zbor Kulturno umetniškega društva Štefana Romiha Črešnjevec letos praznuje 30 let delovanja. Visoki jubilej so pevke in pevci, več kot 40 jih je bilo, obeležili 10. maja s koncertom Pride pesem do srca. Pri praznovanju sta se jim pridružili skupini Poskočni muzi-kanti in Marko Črnčec trio. Da glasba ne pozna jezikovnih, starostnih, geografskih meja, so dokazali člani mešanega pevskega zbora na svojem koncertu. Grla pevcev in pevk so pod taktirko Franje Kmetec prepevala od slovenskih ljudskih, narodno-zabavnih, zborovskih do duhovnih ameriških pesmi, celo afriška glasba je zazvenela v športni dvorani Osnovne šole M ' Črešnjevec. Sicer pa mešani pevski zbor deluje od leta 1984 in je eden izmed vodilnih pevskih zborov v občini Slovenska Bistrica. Črešnjevčani se redno uvrščajo na območne in medo-bmočne revije pevskih zborov, ob tem pa oblikujejo tudi zborovske festivale po Evropi. Ob 30-letnici delovanja zbora so bile članicam in članom podeljene tudi Gallusove značke. Podeljenih je bilo 14 bronastih jubilejnih značk, ki jo prejmejo posamezniki za petletno aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti, sedem članov in članic v zboru prepeva že več kot deset let, enako število članov je za več kot 15 let udejstvovanja prejelo zlato Gallusovo značko. Trije člani, to so Janko Pepelnik, Mirka Repnik in Simon Unuk pa so člani zbora že 30 let, torej od same ustanovitve, in so za svoje delo prejeli častno Gallusovo značko. Mojca Vtič Pevski zbor s Crešnjevca je s prireditvijo Pride pesem do srca obeležil 30 let delovanja. Foto: Mojca Vtič Nogomet Pred zadnjima dvema krogoma na vrhu Stran 12 Rokomet Zmaga na derbiju za Sebastjana Oblaka Stran 12 Plavanje Najboljša Klinarjeva, Ptujčanom 9 medalj Stran 13 Tenis Tamara in Pia drugič zapored uspešni med pari Stran 13 Nogomet Vrhunski turnir Mladi dravaš 2015 Stran 15 Rekreacija 3. Unesco ASPtek mladih na Ptuju Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 34. krog Sproščenost pretvorili v učinkovitost Kalcer Radomlje -Zavrč 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Kelenc (40.), 0:2 Zorko (50.), 0:3 Kiš (54.), 0:4 Kiš (82., 11-m). RADOMLJE: Koprivec, Kosec, Barukčič, Avbelj, Cankar (0d 81. Zukič), Cerar, Stoiljkovič, Zorc (od 57. Cesar), Balkovec, Lidjan, Durkovič (od 57. Jakovljevič). Trener: Dejan Djuranovič. ZAVRČ: Pridigar, Muminovič, Antič, Bogdan, Petanjek, Cvek (od 46. Kiš), Polič (od 65. Brzo-ja), Novoselec, Kelenc, Matjašič, Zorko (od 59. Težak). Trener: Ivi-ca Solomun. Tekma v Domžalah ni imela pravega rezultatskega naboja. Radomlje so se že preselile v drugoligaško konkurenco, Zavrč pa ne more ne izpasti ne uvrstiti se v evropska tekmovanja. V takem, bolj kot ne »prijateljskem« vzdušju (sodnik Žganec iz Ljubljane ni pokazal niti enega kartona) je obračun tudi potekal. Nogometaši so igrali sproščeno, obe ekipi sta kazali željo po golu, na koncu so bili pri tem precej učinkovitejši gostje, ki so še četrtič v sezoni ugnali Radomljane. A prvič z več kot enim golom razlike, kar s štirimi, kar je glede na videno kar malce previsok rezultat. Odločitev na začetku drugega dela Domači so spet nastopili oslabljeni, a so kljub temu želeli zadovoljiti približno 300 navijačev, ki so se zbrali v Domžalah. Začeli so obetavno, v 11. minuti je Anže Zorc atraktivno poskušal premagati gostujočega vratarja, a je bil premalo natančen. Deset minut pozneje so odgovorili Zavrčani, po podaji Ivana Novoselca je Jure Matjašič streljal mimo gola. Natančnejši je bil nekaj pozneje Igor Barukčič, z njegovim strelom je imel gostujoči vratar Marko Pridigar nekaj težav, toda rezultat se vendarle ni spremenil. Se je pa v 40. minuti, ko je Matja-šič poslal dolgo žogo proti Dorisu Kelencu, ta se je sam znašel pred vratarjem Ale- nom Koprivcem in ga tudi premagal - 0:1. Tekma je bila odločena na začetku drugega dela, ko je Zavrč hitro dosegel dva gola. Najprej se je v 50. minuti v kazenskem prostoru odlično znašel Rok Zorko in zadel še na tretji zaporedni tekmi - 0:2. Štiri minute pozneje je mrežo zatresel še Tomislav Kiš (0:3), ki je v PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 34. KROGA: Radomlje - Zavrč 0:4 (0:1); Maribor - Domžale 1:0 (0:0); strelec: Tavares 73. rdeči karton: Vujčič 63./Maribor; Olimpija - Celje 1:2 (1:0); strelci: Šporar 39.; Bajde 67., Verbič 78.; Rudar - Gorica 1:2 (0:2); strelci: Radujko 49.; Vetrih 30., Žigon 44.; Luka Koper - Krka 0:2 (0:1); ; strelca: Kastrevec 39., Fuček 63. 1. MARIBOR 34 23 6 5 71:31 75 2. CELJE 34 19 10 5 55:27 67 3. DOMŽALE 34 19 5 10 46:22 62 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 34 16 10 8 53:29 58 5. ZAVRČ 34 15 4 15 37:46 49 6. RUDAR VELENJE 34 11 10 13 40:40 43 7. KOPER 34 12 3 19 35:55 39 8. KRKA 34 10 7 17 36:51 37 9. GORICA 34 8 7 19 33:46 31 10. RADOMLJE 34 4 4 26 21:80 16 Maribor trinajstič, petič zapored Maribor je vpisal novo zvezdico, 13. v državnih prvenstvih Slovenije, primat je potrdil petič zapored. To je glavna ugotovitev dva kroga pred koncem prvenstva. Varovanci Anteja Šimun-dže so se po tekmi z Domžalami s številnimi navijači iskreno veselili zmage, s čimer so še enkrat potrdili prevlado v slovenskem prostoru. »Ta prevlada ni samoumevna, zanjo je treba trdo garati. Uspelo nam je in na to smo ponosni,« je po tekmi povedal Šimundža. Veselja ni skrival niti Zlatko Zahovič, ki je sezono opisal z besedami od Mostarja do Domžal (z Mostarjem so začeli kvalifikacije za evropska tekmovanja, op. a.). Na hitro se je ozrl še proti poletju oziroma jeseni, ko se bo Maribor znova boril za evropska tekmovanja: »Evropska liga je realnost, za ligo prvakov se bomo borili.« Ob veselju Maribora se zdijo težave Olimpije nekaj zelo oddaljenega. Po porazu s Celjani so se v Ljubljani odločili za zamenjavo trenerja: Darka Karapetroviča je zamenjal dosedanji pomočnik Aleksander Radosavljevič. Lahko nekdanji slovenski reprezentant mirneje in predvsem uspešnejše krmari ljubljansko nogometno barko? Pustimo se presenetiti ... V ozadju se Gorica in Krka borita za obstanek v 1. ligi, oboji pa so bili v tem krogu uspešni v gosteh. Glede na to, da oboji nujno potrebujejo točke, njuna tokratna tekmeca - Koper in Rudar - pa ne, zmagi niti nista tako presenetljivi. Zavrčani so povsem upravičili vlogo favorita proti zadnjeuvr-ščeni ekipi lige in ji nasul štiri zadetke. S tem so storili pomemben korak h končnemu 5. mestu na lestvici. JM Športno plezanje • EP Mina v Innsbrucku edina izmed Slovencev v finalu Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc (Zavrč) je začel festival zadetkov v Domžalah, nadaljeval ga je Rok Zorko, z dvema goloma pa končal Tomislav Kiš (slednja dva na fotografiji v belih dresih). igro vstopil ob polčasu. Slednji je postavil tudi končni izid, in sicer iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik do-sodil po igranju z roko Gregorja Kosca. Zavrč bo v naslednjem krogu gostil Olimpijo, Radomlje pa se bodo merile z Domžalami. jm, sta Ptujčanka Mina Markovič je na prvi tekmi letošnje sezone v športnem plezanju, evropskem prvenstvu v bal-vanskem plezanju v avstrijskem Innsbrucku, osvojila končno šesto mesto. Marko-vičeva je bila edina Slovenka v finalu Innsbrucka. Doslej je na EP osvojila že dve srebrni kolajni: pred dvema letoma v Chamonixu v težavnosti in v Eindhovnu v balvanskem plezanju. Z lanskega svetovnega prvenstva v težavnosti v Gijonu je prav tako prinesla srebrno kolajno. Kljub temu da z letošnjega prvega evropskega prvenstva - drugi del s prvenstvom v težavnosti bo julija v Chamo-nixu - ni prinesla kolajne, pa je uvrstitev v prvo šesterico najboljših balvanskih plezalk Stare celine dober obet za nadaljevanje sezone. Markovi-čeva se bo namreč letos bolj posvetila paradni disciplini težavnosti, v Innsbrucku pa je nastopila zaradi uvrstitve v kombinaciji, v kateri si tako kot v težavnosti želi osvojiti kolajno. Mina je bila v četrtkovih kvalifikacijah nekoliko v ozadju, zasedla je 15. mesto, v polfinalu pa je nadoknadila izgubljeno in svoj dosežek popravila za devet mest. To je zadostovalo za delitev 6. mesta s Francozinjo Fanny Gibert in uvrstitev med najboljše, v finale. EP v balvanih, končni vrstni red, dekleta: 1. Juliana Wurm (Nemčija) 2. Anna Stöhr (Avstrija) 3. Katharina Saurwein (Avstrija) 6. Mina Markovič (Slovenija) Izmed ostalih Slovencev je Julija Kruder v polfinalu zasedla končno 9. mesto. Domen Škofic je osvojil končno 15. mesto, Gregor Vezonik pa je bil 19. Jernej Kruder, Jure Be-čan in Katja Kadič so tekmovanje končali v kvalifikacijah na 21., 23. in 41. mestu. Sezona se bo nadaljevala konec meseca z uvodno kanadsko tekmo svetovnega pokala v balvanih. JM, sta Motokros • Dirka za DP Gajser v Brežicah nepremagljiv za konkurente Tim Gajser je na drugi preizkušnji državnega prvenstva v motokrosu pokazal, da ga bodo letos tekmeci težko premagali. Na preizkušnji v Brežicah je v najmočnejšem razredu open slavil prepričljivo in potrdil dobro formo s tekem svetovnega prvenstva razreda MX2. Na startu se je tokrat zbralo lepo število najboljših moto-krosistov - na dirki, ki so jo izvedli v AMD Brežice, se je zbralo 86 tekmovalcev v devetih kategorijah -, ki pa so se v elitnem razredu open pravzaprav borili le za drugo mesto. Gajser je bil premo- čan, drugo mesto je osvojil Peter Irt, tretje pa Klemen Gerčar. Gajser je z atraktivno in brezkompromisno vožnjo navduševal gledalce, Klemen Gerčar pa se, kot kaže, vrača po lažji poškodbi, ki jo je staknil v nemškem prvenstvu. Za presenečenje pa je tokrat poskrbel Peter Irt, ki sicer tekmuje v nemškem prvenstvu ADAC, tokrat pa se je z drugim mestom zasluženo vrinil med Gajserja in Gerčarja. Naslednja dirka slovenskega prvenstva bo 25. junija v Mačkovcih. sta 12 Štajerski Šport torek • 19. maja 2015 Nogomet • 2. SNL, 25. krog Pred zadnjima dvema krogoma na vrhu lestvice Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so srečanje proti Triglavu odigrali zelo preprčljivo in so gostom puščali bore malo prostora za napadalne akcije. Damijan Romih, trener Aluminija: »Šlo je za taktično srečanje, igralcem Triglava se je videlo, da ne igrajo s polnim motivom, saj so že izgubili možnosti za napredovanje. Do priložnosti smo prihajali predvsem z globinskimi podajami za njihovo zadnjo vrsto, ki je bila dokaj nezanesljiva. V pravih trenutkih smo dosegali zadetke, kar nam je zelo olajšalo pot do zmage.« Alen Kozar, Aluminij: »Igrali smo natančno tako, kot smo se dogovorili pred tekmo. Po hitro doseženem zadetku smo kontrolirali potek srečanja, potrpežljivo čakali na napake tekmeca in jih tudi izkoriščali. Sedaj smo na 1. mestu lestvice, ki ga želimo zadržati do konca.« Klemen Pucko, Aluminij: »Zelo sem vesel naše zmage, saj smo do nje prišli povsem zasluženo. Še posebej se bom tekme spominjal zaradi mojega prvega nastopa za člansko moštvo. Ta priložnost mi res veliko pomeni, upam, da jo bom čim bolj pogosto dobival tudi v prihodnje.« Športni napovednik Nogomet • Finale Pokala Slovenije: Kidričani v mladinski konkurenci za lovoriko z Domžalami SREDA, 20. 5., ob 18.00: finale mladinskega pokala: Aluminij - Domžale (atletski stadion v Kopru, znotraj parka Bonifika) Ob 20.30: finale članskega pokala: Koper - Celje (stadion Bonifika). Aluminij - Triglav Kranj 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Školnik (15.), 2:0 Nunic (30., 11-m), 3:0 Ško-flek (50.). ALUMINIJ: Murko, Čeh, Topo-lovec, Lonzaric, Pucko, Školnik (od 73. Ploj), Vrbanec, Kozar, Bizjak (od 80. Kurež), Škoflek (od 77. Pečovnik), Nunic. Trener: Damijan Romih TRIGLAV KRANJ: Golubovič, Brajič, Djukic (od 56. Parežanin), A. Poplatnik, Krcic, Šturm, M. Poplatnik, Pihler, Šmit, Poljanec (od 56. Bukara), Marijan (od 77. Janjič). Trener: Siniša Brkic RUMENI KARTONI: Golubovič, Poplatnik, Bukar V taboru Aluminija so nekoliko zadržano pričakovali nedeljsko srečanje s Triglavom, saj so morali ekipo sestaviti brez kaznovanih Leušteka, Vindiša in Medveda. Tako sta mesto v začetni enajsterici prvič dobila 20-le-tni Alen Kozar in 19-letni Klemen Pucko. Kranjčani so bili na uvodu enakovredni v polju in so v 10. minuti tudi resno zapre-tili s strelom Aleša Poplatni-ka (Murko je ubranil). V 15. minuti pa je domača ekipa povedla: Nunic je izkoristil napako v obrambi Triglava, pred vratarjem Golubovi-čem je prestregel žogo in jo nesebično podal v sredino, kjer jo je v zadetek spremenil Dejan Školnik - 1:0. To je bil njegov prvi gol na uradni tekmi v dresu Aluminija. V 26. minuti vi lahko domačini po Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj 30:29 (17:11) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bedrač Ma. 7, Petek 8, Valenko 7, Kovač 2, Balas, Lozinšek 2, Šincek, Škorc, Lukaček 1, Vese-njak, Tement, Bedrač To. 2, Men-daš, Firbas 1. Trener: Sebastjan Oblak. DRAVA PTUJ: Janžekovič 3, Hajdinjak, Čeh, Bračič 1, Maroh 4, Požar, Rosič, Sabo, Hrupič 8, Jerenec 6, Lesjak 6, Silovšek, Žuran 1, Belec. Trener: Uroš Šer-bec. Zadnji krog 1. B-lige za sezono 2014/15 je prinesel lokalni derbi med Moškanj-ci-Gorišnico in Dravo, ki si ga je v večnamenski športni dvorani v Gorišnici ogledalo blizu 200 ljubiteljev rokometa. Ti so videli dva različna polčasa in zasluženo zmago domačinov, ki so se tokrat še prav posebej potrudili, saj so igrali tekmo za trenerja Sebastjana Oblaka. Ta se po petih letih posla- odlični akciji Čeha, Bizjaka in Nunica povedli, a je slednji iz dobrega položaja streljal preko gola. Gostje so odgovorili s samostojnim prodorom najboljšega strelca lige Mateja Poplatnika (17 zadetkov), a je kapetan Topolovec njegov strel v zadnjem trenutku blokiral. V 30. minuti pa so domačini svoje vodstvo povišali: Bizjak je lepo sprejel dolgo globinsko podajo, ob strelu pa je bil nad njim storjen prekršek za najstrožjo kazen. To je zanesljivo realiziral zelo aktivni Marko Nunic, ki je tako dosegel svoj 16. zadetek v sezoni. Do odmora ni prišlo do spremembe rezultata, doma- vlja od mesta trenerja ekipe in je od vodilnih predstavnikov kluba med polčasom prejel simbolično darilo - sliko - in žogo s podpisi igralcev. čini so povsem nadzorovali potek srečanja. V uvodnih minutah 2. polčasa je vse dvome o zmagovalcu razblinil Žiga Škoflek, ki je odlično spremljal akcijo svojih soigralcev, pravočasno stekel proti golu in iz kakšnih sedmih metrov žogo za hrbet gostujočega vratarja - 3:0. Do konca srečanja bi lahko domačini prednost še povišali, a je bil Nunic dvakrat dobro zaustavljen tik pred realizacijo. Ob koncu so se prebudili tudi gostje, a je strel Krciča zletel preko gola. V lepem sončnem vremenu se je v športnem parku Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so prišli do zmage predvsem po zelo dobri predstavi v prvih 30 minutah tekme, ki so jih dobili s 17:11. Do 5:5 je bil izid po- zbralo lepo število gledalcev, približno 200, ki so videli zelo dobro nogometno predstavo. V domači ekipi sta se zelo izkazala oba novinca, Pucko in Kozar, ki sta odigrala zelo zrelo, tako kot celotna ekipa. Opazna je bila visoka stopnja koncentracije, tako da so gostje zelo težko prihajali do priložnosti, Pri obrambnih nalogah je složno sodelovala celotna ekipa, veliko dela je opravil tekaško zelo razpoloženi Nunic, ki ga je bilo moč videti po celotnem igrišču. Naslednjo tekmo bodo Kidričani igrali v soboto, ko ravnan, nato pa so domačini zelo čvrsto zaigrali v obrambi, z obrambami v vratih se je izkazal Škorc. Z nekaj dobro izpeljanimi napadi je bil izid najprej 9:5 in po še eni mini seriji kar 14:8. Tudi v nadaljevanje so bolje stopili domačini, ki so dosegli dva zaporedna zadetka, tako da so prišli do najvišje prednosti na tekmi - 19:11. Od tega trenutka se je zaradi boljše igre gostov začela ta razlika topiti. Ptujski rokometaši so v nadaljevanju naredili manj napak v napadu kot v prvem delu, bolje so zaigrali tudi v obrambi. Z dvema serijama so se približali na 20:17, a so nato igralci Moškanjcev-Gorišnice spet zbrali in ušli na varno prednost šestih zadetkov. V zadnjih nekaj minut sta ekipi vstopili z rezultatom 30:25, Drava pa je naredila serijo 0:4 za 30:29. To je bilo vse, kar so lahko gostje na tej tekmi storili in končalo se je z zmago Gori-šničanov. V zanimivi tekmi so pri domačih strelsko izstopali Mihael Petek, Matej Bedrač in Matjaž Valenko, pri gostih pa Denis Hrupič, Filip Jere-nec in Žiga Lesjak. Z zanimivo rokometno predstavo sta obe ekipi končali letošnje prvenstvo, v katerem je Drava na koncu osvojila 5. mesto, Moškanjci-Gorišnica pa dve mesti za njo. David Breznik 2. SNL Aluminij - Triglav Kranj 3:0 (2:0); Šenčur - TKK Tolmin 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Ljubijankic (25.), 2:0 Rujovic (55.), 3:0 Corn (81.), 3:1 Kavčič (85.); Krško - Roltek Dob 0:0; rdeči karton: Cirikovic (Roltek, 87.); Dravinja Kostroj - Ankaran Hrvatini 3:2 (1:1); strelci: 1:0 U. Čander (9.), 1:1 Vodeb (31.), 2:1 U. Čander (62./11-m), 3:1 Hribernik (73.), 3:2 Rodica (89.); Šmartno 1928 - Farmtech Veržej 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Po-lajžer (45.), 0:2 Vaš (57.), 0:3 Vaš (65.), 0:4 Kaučič (82., 11-m). 1. ALUMINIJ 25 14 5 6 47:20 47 2. KRŠKO 25 14 5 6 45:26 47 3. ROLTEK DOB 25 14 4 7 49:23 46 4. FARM. VERŽEJ 25 11 5 9 35:37 38 5. TRIGLAV KRANJ 25 11 4 10 41:37 37 6. ANKARAN-H. 25 10 6 9 35:34 36 7. TKK TOLMIN 25 11 2 12 38:38 35 8. ŠENČUR 25 9 5 11 31:40 32 9. DRAVINJA KOS. 25 6 7 12 40:44 25 10. ŠMARTNO 28 25 1 5 19 17:79 8 bodo na svojem igrišču gostili ekipo Šmartno 1928. Jože Mohorič Koper 2013 -Velika Nedelja Carrera Optyl 39:24 (18:10) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Škrjanec, Preac, Dogša, Zorec, Bombek, Mavrič, Bezjak, Hržič, Štefičar, Lorenčič, Ščavni-čar, Šerod, Hojžar, Marin. Trener: Tomi Matjašič. Na zadnji tekmi te sezone so rokometaši Velike Nedelje gostovali pri prvaku 1. B-lige v sezoni 2014/15 - Kopru. Na slavju so prepričljivo slavili domačini, za ekipo v zelenih dresih pa velja, da je po odigranih 60 minutah tekme na Bonifiki vsem odleglo. V tej sezoni Veliki Nedelji ni šlo vse po načrtih, sedaj pa prihaja čas analiz, ko si bo treba naliti čistega vina in vse sile usmeriti naprej v konsolidacijo moštva, ki bo v novi sezoni nastopalo med drugo-ligaši. Samo srečanje je bilo glede zmagovalca odločeno praktično že pred tekmo. Koprčani so pač v tem trenutku veliko boljši in so igrali toliko, kolikor je bilo potrebno za novo zmago. V tej sezoni so delovali najboljše, poleg 24 zmag so le enkrat remizirali in enkrat izgubili (poraz jim je zadala le ptujska Drava, op. a.). Šam-pioni z Obale so trdno držali vse niti v svojih rokah, čeprav je bila tekma nekaj uvodnih minut izenačena. Nato so domačini začeli višati razliko s svojim glavnim orožjem -protinapadi in do konca polčasa je razlika znašala +8. Po menjavah na obeh straneh v drugem polčasu je tempo nekoliko padel, kljub temu pa so Koprčani srečanje mirno pripeljali do konca in na koncu slavili 39:24. Obramba gostov spet ni bila na nivoju, kar je bila v bistvu preslikava celotne sezone. Nekoliko bolje je bilo v napadu, kjer pa je bilo kljub vsemu še vedno preveč izgubljenih žog, da bi strateg Tomi Matjašič lahko podal pozitivno oceno srečanja. tp 1. B SRL (m) REZULTATI 26. KROGA: Škofljica Pekarna Pečjak - Brežice 35:33, Koper 2013 - Velika Nedelja Carrera Optyl 39:24, Dobova - Herz Šmartno 36:27, Mokerc Ig - Radeče Mik Celje 33:31, Črnomelj - Cerklje 35:19, Grosuplje - Dol Tki Hrastnik 24:27, Moškanjci Gorišnica -Drava Ptuj 30:29. 1. KOPER 2013 26 24 1 1 49 2. DOBOVA 26 24 0 2 48 3. HERZ ŠMARTNO 26 19 1 6 39 4. DOL TKI HRASTNIK 26 17 2 7 36 5. DRAVA PTUJ 26 15 2 9 32 6. BREŽICE 26 11 4 11 26 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 26 11 1 14 23 8. MOŠKANJCI - GOR. 26 11 1 14 23 9. GROSUPLJE 26 8 4 14 20 10. ČRNOMELJ 26 9 1 16 19 11. MOKERC - IG 26 9 1 16 19 12. RADEČE CELJE 26 7 1 18 15 13. CERKLJE 26 4 2 20 10 14. V. NEDELJA C. O. 26 2 1 23 5 Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Oblak (desno) po petih letih dela v Gorišnici zapušča tukajšnjega 1. B-ligaša. Rokomet • 1. B SRL (m), 26. krog Zmaga na derbiju za Sebastjana Oblaka, zeleni poraženi na koprski veselici torek • 19. maja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Plavanje • Miting na Ptuju J Najboljša Klinarjeva, Ptujčanom devet medalj Raznolik vremenski spekter - od dežja do prijetnega sonca - je spremljal tokratni enkratni športni dogodek -11. mednarodni plavalni miting Pokal Terme Ptuj 2015. Na startni listi je bilo 297 tekmovalcev iz 28 klubov iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Nemčije, Španije in Slovenije. Ob tem pestrem klubskem naboru je bilo največ zanimanja za nastope okrog dvajsetih slovenskih reprezentan-tov, ki so nastopili v nekaterih disciplinah v dopoldanskem delu tekmovanja. Slovenski kadetski, mladinski in članski plavalni reprezentanti so v prejšnjem tednu bili na mini pripravah v Termah Ptuj in jim je ta miting služil kot kontrolna tekma njihove trenutne pripravljenosti. V hladnejšem vremenu so re-prezentanti odplavali zelo solidno, najbolj so se izkazali Anja Klinar na 400 m prosto s časom 4:18:75, Nastja Govejšek na 50 m delfin s časom 27:49 in Peter John Stevens na 50 m prsno s časom 29:04. Med tekmovalci, ki so izstopali, so bili še Anže Tavčar (PK Ljubljana) na 100 m prosto (51:53), Tjaša Pintar (Slovenija) na 100 m Lora Grobelšek med nastopom na mitingu v domačem bazenu v Termah Ptuj prosto (57:59), Robi Žbogar (Slovenija) na 400 m prosto (4:04:00) in najboljša tuja plavalka Lisa Fissneider (Gru-ppo N Fiamme Gialle) na 50 m prsno (32:76). Organizator tekmovanja, PK Terme Ptuj, je dal na domačem mitingu priložnost 16 tekmovalcem. Ti so skupno opravili 56 posameznih startov (v celotnem dnevu je bilo Pokal Terme Ptuj 2015 (seštevek dveh najboljših rezultatov): 1. Anja Klinar (Plavalna zveza Slovenije) 2. Nastja Govejšek (Plavalna zveza Slovenije) 3. Peter John Stevens (Plavalna zveza Slovenije) Plavalni klub Terme Ptuj so na tekmovanju zastopali: Tim Vi- dovič, Kristjan Risek, Jaka Ljubec, Vito Ljubec, Leon Zajko Ljubec, Staš Horvat, Tine Križe, Pavel Čič, Lora Grobelšek, Klara Benko, Viktorija Rihtarič, Tina Aubelj, Sara Lampret, Ajda Bezjak, Gaja Plohl, Kaja Selinšek. na mitingu opravljenih nekaj manj kot tisoč startov, op. a.) in štiri starte v štafetah. Precej mladih ptujskih plavalcev in plavalk je izpolnilo svoj osnovni cilj, saj so odplavali svoje osebne rekorde. Najbolj se je izkazala Sara Lampret, saj je v osmih nastopih popravila svoje osebne rekorde, prav tako pa si je priplavala kar osem medalj. Mlada plavalka je zmagala na 50 m prsno, druga je bila 50 m delfin in 100 m prsno, tretja pa na 50 m prosto, 50 m hrbtno in 100 m prosto. Te odlične rezultate je nadgradila še z dvema medaljama v štafetah, saj je bila ptujska ženska štafeta 4 krat 50 metrov prosto v postavi Grobelšek, Rihtarič, Benko, Lampret tretja, prav tako pa je bila tretja štafeta Sara Lampret s trenerjem Juretom Rozmanom (PK Terme Ptuj) 4 krat 50 m mešano v postavi Grobelšek, Plohl, Benko, Lampret, Ob Lampretovi se je zelo izkazala tudi Lora Grobe-lšek, ki nastopa v članski konkurenci. Odlična plavalka je sicer v zadnjem obdobju zaradi šolkih obveznosti nekoliko manj trenirala, a je kljub temu v nekaterih disciplinah plavala zelo solidno. Bajbolj se je izkazala z zmago na 50 m hrbtno s časom 32:28. Ob omenjenih plavalkah je iz PK Terme Ptuj s svojimi rezultati zelo presenetil tudi povratnik Tim Vidovič, saj je v kar nekaj disciplinah odplaval svoje osebne rekorde, medtem ko je bil v članski konkurenci na 50 m prsno s časom 31.70 uvrščen na 4. mesto. Dobro so na domačem mitingu nastopili še Leon Zajko Ljubec, Kristjan Risek in Klara Benko. 11. mednarodni plavalni miting »Pokal Terme Ptuj 2015« je prinesel številne dobre rezultate. To komple- ksno športno tekmovanje je na zavidljivem nivoju izpeljal ptujski plavalni klub, ki je v dobršnem delu poskrbel tudi za sojenje na mitingu. David Breznik Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj: »Rad bi pohvalil vse sodelavce na tem mitingu, saj mislim, da smo skupaj zelo dobro izvedli tako velik mednarodni plavalni miting. Moram reči, da se je naš miting med plavalci zelo dobro prijel, kar se kaže skozi številčno udeležbo. Letos je bilo prijavljenih kar 28 klubov iz sedmih držav. Tudi naši plavalci so se zelo izkazali in z njihovimi rezultati ter osvojenimi devetimi medaljami sem zelo zadovoljen.« Miha Potočnik, selektor slovenske plavalne reprezentance: »Lahko rečem, da smo s pripravami na Ptuju, ki jih je okrog 30 reprezentantov opravilo v Termah Ptuj v preteklem tednu, zelo zadovoljni. Priprave so nekateri naši najboljši plavalci in plavalke zaključili na tradicionalnem mitingu, kjer je večina po napornih treningih plavala v skladu s njihovo trenutno stopnjo pripravljenosti, ki bo najvišja v prihodnjih mesecih na največjih tekmovanjih v tem letu.« Tenis • Članski ITF-turnir, turnir TE Kasaštvo Tamara in Pia še drugič zapored uspešni v dvojicah Članski ITF-turnir na Bolu V Bolu na Braču še naprej poteka serija profesionalnih ženskih ITF-turnirjev z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Prejšnji teden je na njem nastopila tudi Tamara Zidanšek. Med posameznicami se je z zmago proti 23-letni Lukna-rovi (710. na WTA) uvrstila v 2. krog. Slovakinja je bila že 210. igralka sveta, pretekli teden pa je bila udeleženka polfinala na podobnem turnirju. Težka, a zaslužena zmaga ... V 1. krogu je bila uspešna tudi druga varovanka Zorana Krajnca, Pia Čuk. Obe pa sta bili ustavljeni v 2. krogu . Tamara je imela nesrečo v žrebu, saj se je želo zgodaj pomerila z 2. nosilko, Lino Gjorcheska (402.). 20-letna Makedonka je bila za Tamaro tokrat še prevelik zalogaj, a ni daleč čas, ko ne bo več tako ... Makedonka se je na koncu prebila vse do finala. Tamara in Pia sta se še drugič v zadnjih tednih odlično odrezali v dvojicah. Tokrat sta se prebili vse do finala, na tej Tamara Zidanšek in Pia Čuk - finalistki ITF-članskega turnirja na Bolu na Hrvaškem poti pa sta izločili tudi drugo postavljeno dvojico, ki sta jo sestavljali Estelle Cascino in Alona Fomina. V finalnem obračunu sta na drugi strani mreže stali Rusinja Anasta-siya Komardina in (znova) Slovakinja Zuzana Luknarova. Slovenki sta izgubili uvodni niz, nato pa siloviti odgovori- ITF-turnir na Bolu, rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek - Zuzana Luknarova (Slovaška) 7:5, 4:6, 6:2, Čuk - Estelle Cascino (Italija, 4.) 6:2, 3:6, 6:1; 2. krog: Zidanšek - Lina Gjorcheska (Makedonija, 2.) 4:6, 6:2, 2:6; Čuk - Karin Kennel (Švica) 3:6, 3:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Cuk - Ši-pek/Marti Riemau (Slovenija/ Španija) 6:4, 6:3; četrtfinale: Zidanšek/Cuk - Cascino/Fomina (Francija/ Ukrajina, 2.) 6:4, 6:4; polfinale: Zidanšek/Cuk -Bašic/Lukas (Hrvaška), predaja; finale: Zidanšek/Cuk - Ko-mardina/Luknarova (Rusija/ Slovaška) 2:6, 6:0, 7:10. li v drugem, s 6:0. Odlično sta odprli tudi t. i. master tie break, v katerem sta povedli 5:2. Boljše sta nadaljevali tekmici in na koncu slavili 7:10. Grawe open, TE U-16: Maruša Plank med dvojicami do polfinala V Mariboru je potekal turnir serije Tennis Europe za starostni kategoriji U-14 in U-16 - Grawe open 2015. Na njem sta iz TK Terme Ptuj nastopila Blaž Vidovič v mlajši in Maruša Plank v starejši kategoriji. Blaž je med posamezniki obstal v zadnjem krogu kvalifikacij in se mu ni uspelo uvrstiti na glavni turnir, kamor je bila Maruša uvrščena neposredno. Med posameznicami je izgubila v 1. krogu, uspešnejša pa je bila v igri parov, kjer sta se s Kajo Juvan uvrstili v polfinale. Tam sta ju tesno (6:4, 4:6, 8:10) ugnali kasnejši zmagovalki, Švicarki Fiona Ganz in Katerina Tsygourova. JM Kasaške dirke v Komendi, Trstu, Budimpešti ... Na tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone v Komendi se je izmed članov KK Ljutomer najbolj izkazal Janko Sagaj, saj se je s štirimi konji uvrstil med najboljše tri. Arrived Stari je zmagal na 1800 metrov dolgi stezi (1:23,0), Donino je bil drugi (1:24,6), tretji mesti pa sta pod Sagaje-vim vodstvom zasedla Arrived Dream (1:18,8) in Vic Attack (1:19,2). Drugi mesti sta za ljutomerski klub osvojila še Lotte (1:18,6) z Milanom Žanom in Leonidas OZ (1:19,1) z Rene-jem Hanžekovičem. Na mednarodnih kasaških dirkah v Trstu je kobila Sabina OZ, ki je v lasti Zvonka Oster-ca iz Križevcev pri Ljutomeru, osvojila prvo mesto. Do zmage jo je pripeljal italijanski voznik Antonio Greppi. Na kasaški prireditvi v Budimpešti je član ljutomerskega kluba Mitja Slavič iz Ključarov-cev nastopil z dvema konjema. Z Romi MMS je na 1800 metrov dolgi stezi z odličnim kilometrskim časom 1:14,1 premagal vse tekmece, s Salihamidžičem pa je zasedel 2. mesto s časom 1:18,6 (2000 metrov). NŠ 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 19. maja 2015 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Po porazu odstop trenerja Mirana Ljubca 3. SNL sever: Za presenečenje je poskrbel Malečnik 23. krog je prinesel eno veliko presenečenje: Malečnik je na svojem igrišču premagal Podvince. Slednji so bili za dva razreda boljši tekmec, a kot pravi staro nogometno pravilo, da kdor ga ne da, ga dobi, se je za pravilno izkazalo tudi tokrat. Vodilni ekipi Drava in Maribor B sta svojo premoč in kakovost prikazali tudi v tem krogu ter se bosta bolj za »prestiž« v soboto ob 17.30 v medsebojnem obračunu pomerili na Mestnem stadionu na Ptuju. V senci omenjenih tekem sta do lepih in predvsem visokih zmag v gosteh prišli ekipi Mons Claudiusa in Ajdasa Lenarta, medtem ko Koroška Dravograd pridno zbira točke. Največ, kar osem zadetkov, so gledalci videli v Celju, kjer sta se Šampion in Fužinar razšla brez zmagovalca. REZULTATI 23. KROGA: Korotan Prevalje - Drava Ptuj 1:3 (1:2), Malečnik - Podvin-ci Betonarna Kuhar 1:0 (1:0), Maribor B - Šmarje pri Jelšah 3:0 (1:0), Koroška Dravograd - Radlje 2:0 (0:0), AHA Emmi Bistrica - Mons Claudius 0:4 (0:3), Fosilum Šentjur - AjDAS Lenart 0:4 (0:3), Šampion -Fužinar Noži Ravne 4:4 (3:2) 1. MARIBOR 22 19 1 2 72:22 58 2. DRAVA PTUJ 23 17 4 2 70:27 55 3. KOR. DRAVOGRAD 23 10 6 6 48:33 36 4. ŠMARJE PRI JEL. 23 11 3 9 43:32 36 5. PODVINCI KUHAR 23 11 3 9 41:33 36 6. MONS CLAUDIUS 23 10 2 11 31:56 32 7. ŠAMPION 22 10 1 11 52:43 31 8. FUŽINAR RAVNE 23 7 10 6 35:35 31 9. AjDAS LENART 23 10 0 13 38:42 30 10. FOSIL. ŠENTJUR 23 9 3 11 36:49 30 11. RADLJE 23 8 5 10 42:39 29 12. KOROT. PREVALJE 23 9 2 12 41:44 29 13. MALEČNIK 22 4 1 18 26:75 13 14. AHA E. BISTRICA 22 3 1 18 15:60 10 KOROTAN PREVALJE -DRAVA PTUJ 1:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Tomažič Šeru-ga (20.), 1:1 Frajdl (24.), 1:2 Lah (33.), 1:3 A. Čeh (93. iz 11-m) DRAVA PTUJ: Ajlec, Lah, Majcen, Tomažič Šeruga, Tisaj (od 94. Lugonjic), Horvat, Da. Krajnc, A. Čeh, Hutinski, Re-šek, Lavrinc (od 80. Šalamun). Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so z nepopolno postavo dobro opravili svojo nalogo na gostovanju v Prevaljah, kjer si je tekmo ogledalo približno 300 gledalcev. Ti so videli pobudo ptujskih nogometašev, ki so v glavnem kontrolirali situacijo na igrišču. V sami igri so bili igralci Drave veliko boljši tekmec, vendar je tudi Korotan občasno nevarno zapretil. Prvi zadetek na tekmi je padel v 20. minuti, ko je Aleš Čeh izvedel prosti strel in se je žoga v gneči odbila do Tomažiča Šeruge, ki jo je spretno potisnil v gol - 0:1. Prevalj-čani so že štiri minute kasneje izenačili: po prostem strelu in podaji v kazenski prostor je Frajdl s strelom z glavo premagal Ajleca - 1:1. Do konca prvega polčasa je Drava več poizkušala, kar se jim je obrestovalo. Rešek je izvedel kot, mladi Lah pa je s strelom z glavo do- Miran Ljubec je po porazu v Malečniku odstopil z mesta trenerja NK Podvinci Betonarna Kuhar. segel zadetek 1:3. V nadaljevanju so Korošci želeli izenačiti in so nekoliko bolj pritisnili proti ptujskim vratom, a so le s težavo prišli do zaključnih strelov. Je pa glavni sodnik Halilovič v sredini 2. dela močno »zakuhal« situacijo, saj je Horvatu po čudni situaciji, silovitem pritisku domačih igralcev in posredovanju stranskega sodnika pokazal direktni rdeči karton. To je dalo Korotanu dodatno vzpodbudo, a kljub številčni prednosti ni mogel prebiti organizirane obrambe Drave. V sami končnici srečanja je domači obrambi pobegnil Šalamun, nad katerim je bil storjen prekršek za najstrožjo kazen. Strel iz enajstih metrov je realiziral Aleš Čeh - 1:3. MALEČNIK - PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Čirak (29.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Šebela (od 87. Orovič), Frangež (od 65. Brumen), Naric, Kajzer, Kuser-banj, Sagadin, Požegar, Osterc, Podbrežnik, Zagoršek (od 46. Toplak). Trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev so bili na tekmi z zadnjeuvrščeno ekipo 3. lige sever v vlogi absolutnih favoritov. Na igrišču so imeli vseh 90 minut precejšnjo premoč, razmerje v posesti žoge je bilo v prid Podvinčanov izraženo vsaj 80:20. Od prve minute naprej se je igralo le v smeri domačega gola, skozi celotno tekmo so imeli gostje vsaj deset t. i. 100 % priložnosti in še enkrat toliko »zrelih« priložnosti. A ko ne gre, pač ne gre! Igralci Podvincev, ki so se sicer zelo trudili, v sami končnici akcij niso bili dovolj zbrani, pa tudi domači vratar Lovrec se je nekajkrat izkazal s svojimi obrambami. Nogometaši Ma-lečnika, ki so redko prešli na nasprotnikovo polovico igrišča, so v 29. minuti zadeli preko Či-raka in s tem na koncu vpisali šele četrto zmago v celotnem prvenstvu. Tokrat so premagali veliko boljšega, a sila neučinkovitega tekmeca, ki bi glede na priložnosti moral visoko in brez težav zmagati. Neuspeh je trenerja Mirana Ljubca pri-vedel do odstopa, čeprav je goznica - Pragersko 75 2:0 (1:0), Makole - Hajdoše 5:2 (3:1), Majšperk - Slovenja vas 1:2 (1:0), KN Oplotnica - Grajena 0:2 (0:1). 1. ROGOZNICA 14 12 1 1 35:11 37 2. GRAJENA 14 9 2 3 27:13 29 3. POLSKAVA A. G. 14 8 2 4 26:24 26 4. SLOVENJA VAS 14 7 2 5 36:25 23 5. PRAGERSKO 75 15 5 2 8 30:33 17 6. MAJŠPERK 14 5 2 7 19:20 16 7. KN OPLOTNICA 15 5 0 10 19:36 15 8. HAJDOŠE 14 4 2 8 23:34 14 9. MAKOLE 14 2 1 11 20:39 7 Veteranski ligi MNZ Ptuj VETERANI - 35 REZULTATI 14. KROGA: Grajena - Dornava 1:1, Skor-ba - Videm 2:2, Apače - Spodnja Polskava 1:6. Foto: Črtomir Goznik ekipo v krstni sezoni med tre-tjeligaši doslej vodil zelo uspešno. Ali bo ta poteza delovala kot »šok terapija« za igralce, bomo videli v končnici prvenstva, ko se bodo Podvinčani še zmeraj borili za mesta pri vrhu tekmovanja. David Breznik Superliga: Videm korak do naslova LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 20. KROGA: Središče ob Dravi - Videm 0:5, Carrera Optyl Ormož - Stojnci 0:1. 1. VIDEM 20 16 3 1 55:15 49 2. GEREČJA VAS 19 14 3 2 57:15 44 3. C. OPTYL ORMOŽ 19 13 5 1 50:23 40 4. STOJNCI 20 11 6 3 39:20 36 5. SREDIŠČE OB D. 20 8 10 2 34:52 25 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 20. KROGA: Boč Poljčane - Cirkulane 5:2, Bukovci - Hajdina 5:1. 1. CIRKULANE 20 5 11 4 24:34 19 2. BUKOVCI 19 5 10 4 30:42 19 3. APAČE 19 5 12 2 27:60 17 4. HAJDINA 20 4 12 4 22:44 16 5. BOČ POLJČANE 20 4 13 3 28:61 15 tp 1. liga MNZ Ptuj: V Skorbi derbi Podvinčanom REZULTATI 16. KROGA: Le- skovec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 3:1 (3:0), Podlehnik - Markovci 2:2 (2:1), Zgornja Polskava - Tržec0:9 (0:1), Lovrenc - Gorišnica 1:3 (0:3), Skorba -Podvinci betonarna Kuhar 2:4 (1:1). 1. TRŽEC 16 13 1 2 63:21 40 2. PODVINCI KUHAR 16 10 5 1 33:17 35 3. SKORBA 16 11 0 5 38:26 33 4. MARKOVCI 16 6 4 6 32:31 22 5. LOVRENC 16 5 5 6 21:22 20 6. LESKOVEC 16 5 4 7 23:29 19 7. GORIŠNICA 16 4 6 6 25:28 18 8. PODLEHNIK 16 3 5 8 31:36 14 9. DORNAVA KOVAČEC 16 4 2 10 22:39 14 10. ZG. POLSKAVA 16 2 2 12 22:61 8 2. liga MNZ Ptuj: Rogoznica potrdila naslov prvaka REZULTATI 16. KROGA: Ro- 1. VIDEM 2. GRAJENA 3. SP. POLSKAVA 4. SKORBA 5. DORNAVA 6. APAČE 9 4 1 42:9 31 S 3 3 44:11 2Z Z 2 5 33:1S 23 B 2 5 212 2O 3 4 B 132 13 O 1 13 5:5B 1 VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Tržec - Ormož 0:5, Podvinci -Leskovec 2:1, Gorišnica - Pod-lehnik 5:1, Borovci - Markovci 0:6. 13 11 1 1 46:10 34 13 10 1 2 46:13 31 13 9 1 3 56:17 28 13 1. PODVINCI 2. ORMOŽ 3. GORIŠNICA 4. MARKOVCI 5. LESKOVEC 6. TRŽEC 7. PODLEHNIK 8. BOROVCI 5 4 4 3O:tf 19 2 4 Z 152 1O 2 4 Z 13:4B 1O 2 3 S 1S:25 9 1 2 1O 1OJ9 5 jb Planinski kotiček 24. Pohod po Haloški planinski poti (Naraplje-Jelovice-Donačka gora) Sobota, 30. maja 2015 Start bo pri odcepu ceste na Bolfenk pred naseljem Naraplje med 7.30 in 9.30. Pohodnike bodo izpred železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 7.30, 8.00 in 8.30. Start pohoda bo pri odcepu asfaltne ceste na Jelovice (Bolfenk), pred naseljem Naraplje. Po prečkanju potoka se pot vzpenja po gozdu, po cesti do cerkvice sv. Bolfenka in se nato spusti do kontrolne točke KT1, kmetije Novina, kjer je tudi žig HPP. Čaj! Pot nas v nadaljevanju pelje sprva po cesti do spomenika ter nato po gozdu in grebenu do najvišjega vrha zahodnih Haloz, Jelovice (623 m). Z jase pod vrhom je čudovit pogled na Dravsko polje in Slovenske gorice. Z vrha se spustimo po planinski poti na cesto, ki nas pripelje na prevoj dveh dolin, križišče cest. Prečkamo cesto in nadaljujemo pot do kmetije Bedenik v Kupčinjem Vrhu, kjer je kontrolna točka 2 (KT 2) in žig HPP. Po greben-ski cesti se vije pot naprej čez dvorišče kmetije, se vzpne skozi gozd do zaselka Završe, kjer je kontrolna točka 3 (KT3). Markirana planinska pot nas nato vodi na gozdno cesto, kjer se planinska pot razcepi na dva dela. En del vodi na vrh Donačke gore (varianta vzpona), mi pa nadaljujemo desno po cesti do Rudijevega doma pod Donačko goro, kjer je kontrolna točka 4 (KT 4), hkrati pa tudi cilj pohoda. Tukaj bomo zaključili pohod z gostinsko ponudbo ter kulturnim programom. Ne bomo pa pozabili na podelitev značk (večkratna udeležba na pohodu) ter priznanj. Po zaključku se bomo spustili do bivše turistične kmetije Golob v Stopercah, kjer nas bo pričakal avtobus za prevoz na izhodišče, Ptuj. Odhodi avtobusov (enega) bodo ob 17.00, 18.00 (veza z vlaki za smer Maribor, Celje, Hodoš!) in 19.00. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu in bo potekal po urejeni in markirani poti, ki bo še dodatno opremljena s smernimi tablami. Pohodnike bodo spremljali vodniki PD Ptuj. Na poti se bodo pohodniki ustavili na prej omenjenih KT pohoda zaradi žiga in se okrepili s tekočimi zadevami (čaj na KT1, na KT4 pa tudi enolončnica in druge dobrote). Startnina znaša: 12 € (prevoz, čaj, topla malica) ali 8 € (čaj, topla malica). Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon: 02 777 15 11 (PD Ptuj) v torek med 14.00 in 16.00 uro, ter v petek med 17.00 in 19.00 uro ali pa si oglejte našo spletno stran http:// www.pdptuj.si/. Lep planinski pozdrav! GIMNAZIJA PTUJ VABI NA ......... 3. UNESCO AS P TEK M LAHIH 20. MAJA 2015 00 9.30 00 13.30 PTUJ , STARO MESTNO JEDRO torek • 19. maja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • Na Ptuju 10. turnir Mladi dravaš - 2. Vrhunski nogometni turnir Ekipa NŠ Drava U-9 se je zasluženo veselila 2. mesta na turnirju. Foto: Črtomir Goznik Turnir Mladi dravaš 2015 je uspel v vseh pogledih. 10. mednarodni turnir Mladi dravaš 2015 je v drugem delu pretekli konec tedna prinesel tekmovanje za selekcije U-9, U-11 in U-13. Te so v dveh dneh prikazale vrhunske nogometne predstave. Dve izmed treh selekcij NK Drava sta krojili sam vrh tekmovanja in sta se prebili vse do finalnih tekem, ki sta bili odigrani na glavnem igrišču Mestnega stadiona na Ptuju. S tribun je odmevalo »Drava, Drava«, v izjemnem ozračju pa so mladi nogometaši v modrem izgubili. Vseeno pa so si, podobno kot vsi navzoči, zapomnili izjemno vzdušje in energijo, ki je trajala med turnirjem in še prav posebej v finalnih obračunih. V najmlajši selekciji U-9 je nastopilo kar 24 ekip, ki so bile razporejene v štiri skupine. Predtekmovalni del so Ptujčani odigrali dobro in zabeležili štiri zmage in poraz, kar jim je omogočilo zanesljivo napredovanje v zaključne boje. V teh je Drava v četrtfi-nalu z 2:0 ugnala Ferencvaro-ši, v polfinalu z 1:0 Rudar Velenje, v finalu pa 0:1 izgubila z Lokomotivo. Zagrebčani so bili v finalu boljši tekmec, a je ptujske igralce »nad vodo« dolgo časa držal najboljši vratar Marko Voda. V zaključku tekme je prejel zadetek in tako so slavili fantje iz hrvaške prestolnice. Ob pestrem dogajanju na Mestnem stadionu so najstarejši fantje selekcije U-13 svoj del tekmovanja odigrali na igrišču z umetno travo. V teh tekmah so nogometaši že prikazali obilico tehničnega znanja ter tudi taktike. V skupinskem delu je nastopilo 10 ekip, v skupini A je ekipa NK Drava v zelo izenačenih tek- Drava v kvalifikacijah z zmagovalcem 3. SNL vzhod Na sedežu NZS je bil v ponedeljek izveden žreb za dodatne kvalifikacije za preboj v 2. SNL. V njih bo predstavnik 3. lige sever Drava Ptuj igral s predstavnikom 3. lige vzhod (najverjetneje Odranci). Prva tekma bo odigrana 13. junija na Ptuju, povratna pa bo na sporedu 17. junija. Končne uvrstitve, U-9: 1. NK Lokomotiva Zagreb 2. NK Drava 3. NK Rudar Velenje 22. NŠ Korant U-11: 1. GNK Dinamo Zagreb 2. NK Drava Ptuj 3. FC Club Brugge 14. NK Aluminij 15. NŠ Korant U-13: 1. FC Zalaegerseg 2. NŠ Mura 3. NK Domžale 10. NK Drava Ptuj mah zabeležila dva remija in dva poraza. V razigravanju so modri z 0:1 izgubili proti Kopru ter končali na 10. mestu. Finale je prinesel obračun med Zalaegersegom in Muro, boljši pa so bili Madžari. Zadnji dan tekmovanja so ptujski Mestni stadion zasedli igralci selekcije U-11. Med 20 ekipami je Drava igrala v predtekmovalni skupini D, kjer je zabeležila tri zmage in remi, kar je zadostovalo za 1. mesto v tem delu tekmovanja. V nadaljevanju je sledila drama s srečnima koncema, saj so Ptujčani najprej v četr-tfinalu v rednem delu z Var-texom Fotexom igrali 1:1, po kazenskih strelih pa so slavili 3:2. V polfinalu so na enak način premagali še FC Club Brugge. Belgijci so bili posebni gostje ptujskega turnirja, saj gre za podmladek kluba, v katerem je nekoč uspešno igral Nastja Čeh. Napetost pred še enim zagrebško-ptuj-skim finalom se je stopnje- vala. Oboji so imeli glasno spodbudo s tribun, medtem ko je na zelenici prevladoval hrvaški klub, katerega igralci so prikazali izjemno nogometno znanje in so na koncu zasluženo zmagali s 3:0. Tako so Ptujčani dosegli še drugo 2. mesto, kar je v izjemni konkurenci velik uspeh za ptujsko nogometno šolo. Ta je v soboto praznovala tudi deset let svojega delovanja. Po spektakularni podelitvi priznanj ekipam, na kateri je sodeloval tudi ptujski župan Miran Senčar, je vodja nogometne šole Nastja Čeh razre-zal tudi veliko torto. Odličen nogometaš je s svojo ekipo sodelavcev enkratno pripravil turnir Mladi dravaš 2015, ki je prinesel zares izjemno pozitivno zgodbo za ptujski nogomet. NK Drava Ptuj (U-9): Marko Voda, Vito Kolarič, Luka Petek, Alen Bratec, Rok Kukovec, Martin Marinkovič Borovnik, Domen Vidovič, Luka Matjašič, Jan Krajnc, Lukas Čeh, Žiga Horvat, Teo Firbas. Trenerja: Boštjan Krajnc, Marko Barun. Tudi ekipa NŠ Drava U-11 je osvojila 2. mesto. NK Drava Ptuj (U-11): Miha Perovič, Sandro Čeh, Leo Čeh, Jaka Glažar, Tjaš Sedič, Žiga Krušič, Taras Mlakar, Bono Bezjak, Klemen Mlakar, Jaka Domjan, Tristan Rossi. Trenerja: Aleš Čeh, Matej Lenart. NK Drava Ptuj (U-13): Nino Kokol, Nik Pavalec, Jure Pihler, Jan Merc, Matevž Bezjak, Miha Kokol, Svarun Čelan, Domen Lah, Dario Ivančič, Nik Vrbnjak, Miha Krajnc, Matija Bojnec. Trener: Marko Roškar. David Breznik Nastja Ceh, vodja nogometne šole Drava Ptuj: »Vse delo, ki smo ga vložili v celoten dogodek v dveh zaporednih koncih tedna, je bilo povrnjeno s tem, da so nam otroci podarili največjo nagrado - njihove dobre nogometne predstave. Naši fantje so se odlično odrezali, saj so osvojili dve drugi in eno tretje mesto, tudi vse druge selekcije, ki niso dosegle tako dobrih rezultatov, pa so dale vse od sebe. Na vse naše igralce - od prvega do zadnjega - sem izredno ponosen, res so dobro zastopali Dravo na domačem turnirju.« Fredi Kmetec, predsednik NK Drava Ptuj: »Letošnji jubilejni turnir Mladi dravaš 2015 je bil veliko večji, kot tisti v prejšnjih letih, saj se ga je udeležilo veliko več ekip iz različnih držav. Tako je na Ptuju igralo zares nekaj mlajših selekcij iz uveljavljenih evropskih klubov. Tako po organizacijski kot po tekmovalni plati je turnir po mojem mnenju odlično uspel.« Boks • Druga sparing revija BK Ring Na reviji širok boksarski spekter Boksarski dogodki na Ptuju so v zadnjih letih v domeni Boks kluba Ring, ki pripravlja Zlato rokavico, državna prvenstva, boksarsko ligo in sparing dvoboje. Ti so v tem tekmovalno bolj »sušnem« delu sezone prava popestritev dogajanja in hkrati dobra priložnost za boksarje, da preverijo svojo formo. Na drugi letošnji reviji v soboto popoldan na Maistrovi ulici se je boksalo na prostem, kar lepo število gledalcev si je ogledalo kar 11 dvobojev. V njih so nastopih boksarji iz BK Tezno Maribor, BK Dejan Zavec Gym Ptuj, BK Portorož, BK Chagi, BK Ljubljana in BK Ring. V prvem delu revije so prišli v ring tekmovalci z manj izkušnjami. Med »ringovci« sta zelo solidno nastopila Gregor Tušek in Marcel Gojkošek, Žan Mol-nar je dvoboj izgubil, dobro se je znašel débitant Gašper Jošt. Za drugi ptujski klub Dejan Zavec Gym je nastopil Blaž Škrjanec (BK Ring) v dvoboju z Igorjem Pertotom (Portorož) vedno boljši Tomi Lorenčič. Sledili so zanimivi članski nastopi, ki so se vsi končali brez zmagovalca, kar je pravilo za tovrstne sparing dvoboje. Najprej sta si stala nasproti »stara znanca« Blaž Škrjanec (BK Ring) in Igor Pertot (BK Portorož). Slednji je dobil njun zadnji dvoboj na državnem prvenstvu na Ptuju in je po nastopu na mednarodnem tekmovanju v Beogradu tudi tokrat prevladoval v borbi. Bolj izenačen je bil obračun Robert Šimončik (BK Ring) - Haris Šerifovski (BK Portorož), v katerem je ptujski boksar več poizkušal, medtem ko je tudi njegov nasprotnik nekajkrat dobro zadel. Še bolj izenačena je bila borba med Markom Makovcem (BK Ring) in Gregorjem Starašin-čičem (BK Ljubljana), saj je v njej nekaj časa prevladoval eden, potem pa spet drugi boksar. Denis Lazar (BK Ring) je dvoboj s Timom Jevščekom (BK Ljubljana) vzel za resni trening, saj je boksal z bistveno težjim nasprotnikom, a je bil kljub temu izrazito boljši tekmec. V zadnjem dvoboju na reviji sta se sešla Miha Vin-diš (BK Ring) in Gregor Škrjanec (BK Chagi). Mladi Vindiš, ki ima za seboj nekaj članskih dvobojev, je kontroliral dvoboj in bil za nianso boljši od tekmeca. Naslednji večji boksarski dogodek v naši okolici bo 31. maja Pokal Kozel v Vito-marcih, medtem ko bo tretja sparing revija na sporedu 6. junija pred klubskimi prostori BK Ring. David Breznik Foto: DB 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija torek • 19. maja 2015 Jadranje • Kriterijska regata na Ptujskem jezeru Šah Prehodni pokal »Jadro Rance« osvojili Koprčani Pogled po ptujskem jezeru je bil od petka do nedelje v znamenju bele barve jader, saj je na reki Dravi potekala tridnevna kriterijska jadralna regata Jadro Rance - Ptuj 2015. Brodarsko društvo Ranca in Jadralna zveza Slovenije sta tradicionalno jadralno regato ponovno vrnila med kriterij-ske, kar je pomenilo, da so bili na tekmovanju prisotni vsi naši najboljši kadeti in mladinci v razredih Laser 4.7 in Optimist. Med Optimisti je bila udeležba odlična, saj je nastopilo 40, v Laserju 4.7 pa pet tekmovalcev. Večina izmed njih je prišla iz primorskih klubov, skupno pa so jadrali tekmovalci iz sedmih slovenskih jadralnih klubov. Organizatorji so v razpisu za regato predvi- Rezultati, Laser 4.7: 1. Toni Vrščaj (WSC Črnomelj) 2. Taš Kolman (JK Burja) 3. Martin Peternelj (JK Jadro Koper) Optimist: 1. Daniel Conte (JK Izola) 2. Martin Fras (JK Izola) 3. Luka Zabukovec (JK Jadro Koper) 35. Sašo Gabrovec 37. Jan Miklošič 38. Žan Miklošič (vsi BD Ran-ca Ptuj) V preteklih treh dneh je bilo na ptujski Ranci živahno dogajanje. deli v treh dneh devet plovov, a so izpeljali štiri - to je v skladu s pravili JZS, da so rezultati regate tudi veljavni. Prvi dan tekmovanja, v petek, so bile kljub slabšim vremenskim pogojem vetrovne razmere še najboljše, tako da so jadralci opravili tri plove. Drugi dan je bilo vetra premalo, da bi se lahko izpeljal kakšen plov, medtem ko je bil tretji dan tekmovanja izpeljan en plov. V razredu Laser 4.7 je bil najboljši Toni Vrščaj (WSC Črnomelj), ki je slavil v treh plovih (najslabši rezultat se tekmovalcu briše, op. a.). Bolj izenačeno je bilo med Optimisti, kjer je zmagal Daniel Cante (JK Izola), ki je dva plova zmagal, enkrat je bil tretji in enkrat deveti. V razredu Optimist so tekmovali tudi trije jadralci BD Ranca Ptuj, in sicer Sašo Gabrovec, Jan Miklošič in Žan Miklošič. Emil Mesarič, predsednik BD Ranca: »Ptujskim organizatorjem jadralnih tekem pomeni zelo veliko, da je jadralna regata Jadro Rance ponovno kriterijska. To zagotavlja veliko število jadralcev; tako smo lahko spremljali najboljše kadete in mladince v razredih Laser 4.7 in Optimist. Regata je dobro uspela, tako po organizacijski kot po tekmovalni plati, saj so nastopali nekateri zelo dobri mladi jadralci.« Strelstvo • Medobčinska liga Rekordna sezona 2014/15 Na območju Slovenskih goric že več let poteka medobčinska liga v streljanju z zračno puško. V soboto, 18. 4., je na strelišču v Trnovski vasi potekal zaključek sezone 2014/15, ki se je začela novembra 2014. Ta je bila rekordna, saj je v 11 krogih tekmovalo 12 ekip (50 posameznikov). Na zaključku je zmagovalna ekipa iz Velke postavila rekord lige s 547 zadetimi krogi. Mirko Tenšek je za nameček postavil rekord letošnje lige med posamezniki s 190 zadetimi krogi. V ligi je prvič nastopila ekipa SD Benediški Vrh, strelci iz Trnovske vasi pa so tekmovali s tremi ekipami. Po dveh zaporednih zmagah Trnovske vasi je letos slavila ekipa SD Velka A (Mirko Tenšek, Sara Srne, Elvir Kramberger) s 33 osvojenimi točkami (zmage na vseh dvobojih). Za njo sta se zvrstili ekipi Osek (Anton Kocbek, Branko Korošak, Franc Kurnik) in Trnovska vas A (Roman Maguša, Dejan Cvetko, Damjan Prajndl). Končni vrstni red: 1. SD Velka A 33 točk 2. Osek 31 3. Trnovska vas A 29 4. Vitomarci A 27 5. Cerkvenjak 25 6. Benediški Vrh A 19 7. Benediški Vrh B 19 8. Trnovska vas B 19 9. ŠD Selci 17 10. Vitomarci B 17 11. Trnovska vas C 15 12. Velka B 11 Zmagovalna ekipa ŠD Velka Dvakratni zaporedni zmagovalec med posamezniki Dejan Cvetko (1836, Trnovska vas A) je letos moral priznati premoč nepremagljivemu Mirku Tenšku (1851) iz Velke. Na tretje mesto se je uvrstil Anton Kocbek (1803) iz SD Oseka, četrta je bila Sara Srne (1793) iz SD Velka, peti Branko Korošak (1788) SD Zan Belsak prvič med stotimi na članski lestvici Foto: Franc Slodnjak Uvrščeni so bili bolj pri repu, a so si na domačem tekmovanju nabirali prepotrebne izkušnje. V skupnem seštevku je bil v razredu Optimist najuspešnejši JK Jadro Koper, ki je na svečani podelitvi prejel tudi prehodni pokal. David Breznik Na majski svetovni šahovski lestvic so med stotimi najboljšimi prvič do sedaj trije člani Šahovskega društva Ptuj. Na 27. mestu je z 2733 ratinškimi točkami Vasilij Inačuk, na 47. mestu je Jurij Krivoručko 2700 in prvič Andrej Volokitin, ki z 2654 točkami zaključuje stoterico. Novost na domači majski članski lestvici stotih najboljših je 99. mesto mladega člana ŠD Ptuj Žana Belšaka (2177), kar mu je uspelo prvič. Sicer ima ptujsko društvo na slovenski članski lestvici še Aleksandra Beljavskega na 2. mestu (2627) in na 3. mestu Jureta Boriška (2573), medtem ko je predsednik Danilo Polajžer na 47. mestu (2280). Ptujske šahistke in šahisti zasedajo naslednja najboljša mesta v posameznih starostnih katero-gijah: Anita Vrabič 13. mesto članice (2046), Alja Janžeko- vič 9. mesto mladinke U16 (1540), mladinci U18 Andraž Šuta 12. mesto (2040), David Murko 16. mesto (2009), David Zagoršek 26. mesto (1921), Matjaž Zupanič 57. mesto (1692), mladinci U16 Tomaž Šuta 36. mesto (1618), Klemen Kovačec 64. mesto (1447). Med veterani Aleksander Beljavski zaseda prvo mesto (2627), Janko Bohak je 42. (1971) itd. Uvrstitve mladih članov ŠD Ptuj na domače lestvice najboljših po starostnih kategorijah kažejo na dobro strokovno delo v okviru šahovske šole Danila Polajžerja. Samo z napredovanjem bodo tako lahko v prihodnje ob standardnih članih prevzeli odgovorne vloge v prvi ekipi, kar je prav gotovo največja želja in cilj društva ob letošnji 80-letnici delovanja. Silva Razlag Šah • 2. kadetski turnir 10-letna Nika Kralj premagala vso konkurenco Osek, šesti pa Roman Maguša (1772) SD Trnovska vas. Vodja lige Franci Hamer-šak poziva vsa društva ali posameznike, ki bi se želela priključiti tekmovanju v naslednji sezoni, da to storijo na Facebook strani ali po elektronski pošti sd.trnovskavas@ gmail.si. UR Šahovska akademija BMP (Beljavski-Mihalčišin-Pola-jžer) je v sodelovanju s ŠD Ptuj izvedla drugi kadetski turnir za leto 2015. Na njem je nastopilo 18 mladih, ki so v dveh dneh odigrali sedem kol s tempom igranja ena ura in dodatkom 30 sekund na potezo. Odličen uspeh je dosegla 10-letna Nika Kralj, članica ŠD Ptuj, ki je zmagala tako v absolutni konkurenci kot v konkurenci do 12 let. Nika, ki je bila tretja nosilka turnirja, je odlično štartala in v prvih štirih kolih zabeležila same zmage. V petem kolu se je pomerila z 2. nosilcem Ale-ksom Jeršičem iz Ljubljane, letošnjim državnim prvakom v konkurenci do 10 let in po odlični igri remizirala. V šestem kolu ji je nasproti sedel štiri leta starejši lanski zmagovalec in prvi nosilec Pablo Mohr iz ŽŠK Maribor. Nika je v tej partiji pokazala ves svoj talent in jo z odlično igro v končnici pripeljala do prepričljive zmage. Pred zadnjim kolom je imela točko in pol prednosti in srečanje s klubskim soigralcem Najem Pivcem remizirala in tako edina ostala neporažena. Naj je osvo- jil 3. mesto v konkurenci do 15 let, kar je zanj vsekakor velik uspeh. Organizator je za prvih deset udeležencev pripravil skromne praktične nagrade, za najboljše tri v konkurenci do 12 in do 15 let pa medalje. Vrstni red do 12 let: 1. Nika Kralj ŠD Ptuj 6 točk, 2. Aleks Jeršič ŠK En Passant LJ 5 točk, 3. Mak Kovač ŠD Radenska Pomgrad 4 točke ... 5. Tadej Murko ŠD Ptuj 3,5 točke itd. Vrstni red do 15 let: 1. Pablo Mohr ŽŠK Maribor 4,5 točke, 2. Nikolina Roškar ŽŠK Maribor 4,5 točke, 3. Naj Pivec ŠD Ptuj 4,5 točke, 4. Žiga Polajžar ŠD Ptuj 4 točke itd. Vrstni red absolutno: 1. Nika Kralj ŠD Ptuj 6 točk, 2. Aleks Jeršič ŠK En Passant LJ 5 točk, 3. Pablo Mohr ŽŠK Maribor 4,5 točke, 4. Nikolina Roškar ŽŠK Maribor 4,5 točke, 5. Naj Pivec ŠD Ptuj 4,5 točke, 6. Nejc Hanc ŠD Radenska Pomgrad 4,5 točke, 7. Žiga Polajžar, 8. Jernej Kos, 9. Amalija Skok, vsi ŠD Ptuj, vsi po 4 točke, 10. Mak Kovač ŠD Radenska Pomgrad 4 točke itd. Naslednji, tretji turnir bo v juniju. Silva Razlag Foto: Tomaž Kralj Z leve: glavni sodnik Boris Zlender, nosilci medalj do 12 let Mak Kovač, Nika Kralj in Aleks Jeršič, v ozadju Danilo Polajžer, direktor akademije BMP. torek • 19. maja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • Ocenjevanje vin in razvitje prapora Vinski letnik 2014: lahkoten, piten in z lepo izraženo cvetico Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice letos praznuje 18 let in ob polnoletnosti so 9. maja v dvorani na Grajeni društveniki razvili nov prapor. Ob tem so bila članom podeljena tudi priznanja z ocenjevanja vin, ki je bilo pred več kot mesecem dni. Društvo, ki šteje 140 članov, pokriva predvsem območje MO Ptuj in Destrnik. Prav tako pa ima člane z območja Haloz in drugih predelov Slovenskih goric. »Društvo je s svojim delom veliko prispevalo k razvoju vinogradništva in sadjarstva zlasti v prvih letih delovanja. Danes pa ima veliko vlogo v organiziranju pomembnih prireditev za razvoj turizma in družabnih srečanj ter povezovanju ljudi. Razveseljivo je, da je v društvo včlanjenih tudi kar nekaj mladih vinogradnikov,« je povedal predsednik društva Andrej Rebernišek. Izkupiček ocenjevanja: 26 zlatih in 45 srebrnih priznanj Ocenjevanje vin Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je bilo 21. aprila na Destrniku. Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 77 vzorcev, ki jih je poskusila in ocenila strokovna komisija z Antonom Vodovnikom na čelu. Komisija je po končanem ocenjevanju podelila 26 zlatih in 45 srebrnih priznanj. Ob Celje • Priprave na 48. MOS Kitajci z največjo skupinsko predstavitvijo 48. Mednarodni obrtni sejem MOS bo letos v Celju od torka do nedelje (8.-13. september 2015). Celjski sejem skupaj s partnerji tudi letos pripravlja številne novosti. tem je bilo izločenih šest vzorcev, povprečna ocena je bila 17,9 točke. »Posebnost našega ocenjevanja je, da izbiramo prvake med posameznimi ka- Foto: Andrej Rebernišek tegorijami vin; suha vina, pol-suha-polsladka, posebne kakovosti, rdeča vina, prvič pa smo izbirali tudi najboljšo zvrst,« je pojasnil Rebernišek. Tako je v kategoriji zvrst naziv šampiona prejel vinski vzorec Vinogradništva Rebernišek, slednje je prejelo najvišjo oceno tudi za modri pinot med rdečimi vini. Med suhimi vini je najvišjo oceno prejel sivi pinot Vinogradništva Lacko. V kategoriji vin z ostankom sladkorja je naziv šampiona prejel rumeni muškat Vinogradništva Plut. O vinskem letniku 2014 pa je Rebernišek, sicer specialist za vinogradništvo in sadjarstvo, dejal: »Glede pridelave grozdja je bil letnik eden izmed najzahtevnejših, saj vremenske razmere trti niso bile naklonjene. Kljub temu pa lahko govorimo o vinih z izraženo svežino. Vina so lahkotno prijetna, so pitna in z lepo izraženo sadno cvetico. Torej gre vsekakor zahvala kletarjem, da so kljub zahtevnim razmeram pridelala všečna vina, ki pa nikakor niso primerna za staranje.« Mojca Vtič Med drugim bodo posebno pozornost namenili lesu, za vse ljubitelje kampiranja pripravljajo prvo veliko razstavo kampinga in karavaninga. Posebno noto sejemskemu dogajanju bodo znova dodale skupinske predstavitve tujih gospodarstev in nove poslovne priložnosti, ki jih prinaša sodelovanje podjetnikov. Največjo skupinsko predstavitev za letos pripravlja Kitajska - v sejemski dvorani A bo mogoče obiskati Premium Brands from China (PB China). Razstavljavci bodo ponudniki strojne opreme, stekla in keramike, podjetja, ki delujejo na področju gradbeništva. Največ jih bo iz province Hebei, saj bo za skupinski nastop podjetnikov te province poskrbela njihova gospodarska zbornica. Posebno pozornost na letošnjem MOS-u bodo namenili lesu. Zakaj les? Kot opozarjajo strokovnjaki, je les sopotnik človeka skozi ves njegov razvoj. Je material, ki omogoča tehnološki razvoj z najmanjšim vplivom na človeka in okolje. S strokovnimi dogodki želijo podpreti in tudi čim prej realizirati akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji »Les je lep« in predstaviti možne poti do dviga višje dodane vrednosti lesnim izdelkom in storitvam. Cilj je torej povezovanje posameznih panog, graditev uspešnega sodelovanja ter iskanja novih mednarodnih povezav. MZ Lenart • Z osrednje proslave ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB slavnostni govornik 70 let od konca 2. svetovne vojne so z osrednjo proslavo 8. maja obeležili tudi v Slovenskih goricah, in sicer v Kulturnem domu v Lenartu. Združenje borcev za vrednote NOB Lenart je v sodelovanju z lenarško občino ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne pripravilo osrednjo proslavo za celotne Slovenske gorice. Slovesnosti se je kot slavnostni govornik udeležil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turn-šek. Zbrane pa je nagovoril tudi lenarški župan Janez Kramberger. Sicer pa je prireditev popestril zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovali Slovenskogori-ški pihalni orkester MOL Lenart, Orffova skupina učencev OŠ Vo- ličina, Mladinski pevski zbor OŠ Lenart, učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor - Podružnična šola Lenart ter Eva Kurnik in Katarina Leš. Po proslavi je sledilo družabno srečanje. Monika Levanič Majšperk • Zlata poroka Pol stoletja skupne poti za zakonca Kralj Zlatoporočenca Marija in Anton Kralj iz Grdine pri Stopercah sta po 50 letih skupnega življenja obnovila poročne zaobljube 9. maja v cerkvi na Ptujski Gori. Zlatoporočenca sta se spoznala preko Antonove sestre. Ko mu je ta pisala pisma v vojsko, mu je v pismih vedno poslala tudi Marijine pozdrave. Kasneje pa mu je Marija pričela pisati pisma tudi sama. Ko je leta 1960 Anton prišel iz vojske, je začel obiskovati Marijo tudi na domu in razvila se je ljubezen. Pet let kasneje sta se poročila. Zakonsko zvezo sta sklenila 24. aprila 1965 in ostala sta na kmetiji Kos, kjer sta sprva pomagala pri opravilih, nato pa kmetijo tudi prevzela in si tam ustvarila družino. Rodile so se jima tri hčere: Darinka, Marjana in Gelica, ki je ostala z njima na kmetiji. Danes slavljenca razveseljuje še šest vnukov, in sicer so to Biserka, Nataša, Romana, Sanja, Denis in Renato ter en pravnuk Mateo. MV Podravje • Odsek Draženci-Gruškovje Začetek gradnje avgusta, če ... Gradnja prvega dela avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje bi se po mnenju prvega moža Darsa Matjaža Kneza lahko začela avgusta. Do konca maja je pričakovati predlog sklepa strokovne komisije o izbiri izvajalca, pogodbo z njim bi lahko sklenili v juniju, nato pa bodo stekli vsi postopki, povezani s podpisom pogodbe. Knez je minuli teden na novinarski konferenci v Ljubljani sicer opozoril, da je to optimističen scenarij. Če bo prišlo do pritožb na razpis za izbor izvajalca, se bodo namreč stvari zamaknile. Je pa Knez prepričan, da bo izbor izvajalca glede na razpisne pogoje kljub morebitnim pritožbam obveljal, pri čemer je spomnil, da je Državna revizijska komisija že zavrnila zahtevek za revizijo postopka izbire izvajalca. Knez se je na prvi novinarski konferenci po treh letih dotaknil tudi drugih Darsovih investicij. Spomnil je na podpis pogodbe z avstrijskim Asfinagom o izgradnji druge cevi predora Karavanke, ki naj bi ga začeli graditi v drugi polovici 2017. (sta) Foto: Črtomir Goznik Foto: Arhiv 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 19. maja 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Rjavenje listov luštreka in peteršilja Z globalizacijo, željo po vsem lepem in razkošnem, kar nam prinaša Evropa, smo v Slovenijo dobili še enega novega škodljivca, ne boste verjeli, še eno muho - zelenino muho z latinskim imenom Philophylla heraclei L. (Euieia heraclei L.). Ta muha je sicer pri nas prisotna že več let, a do sedaj ni povzročala večje škode. Že v letu 2014, še huje pa letos, pa nam že pomladi popolnoma uniči liste luštreka, grdo pa napade tudi peteršilj in zeleno, kasneje pa tudi pastinak in divje kobulnice. Najprej opazimo manjše poškodbe po večini na listnih konicah. Potem pa se zelo hitro razlezejo v velike, rjave lise preko celih lističev. Odrasla muha je velika približno 5 mm, ima rdečkasto-rjavkast trup in črna krila z izrazitimi belimi lisami. Postavljena pa so skoraj pravokotno na trup, tako da muha tvori nekakšen trikotnik. Ze jajčeca zaleže pod povrhnjico lista, tam se hitro izleže ličinka. Takrat opazimo prve poškodbe. Ličinke se hranijo v listu do tri tedne, v tem trenutku so že zelo velike in se bodo kmalu zabubile v zemlji, ali pa so to že naredile. Naslednjo generacijo lahko pričakujemo čez dva meseca, če bodo razmere ugodne, pa jeseni še tretjo generacijo. Slednji dve naredita manj škode kakor ta spomladanska prva generacija. Kako ukrepati? Med kupljenimi pripravki je možno uporabiti samo pripravek na osnovi izvlečka drevesa neem z aktivno snovjo azadirahtin (Neemazal T). Pripravek je dovoljen tudi v ekološki pridelavi, ima pa vseeno tri dni čakalne, karenč-ne dobe. Uporabimo ga vedno pozno zvečer, vsekakor sonce ne sme več sijati. Prav tako pa temperature ob uporabi ne smejo biti nižje od 10 °C in višje od 30 °C. Priporočam čimprejšnjo "i* V* .31 6 8 10 N & 11 12 13 14 15 1 6 sobo Foto: Miša Pušenjak Značilne poškodbe na luštreku Maj Veliki traven Senčenje v poletni vročini uporabo, pripravku pa dodajte še pripravke iz izvlečkov morskih alg. Tretiranje ponovite po tednu dni. Poleti omenjene vrtnine natančno opazujte in ob pojavu prvih poškodb postopek ponovite. Tisti, ki ste navdušeni nad domačimi pripravki, lahko poskusite s pripravkom iz listov rabarbare, tretiranje pa ponovite trikrat v kratkem razmaku (5 dni). Endivijo sejemo pozno spomladi, še bolje pa uspevajo poletne setve Endivija je rastlina kratkega in hladnega dneva. Le takrat se lahko razvije v vsem svojem potencialu. V dolgem in vročem dnevu zelo rada požene v cvet, 17 2015 & _27_ # 28 • s. «e AVGUŠTIN ietrtek 29 30 31 "s V vmograOj pninemo S iknjoljenjem cot' wono5p8ri DognCMemo Z duSikom Ko;.™ travo m zastiramo Po majnoiii v sadovnjak pripeljema febe» m toHe opriSevanje Rebrno ticMr.^ »dia. Uq » ueffld crtjiiino 2 cm. ^^ l PODTALNI PLODOVI Krompir, korenja, p«a česen, čebula, redkev... PLODOVKE in SADJE Paprika, paraaiiriik, grah, fižol, vse vrs» sadja... LISTNATE RASTLINE Solate, motoviec. oh rov t. zet>e, cvitaea, blitva... tudi okusna ni tako. Zato se mi zdi povsem nepotrebno hitenje s setvijo endivije že v začetku maja. Najugodnejši termin za setev je povsem na koncu maja pa vse do sredine julija. Najbolje je endivijo gojiti na gredici, kjer je prej rasel zgodnji krompir ali zgodnje zelje in smo jo v ta namen v jeseni dobro pognojili s hlevskim gnojem ali kompostom. V tem primeru ni potrebno dodatno gnojenje. Pomembno je, da damo rastlinam dovolj prostora za rast in razvoj, da se ne tiščijo skupaj. Zato naj bo med vrstami endivije 40 cm prostora, v vrsti pa jo sadimo ali zredčimo na 30-40 cm. Poletne setve je zelo dobro zasenčiti, saj lahko vroči sončni žarki mlade rastlinice požgejo. Ravno zato sem sama bolj pristaš vzgoje sadik. Setvene plošče (multiplo-šče) s posejano endivijo v primeru vročega, sončnega julija nimamo na soncu, ampak jih imamo nekje v svetli senci, pod balkonom, na robu grmovja ali pa kako drugače zasenčeno. Direktno setev pa senčimo tako, da z ustreznim senčilom setve ne prekrijemo plosko, ampak senčilo dvignemo 30-40 cm nad tla z loki ali privežemo na nizke kole, palčke. Senčilo je lahko tudi nekajkrat preložena agrokoprena, vreče za krompir, svetlo blago. Posevek pa senčimo vse do prvega redčenja. Tako se nam setev tudi ne bo preveč izsuševala. Ob presajanju najprej zalijemo jamice, nato posadimo sadike. Prvič po presajanju vedno, brez izjeme, zali-jemo celo gredo, ne samo vrstic. Po možnosti tla takoj zastremo s pokošeno travo ali katero drugo ustrezno zastirko. Ravno zato je endivijo lažje vzgajati iz sadik. Tista, direktno posajena in potem presajena z golimi koreninami hitro pobegne v cvet. Prav tako pa direktno posejana in na razpolago več različnih sort, mnoge med njimi veliko manj uhajajo v cvet. Ena izmed takih je tudi natacha, seme se dobi tudi v nekaterih trgovinah, žal pa samo v večjih pakiranjih. Premalo pa poznamo in izkoriščamo visoko odpornost ko-drolistne endivije. Nepriljubljena je zato, ker se nekateri bojijo polžev, ki bi se skrili v narezljan KGZ obvešča in nakodran listni rob, a nimajo te endivije nič bolj radi kakor navadne. Predvsem pa mnogim deluje ta endivija zelo trdo, grobo. Pa ni res, njen list je zelo mehek, mehkejši kakor listi drugih sort, lepo se obeli, predvsem pa je veliko bolj odporna na vročino in jesensko vlago. Manj težav bo z njo, kakor si mislite. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak prepozno preredčena rada predčasno zacveti. Endivija je izmed vseh sola-tnic najbolj občutljiva na zbito zemljo. Rumenenje listnih robov je najpogosteje posledica tega, da tla niso ustrezno prezračena, prerahljana. Zato poskrbite, da bodo vedno rahla. Zelo je občutljiva tudi na nihanje vlage v tleh. Koreninske uši, ki se rade pojavijo na endiviji, so posledica premočnega gnojenja z dušikom, tudi z organskimi gnojili. Če se pojavijo, posevek večkrat zalijemo s kakšnim naravnim insekticidom, ki ga dobimo v trgovini ali pa si pripravimo pripravek iz listov rabarbare ali vratiča ali pa čaj iz pelina. Če se ta težava redno pojavlja, potem začnemo kar hitro po redčenju rastline zalivati z vodo, kamor smo za nekaj časa (najmanj 24 ur) namočili koprive. Pogosto gnitje rastlin en-divije (in radiča) je posledica preozkega kolobarja in ravno tako preobilnega gnojenja. Ko odstranimo oba vzroka, bo tudi teh težav manj. V zelo vlažnem, a toplem poletju in jeseni pa je dobro dokaj redno, tedensko škropljenje ali zalivanje posevka s kamiličnim, rmanovim, drob-njakovim čajem. Endivija sodi med vrtnine, kjer nimamo vrtičkarji na razpolago ravno veliko sort. Še vedno sejemo esakriol rumeno, ki je nekoliko zgodnejša in svetlejša sorta, ter eskariol zeleno endivi-jo, ki je zelo pozna sorta in prenese veliko nizkih temperatur. Najbolj priljubljena je dečkova glava, sorta, ki se zelo lepo tudi obeli. Edina novejša sorta na našem trgu je malan, odlična, zelo okusna srednje pozna sorta, ki jo ljudje še premalo poznajo, pa že ne vem več, kako dolgo se bo še lahko pri nas dobilo njeno seme. Seveda pa imajo vrtnarji Slovensko olivno olje Oljka že tisočletja uspeva v Sredozemlju, čeprav se njen pomen v pridelavi zelo spreminja. V Istro in druge predele Slovenije, do koder sega vpliv morja, so jo najverjetneje prinesli Feni-čani 600 let pr. n. š. V slovenski Istri se je oljkarstvo močno razmahnilo v 16. in 17. stoletju, na podlagi podatkov iz 18. stoletja pa lahko ugotovimo, da je bil pridelek približno takšen, kot ga imamo danes na 2000 hektarih oljk, kolikor jih raste v Sloveniji. V Sloveniji imamo zaradi svoje majhnosti, lege in tradicije možnost za doseganje vrhunske kakovosti olivnega olja, kar dokazujejo oljkarji, ki se iz mednarodnih tekmovanj vedno vračajo z obilico odličij. Kljub vsem priznanjem pa se lahko vrhunska olja slovenskih oljkarjev hitro zgubijo med množico tujih olj na policah, ki so ravno tako označena kot ekstra deviška olivna olja in so velikokrat vprašljive kakovosti. Vse to je spodbudilo oljkarje, da so začeli razmišljati o večji kakovosti, ki je bila definirana v specifikaciji za geografsko (zaščiteno) označbo porekla - ekstra deviško olivno olje slovenske Istre. Slovenija nam je dodelila certifikat zaščitenega geografskega porekla v letu 2002, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla (EDOOSI ZOP) pa je tudi prvi slovenski proizvod (2007), ki je bil vpisan v evropski Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. Zaščitena označba porekla je najvišja oblika zaščite nekega izdelka, saj mora zagotavljati večjo kakovost in značilnost območja, vsi postopki pridelave, predelave in priprave za trg pa morajo potekati na jasno opredeljenem geografskem območju. V specifikaciji so jasno opredeljena pravila pridelave, predelave, kakovost in sledljivost. Za pridobitev certifikata za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla so natančno določeni pogoji glede količine pridelka, sortne sestave, varstva, obiranja, skladiščenje oljk in olja ter predelave s ciljem doseganja čim višje kakovosti. Zaradi vseh omejujočih postopkov pri pridelavi in vseh preverjanj kakovosti (kontrola količine, kakovosti) so to olja, ki dosegajo vrhunsko kakovost, še zmeraj pa so krepko premalo cenjena. Deviško olivno olje je cenjeno zaradi primerne sestave ma-ščobnih kislin z visoko vsebnostjo enkrat nenasičene maščob-ne kisline (oleinske). Poleg idealne sestave maščobnih kislin je posebnost ekstra deviškega olivnega olja tudi visoka vsebnost antioksidantov, ki delujejo samozaščitno tako v olju kot tudi v našem telesu. Zaradi vsega navedenega je iz zdravstvenega vidika priporočljivo nadomestiti vso dodano maščobo z olivnim oljem. Z uživanjem olivnega olja zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja, tveganje za pojav nekaterih rakastih obolenj, priporočljivo pa je tako v mladosti kot tudi v starosti. Poleg navedenega ima še številne pozitivne učinke. Seveda so med posameznimi ek-stra deviškimi olji lahko zelo velike razlike v kakovosti, razlike pa so tudi v vsebnosti nekaterih koristnih sestavin olivnega olja, kot so polifenoli in tokoferoli. Olja najvišje kakovosti vsebujejo tudi večje količine teh za zdravje zelo pomembnih snovi. Mag. Viljanka Vesel, KGZS - Zavod Nova Gorica torek • 19. maja 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene Na začetku današnjih glasbenih novic vam najprej ponujamo dobro novico, 2. julija bo v ljubljanski Hali Tivoli nastopila ena izmed največjih in najbolj priljubljenih ameriških rock skupin vseh časov, TOTO. Če omenimo samo nekatere njihove največje uspešnice, kot so Africa, Rosanna, Hold the line in I will remember, je jasno, da se nam obeta veličasten glasbeni dogodek, ki ga vsi ljubitelji dobre glasbe seveda ne smemo zamuditi. Zasedba TOTO se lahko pohvali s kar šestimi prestižnimi nagradami grammy in odlično prodajo svojih plošč, ki so jih po vsem svetu prodali več kot 35 milijonov. Člani zasedbe Steve Lukather, David Paich, Steve Por-caro in Joseph Williams so v marcu izdali tudi novi album z naslovom TOTO XIV, ki je njihov prvi studijski izdelek po desetih letih. 21. maja bo zasedba TOTO v Glasgo-wu na Škotskem pričela svojo veliko koncertno turnejo, v sklopu katere bo prvič nastopila tudi v Sloveniji. Posebni gostje na koncertu bodo člani naše odlične vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile. ®®® Slavni ameriški kitarist Slash (Saul Hudson) v teh dneh predstavlja svoj novi videospot za skladbo Beneath the Savage, ki jo najdemo na njegovem solo albumu iz leta 2014. World on Fire. Glasbenik je ob tem v intervjuju za televizijsko mrežo CBS z besedami »nikoli ne reci nikoli« dopustil možnost, da očeta). Letos pa namerava sin tega legendarnega country glasbenika knjigo o svojemu očetu izdati še v prenovljeni žepni izdaji in v njej še bolj razkriti očetovo človeško plat. Johnny Cash je v svoji izjemno bogati karieri, ki so jo zaznamovali številni vzponi in padci, prodal več kot 50 milijonov plošč. Pevec, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal z uspešnicami, kot so Ring of fire, I walk the line in Folsom prison blues je po dolgotrajni bolezni umrl leta 2003. ®®® Po treh letih premora se z novim studijskim albumom na svetovno glasbeno sceno vrača priljubljena angleška pevka Joss Stone. Album z naslovom Water for your soul naj bi namreč izšel 17. julija. Prvi najavni singel z novega albuma bo skladba z naslovom The answer, ki jo je napisal reggae glasbenik Dennis Bowell. ®®® Seznam skladb na albumu Water for your soul: 1. Love me 2. This ain't love 3. Stuck on you 4. Star 5. Let me breathe 6. Cut the line 7. Wake up 8. Way oh 9. Underworld 10. Molly town 11. Sensimilla 12. Harry's symphony 13. Clean water 14. The answer Janko Bezjak Toto Foto: splet se zasedba Guns'N'Roses ponovno združi. Kljub temu pa je verjetno še dolga pot do takrat, ko bomo lahko na odru ponovno skupaj videli takšna legendarna glasbenika, kot sta Slash in Axl Rose. Njun zadnji skupni nastop se je zgodil daljnega leta 1993 v Buenos Airesu. Najbližje ponovni združitvi so bili leta 2012, ko so bili sprejeti v Dvorano slavnih rock'n'rolla. Slash, ki je predlani razprodal halo Tivoli, bo 26. junija nastopil v zagrebški dvorani Šalata. Za nastop v Zagrebu, ki na njegovi turneji sprva sploh ni bil predviden, pa se je odločil sam. ®@® Leta 2012 je John Carter Cash, sin Johnnyja Casha, izdal knjigo o svojem očetu z naslovom House of Cash: The legacies of my father (Hiša Cashevih: Zapuščine mojega 1. P 2. CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI 3. I REALLY LIKE YOU - CARLY RAE JEPSEN 4. FIRESTONE - KYGO 5. ARE YOU WITH ME - LOST FREQUENCIES 6. LET ME DOWN EASY - SHEPPARD 7. HOLD MY HAND - JESS GLYNNE 8. PRAY TO GOOD - CALVIN HARRIS/I 9. KING - YEARS & YEARS 10. HOLD BACK THE RIVER - JAMES I 11. AIN'T NOBODY(LOVES ME BETTER JAEHN feat. JASMINE THOMPSON Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak FELIX To je to Sodobna literatura Dandanes je pisana beseda tako pogosta, da ji že dolgo več ne posvečamo veliko pozornosti. Digitalne pisarije ne predstavljajo nikakršnih stroškov, papir in tisk pa komaj omembe vredne. Posledica tega je eksplozija tiskovin in med drugim tudi poplava neumnih, nekakovostnih ter velikokrat povsem nepotrebnih knjig, zloženk, prispevkov, revij in še česa. Večina takšne »literature« pade v kategorije življenjski stil, samopomoč ali splošni življenjski nasveti. Neštete revije in knjige, ki so na žalost namenjene predvsem ženski populaciji, tem brez vsakršnih zadržkov perejo možgane z neskončnimi za lase privlečenimi, če temu lahko sploh tako rečemo, nasveti. Od tega, kako (ta te-den)s pomočjo čokolade zgubiti telesno težo, do tega, kako zapeljati moškega svojih sanj, z njim manipulirati, ga zadovoljiti v postelji in kuhinji ter ga posledično tudi obdržati in prepričati, da vam obljubi večno zvestobo. Predvsem o slednji tematiki se najde največ zapisanega in tako lahko v prav vsaki knjigarni brez težav najdete na desetine knjig z navodili kako biti v razmerju, kako ga vzdrževati in ohraniti ter kako v vsem skupaj biti srečen. Mar ni škoda papirja, časa in človeškega in-telekta za takšne neumnosti? Saj vendar ni nikakršnega čarobnega pravila, po katerem naj bi delovali človeški odnosi. Morebiti se bo slišalo naduto, ampak vsaj kar se mene tiče, naj si vsak ureja svoje življenje, kakor mu ustreza. Če že obstaja kakšen recept za uspešna razmerja, je po mojem mnenju to zgolj zdrava komunikacija ... Med dvema, tremi, petnajstimi. Povsem preprosto, kajne? Morda, vendar se zagotovo ne sliši tako udarno kot 10 trikov, s katerimi bo vaš ljubimec postal vas mož. Kako naj bi takšna neumnost naša življenja olajšala v primerjavi z iskrenim pogovorom mi ostaja nerazumljivo. Matic Hriberšek Naj tfzggfofiica, -aty i/zgojitMj Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice? Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj. Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali. www.tednik.si Naslov vrtca: Vaše ime in priimek: Vaš naslov: i Naročite z brezplačno prilogo v Štajerski TV Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ___________"acS.______ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj t. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 20 ŠtajerskiTEBlUK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 19. maja 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK kremna juha, zelena zelenjavna vampi, pražen lignji po tržaško, juha z zdrobovimi juha, kotleti na špageti po bolonjsko, solata s klobasami, enolončnica s krompir, ocvrta ocvrt krompirček, cmoki, ocvrt žaru**, polenta zelena solata, narezanimi na kocke, svinjskim mesom, akacija tatarska omaka, piščanec, riž, na žaru, pečena sladoledna kupa polnozrnat kruh, češnjev biskvit* sadna solata paradižnikoca solata, zelenjava, sladica sladoled jagodna rolada Češnjev biskvit / Sestavine: 3 jajca, 10 žlic moke, 10 žlic olja, 5 žlic sladkorja, 5 žlic rjavega sladkorja, 1 pecilni prašek, 1 vanilijev puding, 1 liter izkoščičenih češenj ali višenj. (Sicer še ni sezona češenj, ampak zadnjič smo pri nas imeli inventuro v zamrzovalniku - in tam smo našli zamrznjene češnje. Bile so še užitne ... Nekih vitaminov najbrž niso imele, okus pa je še bil.) Sladkor in rumenjake penasto umešamo, dodamo moko s pecilnim praškom, olje, vanilijev puding, na koncu pa narahlo vmešamo sneg iz beljakov. Pekač namastimo, potresemo z drobtinami, naložimo vanj najprej češnje ali višnje, čez pa prelijemo biskvitno maso. Pečemo pri 175 stopinjah. Kolač zvrnemo iz modela (da so češnje na vrhu) in prelijemo s čokoladno glazuro. Kotleti na žaru Sestavine: 1 kg svinjskih kotletov; marinada: 2 žlici sojine omake, 3 žlice olja (če imate olivnega, samo 2 žlici), 1 žlička limoninega soka, 3 žlice blagega kečapa, 2 žlici worcesterske omake, 2 žlici rjavega sladkorja (lahko manj), po želji ščepec pehtrana. Zmešamo vse sestavine za marinado in z njo namažemo kotlete. V hladilniku jih mariniramo vso noč. Drugi dan jih spečemo na žaru. Priloga: polenta na žaru. Polento skuhamo v vodi, ki smo ji dodali zelenjavno jušno kocko. Naj bo nekoliko trša kot ponavadi. (Vodo, v kateri jo bomo kuhali, lahko odišavimo s svojimi najljubšimi zelišči.) Vlijemo jo v model in pustimo, da se dobro ohladi in strdi. Narežemo jo na rezine, in ko smo na žaru končali kotlete, polento narahlo premažemo z oljem in jo na hitro popečemo. Zraven ponudimo solato ( grško ali kumarično z jogurtovim prelivom). Pod drobnogledom ZPS • ZPS test oblačil za tek Oblačila za tek kupujte s premislekom Seveda lahko tečemo v povsem običajnih oblačilih, da so le dovolj udobna, a številni si nadenejo hlače in majice, ki so jih namensko razvili za tek. Kaj je značilno zanje, so preverili na ZPS. Tek je povezan z naporom, telo pa se nanj odzove s potenjem. To pa upoštevajo tudi proizvajalci tekaških oblačil, ki pri izdelavi oblačil upoštevajo tudi intenzivnost vadbe športnikov, ki so jim oblačila namenjena. Vrhunski športniki imajo seveda najzahtevnejše treninge, oblačila, ki so jim namenjena, pa so najdražja. Dejavnejši rekrea-tivci tečejo praktično vsak dan, zato po zahtevah ne zaostajajo veliko za njimi. Najštevilčnejši pa so tisti, ki pogosto tečejo, ukvarjajo pa se tudi z drugimi dejavnostmi, kolesarijo, smučajo, planinarijo. Ti ne iščejo oblačil, ki bi bila namenjena samo teku, morajo pa ta kljub temu zadostiti tudi zahtevam tega športa. Vendar tudi številni rekreativni športniki vedo, da če bi imeli na sebi oblačila iz naravnih materialov, na primer iz bombaža, ki hitro vpija vlago, bi se med tekom napojila z znojem, mokra oblačila pa hladijo telo in lahko bi se prehladili. Ohladile bi se tudi mišice, kar vpliva na zmanjšanje telesne zmogljivosti. Za potrebe tega športa so se zato uveljavila oblačila, izdelana iz materialov, ki skrbijo za prenos vlage s kože na površino oblačila. Zračna struktura pletiva omogoča, da znoj prehaja na zunanjo stran oblačil, kjer izpari, telo in oblačila pa ostanejo suha. Izbira tekaških hlač je pestra, cene raznolike -kako torej izbrati prave zase? Zagotovo je na prvem mestu udobje in nanj v veliki meri vpliva kroj. Nekateri imajo radi kroje z višjim pasom, drugi izbirajo samo nizko krojene modele. Tudi dodani vstavki, na primer vzdolž stegenskih mišic, so lahko nekomu všeč, drugemu pa ne. Nekateri vstavki pa so obvezni, na primer tisti v koraku. Otip hlač je odvisen od uporabljenega materiala, vrste in debeline preje in tehnološke obdelave vlaken, pa tudi od vzorca pletiva. Finejši, tanjši materiali so mehkejši in zato prijetnejši za noše- Nasvet ZPS Ko izbirate primerne hlače zase, upoštevajte, kako pogosto tečete, kako močno se potite in v kakšnem vremenu jih boste nosili. Pa še nekaj: okusi ljudi glede kroja so različni, poleg tega vsak kroj ni za vsako postavo. Razlike so tudi v številkah, zato hlače, če je le mogoče, pred nakupom pomerite. nje. Zelo pomemben je tudi delež elastana. To so elastične niti, ki omogočajo, da se hlače lepše prilegajo različnim postavam in kljub oprijetemu kroju ne ovirajo gibanja. Za prijeten občutek pa nista pomembna le kroj in material, ampak tudi šivi. Najbolje se obnesejo ploski šivi, ki jih na koži skoraj ne čutimo, zato je takšno oblačilo kakovostnejše. Hlače za tek imajo pogosto v predelu pasu ali zadaj na ledvenem delu majhen žep. Tak žepek je zagotovo praktičen, saj kljub majhnosti zadostuje, da vanj shranimo ključe kolesa ali avtomobila, s katerim smo se pripeljali na izhodišče teka. Dobro počutje med tekom je odvisno od materiala in struk- Za večjo varnost Na ZPS svetujejo, da če tečete tudi v temi ali ob slabi vidljivosti, so vsekakor priporočljivi živobarvni vstavki na hlačah, še bolje pa odbojni trakovi, znaki in simboli, ki povečujejo vidnost in s tem varnost, zlasti kadar tečete po prometnih cestah in poteh zunaj naselij. ture pletenja, ki določata, kako učinkovito je odvajanje vlage in toplotna regulacija telesa, materiali pa so lahko obdelani tudi z UV-zaščito, kar je lahko koristno, ko so sončni žarki močni in tečemo ob urah, ko je UV-indeks visok. Nekateri izdelki imajo tudi antibakte-rijsko zaščito, ki zmanjšuje razvoj bakterij in preprečuje nastajanje neprijetnega vonja. A vsaka izboljšava pomeni višjo ceno. Razlike v velikosti -vzemite si čas in jih pomerite pred nakupom Proizvajalci morajo pri oblikovanju hlač upoštevati razlike med obliko in velikostjo moškega in ženskega telesa, zato izdelujejo modele za oba spola. Tako kot pri vsakodnevnih oblačilih so tudi pri teh razlike med številkami različnih znamk, če so proizvajalci iz različnih držav. »Vzrok je v tem, da velikostne številke, s tem pa tudi mere oblačil, temeljijo na meritvah prebivalcev. Razlike lahko pričakujemo tudi v višini sednega dela, v širini pasu in/ali v tem, kako se nam bodo hlače prilegale v pasu,« je poudarila strokovnjakinja ZPS Dušica Breskvar. Foto: Splet torek • 19. maja 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da spomini sicer zbledijo, slike in napisi pa ostajajo še naprej; čeprav so še tako kontrastni in nasprotujoči, so del naše polpretekle zgodovine, ki je ni mogoče potvarjati ali spreminjati. Govori se... ... da so slovenski vrtič-karji najbolj vznemirjeni, če se na vrtu pojavi požrešni slinasti polž ali pa Mra-mor. ... da smo v minulih prazničnih dneh lahko slišali tudi nekoliko posodobljeno pesmico Počiva jezero v tihoti z aktualiziranim refrenom: ko bo svoboda zasijala in se bo vrnil naš denar! ... da bi naš parlament moral zasedati ob dela prostih dnevih - ob nedeljah, praznikih in ponoči. Če od zasedanj že ni nekih pravih koristi, bi vsaj elektriko plačevali po nižji tarifi. ... da če bi poslanci z minimalno večino sprejeli predlog sindikatov za novi delovni čas in minimalno plačo, bi kljub vsem dodatkom za njihovo trpljenje in številnim privilegijem ostali praznih rok. ... da na letošnjih proslavah ni bilo videti poslancev Foto: Tajno društvo PGC in delavcev s Poetovionske-ga na začasnem delu v Emo-niki. Menda zato, ker imajo do parlamentarnih volitev in ponovnega zbiranja političnih točk še dovolj časa. ... da so verniki na Brezjah aktualizirali svojo molitev: Oče naš, daj nam danes naš nekdanji kruh in ne pelji naših pastirjev v skušnjave, da bodo lahko vrnili svoje dolgove. Vroča linija Radia Ptuj Dopolnilne dejavnosti na kmetiji -Priložnosti ali ovire? Ta četrtek ob 16. uri z Marijo Slodnjak. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Matej Stegar Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Sončni zahod nad Ptujskim jezerom. Fotografirano z jeza pri Mar-kovcih,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal njen avtor Matej Štegar. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 6 5 4 9 6 9 8 7 8 3 2 6 1 3 9 5 7 4 1 1 2 8 7 9 5 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©©© €€ O Bik VV ©© €€ GGG Dvojčka V ©©© € OO Rak vvv ©© € OOO Lev VV ©©© €€ O Devica V ©© €€€ OO Tehtnica VVV © €€ OOO Škorpijon VV ©©© €€€ O Strelec V ©© €€€ OO Kozorog VVV ©© €€ O Vodnar VV © €€ OOO Ribi VVV ©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 19. do 25. maja 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 19. maj 8:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: Teden ljubiteljske kulture, predstave Gledališko-lutkovne sekcije, Teatra III in gledališkega studia, ob 19. uri predstava Pepelka-Pepelka-Pepelka 10:00 Ptuj, Mestni trg: Parada učenja, Ljudske univerze Ptuj Sreda, 20. maj 9:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: Pohod po Močeradovi poti 09:45 Ptuj, Mestni trg: 3. unescov ASP tek mladih 18:00 Poljčane, Razvojni center narave: odprtje razstavnega prostora lokalnih izdelkov Četrtek, 21. maj 8:00 Ptuj: Teden vseživljenjskega učenja LU Ptuj; test hoje na 2 km Zavoda za šport, predavanje Zdrav življenjski slog LU ob 10.00, pogovor ob knjigi Brskanje z Vinkom Moderndorferjem v DomuKulture 8:30 Ptuj, parkirišče ob ŠC Ptuj: 6. srečanje GO-CARGO, Bo, kar bo!, ekstramobili, udeleženci iz OŠ Slovenije in Hrvaške 9:00 Poljčane, Razvojni center narave: seminar o medovi-tih rastlinah 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: Veliki pok za šole in izven ob 9.30 in ob 11.00 10:00 Ptuj, minoritski samostan: 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, slovesnost ob uradnem odprtju, 14:00 okrogla miza o dopolnilnih dejavnostih, med 10. in 18. uro v Narodnem domu delavnice domače obrti, v vinoteki Zlati grozd bo Dan Haloz-Dobrote iz Haloz 13:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice I. Potrča: srečanje revije Mentor na temo Otroška in mladinska književnost ter odrasli, ob 60-letnici Mladinskega oddelka, predstavitev zgodovine, branje s pravljičarko Vesno Radovanovič v pravljični sobi ob 9.00 14:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: srečanje turističnih podmladkov Tkanje prijateljstva z nitkami turizma 18:00 Ptuj, Gimnazija: predavanje in razgovor z dr. Albertom in Leonido Mrgole, Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, LAS za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj 19:00 Ptuj, dom krajanov na Bregu: letni koncert Mešanega PZ DU Ivana Rudolfa Breg, Ansambel bratov Belšak in komorni zbor Glasis, KUD Markovski zvon Petek, 22. maj 7:00 Slovenska Bistrica, PGD: krvodajalska akcija, do 11.00 9:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, celodnevni dogodek 9:00 Žetale, OŠ: zaključek mednarodnega projekta Co- menius, Za nas gre, za Evropo gre 10:00 Ptuj, Minoritski samostan: 26. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, do 24. maja; strokovni posvet o Mreženju na podeželju v Narodnem domu; ob 11.00 podelitev priznanj likovnega natečaja Pod krošnjo stare oljke, dan šol in vrtcev, delavnice domače obrti, Dan Lepoglava in dan odprtih vrat društva Poetovio LXIX s predstavitvijo rimske dediščine 10:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: predstavitev centra 11:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo: Pomlad na Turniščah Biotehniške šole, odprtje razstave, Pesem za drevo, voden ogled po razstavi ob 15.00 13:00 Janežovci: 17. občinski praznik občine Destrnik, odprtje igrišča na mivki in turnir v odbojki 18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 17. občinski praznik občine Destrnik, srečanje ljudskih pevcev 18:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: Teden ljubiteljske kulture, dobrodelni koncert Cvet na dlani, za OŠ dr. Ljudevita pivka 19:00 Poljčane, dom krajanov: prireditev Ne smejte se, umrl je klovn 19:30 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana: letni koncert KUD Vivere, gostje Obrtniški PZ Pavza 20:30 Jelovec pri Makolah, Kavklerjeva klet: jubilejni 10. Urbanov koncert, Oktet Planika in vokalna skupina Sotelia, vinska kraljica Sandra Vučko Mestni kino Ptuj Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. maj: 17:00 Mimin na Azurni obali; 19:00 Prava nota 2; 21:00 Čudesa. Sobota, 23. maj: 10:00 Kino vrtiček: Animateka za otroke. 22 Štajerski FEDNIK Od tod in tam torek • 19. maja 2015 Podlehnik • 20. regijsko preverjanje ekip prve pomoči CZ in RK Najboljša je bila ekipa MO Ptuj I, drugi Majspercani Na 20. izbirnem regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa v Podravju, ki je bilo minulo soboto v Podlehniku, je prvo mesto osvojila ekipa MO Ptuj I, pred ekipama občine Majšperk in krajevne organizacije RK Majšperk. Jubilejno 20. preverjanje, ki je potekalo pri osnovni šoli v Podlehniku, so pripravili ptujska izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Rdeči križ Slovenije - območno združenje Rdečega križa Ptuj in Območno združenje RK Ormož v sodelovanju z občino Podlehnik. Kot je pojasnil glavni koordinator aktivnosti Dragomir Murko, vodja ptujske izpostave uprave RS za zaščito in reševanje, je tekmovanje potekalo na štirih delovnih in petih predstavitvenih mestih: »Na ta način ure- sničujemo željo približati prvo pomoč javnosti ter občanom prikazati delo in poslanstvo ekip prve pomoči, obenem pa članom ekip omogočamo preizkus znanja v reševalnih aktivnostih. Tematika letošnjega regijskega preverjanja je bilo preverjanje delovanja in usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK v nudenju prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo območje regije in širše države. Vsaka ekipa je usposobljenost in znanje prikazala pri dajanju prve pomoči poškodovanim v različnih situacijah, saj je leto 2015 posvečeno tematiki Posredovanje ob naravnih nesrečah neurje in plazovi, oziroma nesrečam, ki se pogosto dogajajo in imajo za posledico poškodbe ljudi, množične nesreče ali množične prireditve.« Poleg samega preverjanja usposobljenosti sodelujočih ekip prve pomoči CZ in RK je bil namen letošnje prireditve v Podlehniku tudi predstavitev dejavnosti organov, organizacij, enot in služb, ki sodelujejo pri nalogah zaščite, reševanja Foto: Dragomir Murko Tematika regijskega preverjanja v Podlehniku je bilo nudenje prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki lahko prizadenejo regijo in državo. Foto: Dragomir Murko in pomoči. Zato so med preverjanjem potekale predstavitve dejavnosti in opreme gasilcev, potapljačev, civilne zaščite, policije, RKS, službe nujne medicinske pomoči, radioamaterjev ter drugih, ki sodelujejo pri nalogah zaščite in reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. Splošna ocena organizatorjev je, da so bile vse sodelujoče ekipe dobro pripravljene, ker pa je zadnja leta vse več naravnih in drugih nesreč, bi bilo prav, da bi ekipe prve pomoči CZ in RK ustanovili tudi v drugih občinah na območju Podravja. Sicer pa je po pričakovanju največ, kar 4095 točk in s tem prvo mesto, osvojila ekipa MO Ptuj I, druga je bila ekipa občine Majšperk (3905 točk), tretja krajevna organizacija RK Maj-šperk (3895 točk), 4. MO Ptuj II, 5. Krajevna organizacija RK Cirkulane, 6. Območno združenje RK Ormož in 7. Občina Markovci. Izven konkurence pa je sodelovala še ekipa Krke Tovarne zdravil Novo mesto. Prvouvrščena ekipa MO Ptuj si je s tem priborila pravico sodelovanja na državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, ki bo predvidoma 3. oktobra v Murski Soboti. M. Ozmec Radenci • 35. Maraton treh src Ples Pričakovano zmagoslavje kenijskih tekačev Ana in Ivan brez počitnic V Radencih je bilo tudi na letošnjem, že 35. Maratonu treh src, živahno od ranega jutra. Kljub rahlemu rosenju se je nepretrgana kolona avtomobilov zgrinjala na parkirna mesta izjemno priljubljenega zdraviliškega centra severovzhodne Slovenije, množice pohodnikov in tekačev pa so se z izjemno voljo in navdi- hom pričele pripravljati na tekmovalno-rekreativne preizkušnje, ki so bile pred njimi. Po podatkih organizatorjev se je na štartno-ciljnem mestu pojavilo okoli 6000 tekačev, k njim pa je treba prišteti še 2220 pohodnikov, ki so se odpravili na 25. Pohod treh src. Tokrat za spremembo na teku ni bilo predsednika RS Boruta Pahorja, med udeleženci pa je med drugimi bilo zaslediti odlično razpoloženega in atletsko dobro pripravljenega ministra za kmetijstvo Dejana Židana. V tekmovalnem delu so po pričakovanju slavili kenijski tekači, tako v moški kot tudi ženski konkurenci na 42 in 21 kilometrov, zelo solidne uvrstitve pa so dosegli tudi pomurski tekači. Dejan Pre-indl (34:49) in Katja Baša (42:04), ki sta zastopala barve ekipe Prevozi bolnikov Bratonci, sta slavila na 10 km, Beltinčanka Katja Vrdjuka (20:56), ki je tekla v dresu AK Velenje, pa je bila najhitrejša v teku na 5,5 km in se veselila že šeste zmage v Radencih. Kenijski tekači so odnesli vsa štiri prva mesta v tekih na 42 in 21 kilometrov. Na najdaljši preizkušnji je v moški konkurenci slavil Silas Kiprono Too (2:16:20), med ženskami pa je bila najhitrejša Jepku-rui Biwot Gladys (2:4014). Polmaraton je dobil Abel Kibet Rop (1:04:03) in med ženskami Hellen Jepkosgei Kimitai (1:16:16). Najuspešnejša Slovenca na 42 km sta bila Mitja Kosovelj (2:20:20) in Jasmina Jelovšek (3:18:11), ki sta zasedla četrti mesti v svoji konkurenci. Za slovenske tekače je bil najpomembnejši tek na 21-km razdalji, ki je prinašal državne naslove. Prvaka sta postala Robert Kotnik (1:10:32) in Lea Einfalt (1:25:25), sicer slovenska smučarska tekačica. V teku na 5,5 kilometra je zmagal Jan Brešan (16:33), med paraplegiki pa je 21-km preizkušnjo prvi premagal Marko Sever (33:59). Niko Soštarič Ana Ekart in Ivan Jarnec sta 27. aprila nastopila na evropskem prvenstvu v standardnih plesih v glavnem mestu Molda-vije Kišinjevu in zasedla 28. mesto. »Z najinim nastopom sva zelo zadovoljna. Tudi rezultat je v redu, saj bova v kategoriji starejših mladincev tekmovala še dve leti. Bila sva med najmlajšimi pari in si pridobila ogromno izkušenj. Tekmovalo je 47 plesnih parov iz več kot 20 držav. Vesela sva tudi, ker sva premagala Kacperja Czajko in Oliwio Drozdz, par, ki je bil na lanskem svetov- nem prvenstvu v najini kategoriji tretji,« sta povedala Ana in Ivan. Državna prvaka Jure Bergant in Ana Mesec sta si delila 18. do 19. mesto. Po nekajdnevnem odmoru sta nastopila še na tekmi v Sarajevu. V standardnih plesih sta osvojila 6., v latinskoameri-ških pa 9. mesto. V letošnjem letu načrtujeta še nastope na nekaj turnirjih (Madžarska, Italija in Bosna in Hercegovina) in si z dobrimi uvrstitvami priboriti nastop na svetovnem prvenstvu v Ri-miniju sredi julija. Ur torek • 19. maja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Ormož • Medobčinski kviz Preprečevanje nezgod in prva pomoč PTUJSKA TELEVIZIJA Foto: Arhiv OZRK Ormož Mladi so se pomerili na kvizu z naslovom Preprečevaje nezgod in prva pomoč, s čimer so obeležili teden Rdečega križa Slovenije. PROGRAMSKA SHEMA PeTV Torek 19.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Sala. da se ti zrola: Glasbeno izobraževanje -Katice 10:30 Pregled tedna, pon 10:55 Monra, non. 11:20 Regilv Ormož, pon. 12:25 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:00 Info kanal 18:00 Kuhinjica 18:20 Sekvenca, 20. oddaja, pon. 18:40 Glasbeni predah 18:50 Ptujske odrske deske, 22. oddaja, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 49. oddaja, pon. 19:55 Kuhinjica, oon. 20:20 Otvoritev Ptujske» podhoda 20:35 Cista umetnost, 44. oddaja, pon. 21:05 Sekvenca, 20. oddaja^ pon. 21:25 Pomembni mejnik------ 21:55 Info kanal www.petv.tv Spremljati du bhkatiili uT2 in SI0L1V Sreda 20.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pnn. 9:50 Sola. da se ti zrola: Glasbeno Izobraževanje -Katice, pon. 10:35 Gostilna »Pr Francet«, pon. 11:35 Modro, pon. 12:00 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:30 Info kanal, pnn. 16:45 Kuhinjica 17:10 Sreda v sredo. 5. oddaja ISI teto rakavo: Peter Pribožič 19:00 Otvoritev Ptujskega podhoda, pon 19:15 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. pon 19:30 Glasbena 8 (sin), 49. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Cista umetnost, 44. oddaja, pon. -■jr-- ■ ■ „„„ 21:00 Povabilo na kavo: Peter Pribožič, pon. nase zgonovine, pon. 21=30 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Ren TV Gorišnica 23:30 Inn kanal Jek21.5. Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:00 RegiTV Gorišnica, pon. 11:00 Pomurski tednik, pon. 11:50 Modro, pon. 12:15 Sreda v sredo, 5. oddaja, pon. 13:05 Info kanal 17:15 Kuhinjica 17:40 Glasbena Arena: Lea Likar, pon. 19:15 Cista umetnost. 44. oddaja, pon. 19:45 Otvoritev Ptujskega podhoda, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasba za vse, 9. oddaja, pon. 21:00 Sekvenca, 20. oddaja, pon. 21:20 Povabilo na kavo: Peter PribožiC, pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal V tednu Rdečega križa Slovenije so v Ormožu pripravili medobčinski kviz, ki se ga je udeležilo deset ekip iz osnovnih šol Velika Nedelja, Ormož, Ivanjkovci, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter podružnice Podgorci. »Ekipo so sestavljali trije učenci, teste so reševali posamično, seštevek točk pa je prinesel ekipi uvrstitev. Naslov kviza Preprečevanje nezgod in prva pomoč je bil izbran že na jesenskem sestanku z mentorji mladih članov Rdečega križa in izhaja iz temeljnega poslanstva Rdečega križa. Ekipe so bile v znanju zelo izenačene, prvo mesto sta si delili prva ekipa OŠ Sveti Tomaž in OŠ Ormož, drugo mesto sta si de- Mali oglasi lili druga ekipa OŠ Sveti Tomaž in OŠ Ivanjkovci, tretji so bili učenci prve ekipe OŠ Središče ob Dravi,« je postregla z rezultati Maja Botolin Vaupotič iz ormoškega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. V tednu Rdečega križa so organizirali tudi voden ogled ormoškega grajskega parka in preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola ter sladkorja v krvi v Ormožu in pri Svetem Tomažu. MŠ RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si STORITVE ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. df ŠPORTNE NOVICE " vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 t www.radio-ptuj.si PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAMO telico simentalko, tik pred telitvijo. Tel. 051 213 757. PRODAM smrekove sušice - fižolovke in okroglice za konjske ograje. Dostava na dom, tudi manjše količine. Tel. 02 818 23 23 in 041 841 385. KUPIM traktor Zetor, Ursus, IMT, Deutz, Univerzal, Štore, AGT, Tomo Vin-kovič in priključke. Telefon 031 851 485. NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. OBRAČALNIK SIP 220, kot nov, prodam. Telefon 051 316 591._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 j Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke pet let že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. V SPOMIN Martinu Bratušku IZ CIRKULAN 45 10. 8. 1949-19. 5. 2010 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žena Zinka, hči Marjana in sin Dušan z družinama ter vsi drugi, ki te pogrešajo SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8 = 98,2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si ŠtžgenAko, budilka VAMI 1 NR 1 DELU Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkaiji! Ta petek se bo med 8. in 9. uro v prostorih Slimer centra Kristjan Šmid preizkušal kot maser pod mentorstvom Alenke Periiač. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si! Slimer center 747 600 www.radio-tednik.si 08:00 Kronika iz občine Destmik 10:30 Utrip ¡2 Ormoža 11:30 SKL 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Koncert - Pesem pomladi 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV SIP Glasbeni večer v Gerečji vasi Polje, kdo bo tebe ljubil 2/2013 SKL video strani Slarše-Otvoritev vaškega središča Koncert UZ OS Hajdina Polka in Majolka Video strani 08:00 Večer ljudskih pesmi 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video Strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Koncert Komornega zbora Ptuj 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@slptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Lenart • Skrb vzbujajoče: porast psihičnih težav pri mladih Zaradi zlorab drog in alkohola psihične težave »Imamo primer 31-letnega fanta, ki je po odločbi sodišča nameščen na forenzični oddelek UKC Maribor. Zdravi se zaradi shizofrenije kot posledice zlorabe drog,« pravi direktorica Centra za socialno delo (CSD) Lenart Jasmina Gruden. A to ni edini primer. Opažajo namreč porast psihičnih težav pri mladih osebah, največkrat zaradi zlorabe drog in alkohola. »Zelo se je povečala zloraba alkohola, kar prav tako vodi do motenj v duševnem zdravju. Moramo vedeti, da je s tem povezano tudi več nasilja v družini. Veliko ljudi s težavami glede uživanja alkohola ni pripravljenih na zdravljenje v ustanovah (bolnišnica). Želijo pa si zdravljenja ambulantnega tipa,« je povedala direktorica Grudnova in še dodala, da jih še posebej skrbi porast mladih oseb, ki so zaradi psihičnih težav že bili ali so ho-spitalizirani na oddelku psihiatrije UKC Maribor: »Opažamo, da so v porastu psihične težave pri mladih osebah, v veliki meri zaradi zlorabe drog in alkohola. Po določenem času neuspešnega zdravljenja jim pripišejo diagnozo, največkrat shizofrenija, ki pa jih spremlja skozi vse življenje. Večina jih pristane na nevroleptičnih zdravilih več let ali vse življenje. Če zdravljenje na psihiatriji ni uspešno in so tudi pogoji za bivanje doma nemogoči, se jih namesti v socialne zavode.« Slovenski policisti takšnih primerov še niso obravnavali, prav tako ne opažajo kakršnihkoli sprememb pri prijavah pogrešanih oseb, opozarjajo pa, da je takšno ravnanje skrajno neodgovorno in tudi nevarno. Igra 72 naj bi izvirala iz Francije. Aprila je namreč za 72 ur izginila 13-letna deklica, po najdenju je dejala, da je šlo le za sodelovanje v omenjeni igri. S to igro so povezali tudi izginotje dveh deklic v Veliki Britaniji, so poročali svetovni mediji. Na policiji opozarjajo, da ko prejmejo prijavo pogrešanja osebe, vedno izvedejo vse Težava je tudi v tem, ker osebe po odpustu iz bolnišnice v Lenartu nimajo nobene mreže pomoči oziroma nobene ustanove, ki bi jim omogočila vključitev. »Večina je vključena k nam (CSD) v storitev osebna pomoč in sami izražajo željo po različnih skupinah za samopomoč. Tudi na občinah se zavedajo teh težav in se skupaj s CSD trudijo iskati rešitev.« Zato že razmišljajo o ustanovitvi Centra za medgeneracijsko sodelovanje. Po besedah direktorice pa je premalo prostih mest tudi v varstvenem delovnem centru Polž Lenart. Na čakalni listi je namreč več mladih oseb: »Za osebe z motnjo v duševnem razvoju (status invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb) je v UE Lenart zelo dobro poskrbljeno. Vse čestitke društvu Sožitje in VDC Polž Lenart, ki dobro poskrbi za osebe s tem statusom. Skrbi nas samo to, da je premalo prostih mest za vključitev teh oseb v VDC. potrebne ukrepe. »Zato bi se moral vsak, ki se odloči za takšno početje, zavedati, kakšne posledice lahko s tem povzroči tistim, ki iščejo pogrešano osebo, tako svojcem kot tudi pristojnim službam. Tisto, kar je pa pri vsem tem najpomembnejše in na kar mladi ne pomislijo, pa je, da bi lahko v tem času res postali žrtev kakšnega kaznivega dejanja, njihovi bližnji pa ne bi vedeli, kje so, s kom so. V tem smislu gre pri takšnih primerih za najmanj - neodgovorno ravnanje,« je povedal Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi Na čakalni listi je že nekaj let več mladih oseb, ki so končali OVI (oddelek vzgoje in izobraževanja).« Stiska ljudi in psihične težave In kakšni so vzroki za vse več psihičnih in drugih težav? Po mnenju direktorice je to za področje kriminalitete. Kot še ugotavljajo policisti, se največji del pogrešanih oseb vrne po dveh do treh dneh. »Manjši Foto: arhiv predvsem ekonomska stiska ljudi: »Moramo se zavedati, da je ekonomska kriza, ki je v naši državi, šele sedaj pokazala velike posledice pri ljudeh (izguba služb, minimalna plača itd.). Sedaj so ljudje kljub zaposlitvam, dvoizmenskemu delu, delu ob koncu tedna v situaciji, ko ne zmorejo s svojimi plačami pokriti vseh življenjskih stroškov. Veliko se del oseb se vrne v nekaj tednih, oseb, ki bi se vrnile v obdobjih daljših od nekaj mesecev ali let, pa je zelo malo oziroma so to jih sprašuje, ali je sploh vredno hoditi v službo in se primerjajo z brezposelnimi osebami in njihovimi prejemki, kar je resnično žalostno. Vsa ta stiska ljudi se odraža na njihovem psihičnem počutju. Treba je opomniti tudi na naraščajoč pojav revnih, starih ljudi, ki je posledica izgube ali odpovedi varstvenega dodatka.« V Lenartu potrebujejo psihiatra Direktorica pa je pri tem še izpostavila potrebo po psihiatru, ki ga v Lenartu nimajo. »Psihiatrična bolnica UKC MB je prenapolnjena, na ambulantno zdravljenje in pri psihiatru čakajo po mesec ali več in šele takrat prejmejo terapijo. Močno si želimo, da bi bil v UE Lenart zaposlen vsaj en zdravnik, koncesionar - psihiater,« še zaključi direktorica Centra za socialno delo Lenart Jasmina Gruden. Monika Levanič le posamične osebe. »Odvisno tudi od vzroka za odhod pogrešane osebe v vsakem posameznem primeru,« je pojasnil Menegalija. Sicer pa so na območju PU Maribor policisti letos obravnavali zgolj en primer pogrešane osebe, stare do 30 let, ki je bila najdena v 72 urah. »Šlo je za pogrešanje osebe, ki je bila podvržena prekomernemu uživanju alkohola in je imela zdravstvene težave,« je pojasnil Bojan Ki-tel s PU Maribor. Sicer pa so trenutno v evidencah mariborske policijske uprave pogrešane tri osebe, skupaj so letos prejeli že 22 prijav pogrešanj, pri čemer gre v nekaterih primerih za isto osebo. Mojca Vtič Osebna kronika Rojstva: Jasmina Ducman, Ob Dravi 4, Ptuj - deček Miha; Mojca Ornik, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj - deček Jakob; Kristina Ple-teršek, Mihovce 61, Cirkovce - deček Maj; Bojana Šuman, Gorišnica, 172, Gorišnica - deček David; Sladana Batarilovič, Ceste 33, Rogatec - deklica Evelina; Darja Ferenčič Mezgov-ci 12 a, Sv. Tomaž - deček Jan; Jasmina Mlinarič, Gerečja vas 39 d, Hajdina - deklica Alisa; Nina Voda, Mestni Vrh 43, Ptuj - deček Jakob; Damjana Ficko, Podgorci 1 i, Podgorci - deklica Jada; Tadeja Perko, Zg. Porčič 66, Sv. Trojica v Slov. Goricah -deklica Sofija; Liljana Medved, Belavšek 5, Zg. Leskovec - deklica Elizabeta; Jasna Zelenik, Janežovski Vrh 43 a, Destrnik - deklica Zala; Jasmina Zagor-šek, Sp. Velovlek 43, Ptuj - deklica Zara; Sanela Ozmec, Podgorci 95 a, Podgorci - deklica Naja; Valerija Žnidar, Placar 7, Destrnik - deček Matic; Katja Sever, Trgovišče 19, Velika Nedelja - deklica Lija. Umrli so: Franc Skledar, Ptujska Gora 40, roj. 1937 - umrl 1. maja 2015; Ivan Klemenčič, Tibolci 31, roj. 1955 - umrl 6. maja 2015; Terezija Napast, Cirkovce 54, roj. 1928 - umrla 7. maja 2015; Katarina Valant, Kočice 48, roj. 1941 - umrla 7. maja 2015; Marija Horvat, Ptuj, Ribiška pot 22, roj. 1933 - umrla 7. maja 2015; Marija Gabrovec, roj. Uršič, Podlehnik 76, roj. 1926 - umrla 8. maja 2015; Anton Zajc, Apače 38, roj. 1928 - umrl 8. maja 2015; Marija Tomše, roj. Sambolec, Videm pri Ptuju 65, roj. 1937 - umrla 7. maja 2015; Milan Kostanjevec, Muretinci 24, roj. 1937 - umrl 8. maja 2015; Marija Meznarič, roj. Medved, Šikole 49 A, toj. 1933 - umrla 9. maja 2015; Amalija Fe-rincek, roj. Šafarič, Trniče 59 A, roj. 1934 - umrla 8. maja 2015; Miroslav Kmetec, Gradišča 103 c, roj. 1959 - umrl 9. maja 2015; Alojzija Kolarič, roj. Ratek, Ormož, Ptujska c. 20, roj. 1923 - umrla 11. maja 2015; Kristina Gnilšek, Trdo-bojci 24, roj. 1924 - umrla 11. maja 2015; Terezija Korošec, roj. Pešec, Bukovci 6, roj. 1928 - umrla 5. maja 2015; Angela Bedrač, Šturmovci 22, roj. 1947 - umrla 9. maja 2015. Poroke - Ptuj: Ciril Mastnak, Pirešica 6, in Mateja Potrč, J ir-šovci 32; Iztok Čeh in Manuela Spevan, Ul. Borisa Kraigherja 19, Kidričevo; Andrej Mrak, Gimnazijska c. 22, Trbovlje, in Amela Krajnc, Dobrovce, Igriška ul. 6. Danes bo večinoma sončno, pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C. Obeti V sredo se bo od zahoda postopno pooblačilo. Sredi dneva in popoldne se bodo predvsem v zahodnih in severnih krajih začele pojavljati krajevne padavine, deloma nevihte, ki se bodo zvečer in v noči na četrtek razširile na vso Slovenijo. V četrtek bo oblačno, deževno in hladneje. Vremenska slika Nad južno Evropo in severnim Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega tlaka. Z vzho-dnikom k nam priteka dokaj suh in postopno bolj topel zrak. Število razpisanih pogrešanih oseb | 2010 2011 2012 2013 2014 | 278 242 323 418 219 Vir: Policija Napoved vremena za Slovenijo Foto: erps.si Slovenija, Podravje • Nevarna Igra 72 Facebook - prostor socialnega mreženja, a tudi bizarnih in nevarnih iger Po družbenem omrežju Facebook krožijo najrazličnejše igre, od polivanja z ledeno vodo do pivskih iger in podarjanja majic. Pred dobrim mesecem pa naj bi po Facebooku zaokrožila tudi igra - Igra 72, ki nagovarja mladoletnike, da za 72 ur izginejo od doma, ob tem pa staršem ne sporočijo, kam gredo ali da jih ne bo domov z namenom, da se sproži preplah in iskalna akcija.