ftfi rtonnalri doeynSc v
Z}«dtrgc3Qih dntarafc. Uhaja vsak dan izvzemS
nedelj in praznikov.

Glas

List Slovenskih delavcev v c/tmeriki
The first Skmxac Deify" m
the United Slates. Issued every" day* except Sundays and Holidays.

rXLBFOH PISARNE: 1879 RECTOR.
EnUred m Second-Class Matter. 8»pUmber 81. 1903. at tb» Pout Offioe at New York, N. Y.. tinder the Act of Goncrae* of March S 1879
TELEFON PISARNE: 127» RECTOR
NO. 72. — ŠTEV. 72.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 27, 1907. — V SREDO, 27. SUŠCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Iz delavskih krogov. Zapadni železničarji.
VAŽNA KONFERENCA MED RAVNATELJI ZAPADNIH ŽELEZNIC IN USLUŽ-B E N C I.
Zahteve slede plače izdelovalcev lokomotiv v Bostona.
V CALIFORNIJI.
Chicago, 111., 27. marca. Glavni prometni ravnatelji zapadnih železnico so se včeraj posvetovali z zastopniki železniških uslužbencev o zahtevah glede povečanja plače in omejitve delavnega časa na dnevnih devet ur. U-sJužbenci so že glasovali, naj li štraj-kajo ali ne. Železnice hočejo plačo povečati, ne pa skrajšati delavni čas. Obe stranki mislita, da bodeta s svojimi predlogi prodrli. Konferenca bode trajala še par dni.
Boston, Mass.. 27. marca. Mašinisti in izdelovalci lokomotiv New York, New Haven & Hartofrd železnice bodo v ponedeljek železnici predložili svoje zahteve glede plače za 1. 1907.
San Francisco, Cal., 27. marca. Člani organizacije Iron Trades Council so glasovali, da prično s 1. majem štrajkati. Oni zahtevajo skrajšanje dnevnega deta na 8 ur.
SLOVENSKE NOVICE.
Mr. Nemanič v Jclietu, 111., toži "GL Svobode" za $5000 odškodnine.
Dobroznani rojak Mr. Nemanič v Jolietu, 111., je vložil proti lističu "Glas Svobode"' tožbo na plačilo pet tisoč dolarjev odškodnine, ker ga je li>t neprestano napadal in sramotil. Uverjeni smo, da bodo tej tožbi sledile še druge....
POSKUS SAMOMORA V ŠOLI.
Petnajstletna deklica se je skušala v šoli zastrupiti.
Philadelphia, Pa.. 2t>. marca. V tu-kajšnjej Jat-ksonovej ljudski osli se je skušala 1"> let stara deklica Ana Dr.iganetta zastrupiti. Strup je že za-v/.ila, ko je to učiteljica Miss Mitchell opazila in jo nemudoma poslala v bol-nii-o. kjer so jo rešili gotove smrti. Drasranetta je povžila veliko količino an t ro fina in sicer med poukom. To je storila, ker jo je prejšnji večer njen oče karal.
SLABO VZGOJEN OTROK.
Napravil je v nekem chicaškem hotelu $140 škode.
Chicago. 111., 27. marca. V tukaj-sujem hotelu Victoria se je včeraj nas»tani a neka obitelj, ktera se je vknjižila v hotelske knjige "Mr. in M is. Ludeuia in otrok. Valpaiso, Chile." Mrs. buden ia je prinesla 1c[h> zavitega otn>ka v hote.. Ko sta mož i:i žena preoblekla s.n kosilo, sta x»bo zaklenila iu odšla v dvorano.
Pet minut kasneje je pa sobarica na koridoru -likala v sobi nepopisen ropot. Ko je vrata ueko.iko odprla, je vsa prestrašena ugledala sedeti na električnem lustni sredi sobe čudno postavo. Na t eh je ležala razbita f|»>soda za vodo in tudi veliko ogledalo je bilo razbito. Sobarica je ravno hotela iti k hišnemu telefonu, toda v tem trenoiku »o se vrata s silo odpr.a in na koridor je prišla velika — opica. Sobarica je bežala in kričala, dočim je opica i^kla za njo, na-Ikar je skočila skozi okno na rešilne >leet?e ter' splezala šest nadstropij 'viAje na strebo. Petdeset gostov in mnogo dečkov jej je sledilo in šele potem sta »vedela tudi Mr. in Mrs. L/udenia, kaj se je zgodilo. Opica je končno prišla na cesto, kjer jo je vjel nek Grk, fcteri je dobil dobro nagrado. Mr. Ludenia je morai plačati hotelu ^140 za ipo opici napravljeno kodo.
Naselniška komisija
je sedaj popoloa. < °
ČLANI KOMISIJE SE SNIDEJO DNE 1. MAJA; VSESTRANSKA POOBLASTILA
Komisija bode brezdvomno priporočila nadaljno omejitev naseljevanja.
NAČRTL
Washington, 27. marca.. Naselniška komisija, ktero je ustanovil v zadnjem kongresu sprejeti zakon, je sedaj popoka. Predsednik Roosevelt je imenoval tretjim komisarjem Wm. R. AVheelerja,. (trgovca iz Oaklanda. Cal. V kolikor je znano, Wheeler še nikdar ni imel opraviti z naseljevanjem. Svoje imenovanje ima zahvaliti vplivu senatorja Perkinsa iz Cali-fornije.
Člani komisije so senatorji Dillingham, l»dge in Lat timer (S. C.), zastopniki Howe 1 (N. J.), Bennett (N. V.) in Burnett (Alaska) ter delavski komisar Charles P. Neill, profesor J. W. Jenks in William K. Wheeler. Komisiji bode predsedoval senator Dillingham.
Komisija se snide dne 1. maja, nakar se organizuje in izdela svoje načrte za izvršitev po kongresu naročene naloge. Ona ima nalogo preiskati vse nase tniško vprašanje in za-more v to svrho potovati tudi v inozemstvo. Sredstva komisije so neomejena iu zamore razpolagati z 1 milijon dolarjev.
Komisija ima pravico sprejemati izpovedbe, zasliševati priče itd., dasi-ravno ni potrebno, da bi bili vsi člani komisije pri takih obravnavali navzoči.
Komisija bode brezdvomno pripo-ročala. da se naseljevanje še bolj o-meji. kar pa ne bode ugodno vplivalo na prihodnje (predse d niuiie volitve, oziroma na republikansko stranko.
UBEGLI JETNIKI.
V Stamfordu, Conn., so ušli štirje jetniki.
Stamford, Conn., 26. marca. Jos. Nodskv, ki je obtožen uloma v vilo sester Frances in Cornelia Hill v Richmond Hill, je včeraj všel zajedno s tremi drugimi jetniki. V ječi sta bila še dva druga jetnika, ki pa nista hotela bežati. O begunih dosedaj še nimajo niti najmanjšega sledu.
LAKOTA NA KITAJSKEM.
Vsled lakote so postali Kitajci kani-bali.
Shanghai, 27. marca. V pokrajinah, kjer vlada lakota, se kanibalizem vedno bolj razširja. Dasiravno se je dosedaj dognalo le malo tacih slučajev, je gotovo, da se bod v kratkem pomnožili, a ko kmalo ne pride pomoč. Med nesrečnim prebivalstvom se tudi smrtonosna kitajska mrzlica hitro razširja.
-o-
Električno spanje.
Profesor Leduc v Xantesu poskuša že več let, da bi odpravil narkozo s kloroformom in etrom in jo nadome--lil 7. elektriko, ki naj bi vplivala na možgane toliko, da bi človek mirno zaspal. Pri tem seveda ne bi smel biti pacient oviran pri dihanju. Poskusi pri živalih so se mu s primerno močnim električnim tokom zelo posrečili. V zadnjem času se je dal tudi sam na ta način elektrizirati in trdi, da tako elektriziranje privede zelo miren spanec. Ko preneha električni tok, se človek zbudi brez vsakih neprijetnih posledic. Tudi zdravje ni s tem oškodovano.
Našel 16,869 in jih — vrnil.
Boston, Mass., 25. marca. Sprevodnik tukajšnje ulične železnice Chas. Martin je minoli teden našel v svojem vozu ulične železnice $5,869 v bankovcih. Denar je vrnil ženski, ktera ga je zgrabila, toda v zahvalo je dobil le — prijazen nasmeh.
Danes Martin zopet vozi na uličnej železnici, n« da bi bil bogateji, nego je bil preje.
Obravnava proti
io Thawu.
SODNIK FITZGERALD JE IMENOVAL KOMISIJO, DA PRE-IČE THAWOVO PAMET.
Obtoženec je to naznanilo sprejel hladnokrvno in dejal, da je duševno zdrav.
EVELYNA JE JOKALA
V zadevi milijonarja Thawa bode sedaj posebna sodna komisija obtoženca zdravniški preidkala, da do-žene, je-li blazen ali ne. Sodnik Fitzgerald je včeraj popoludne izdal odlok, s kterim je imenoval tri. člane te komisije ter jim naročil, da s preiskavo takoj prično in da mu po kon-čjanju preiskave poročajo o izidu. Thawovi zagovorniki so pričakovali, da postal Thaw nepopisno jezen, toda on je vzel odlok hladnokrvno na znanje in se je izrazil, da ga bode komisija brezdvomno pronašla duševno zdravim. Preiskavi bodo prisostvoval i naravno pokrajinski pravnik, ka kor tudi zagovorniki.
Obravnava je naAi»\ no ustavljena •a Loliko čnsa, da komisija izvrši svojo nalogo. Ako pronijde Thawa zdravim, se bode obravnava, nadaljevala, ako pa ne, bodo Thawa po-s ali v državno norP.iico v Matte j-vanu.
Ko je njegova žena Evelvna zve-de a o imenovanju komisije, je pričela jokati in ga je potem v ječi obiskala.
Francija in Maroko. Kazen za sultana.
V MAROKU POSTAJA SOVRAŠTVO NAPRAM EVROPEJCEM VEDNO VEČJE.
Francoska okupacijska vojska se napoti v Udjo.
ODPORA NI PRIČAKOVATI.
Tanger, Maroko, 26. marca. V notranjih pokrajinah Maroka postaja sovraštvo do inozemeev vedno večje in vse vesti iz notranjih krajev poročajo o tem. Velika vzrujanost vlada v Casablanki in Rabatu, kajti obema krajema prele roparske tolpe.
Marokanske čete v okolici Tanger-ja se ne zmenijo za roparje. Mnogo vojakov je ušlo, ker oblasti nimajo denarja, da bi dajale vojakom plačo.
Pariz, 26. marca. Vse francosko časopisje brez izjeme podpira vladin sklep, da se mora marokanskega sultana kaznovati in zasesti marokansko oazo Udjo. Ako se zasede ta oaza, bode morda zadostovalo, da se sultanu dokaže, da mora spolnovati s Francijo sklenjene pogodbe.
Francoske čete, ktere bodo zasedle Udjo, bodo 2. polk spahijev, 2. in 6. polk afriških strelcev, čete zuavov in legije tujcev. Veliki oddelki legije tujcev tabori že od minolega leta naprej pri Lalla Farm blizo meje.
Francija ne pričakuje kakega odpora od strani vlasti proti nastopu v Maroku.
London. 26. inarca. Angleški urad inostranih del je dobil uradno poročilo o umoru dr. Mauchampa v Maroku.
Pariz, 27. marca. Poveljnik francoske okupacijske vojske, general L-iau-tey. ima pri okupaciji popolnoma proste roke.
Z zase d en jem mesta Udja bode Francija dobila v svoje roke središče marokanske trgovine, kajti tamkaj se shajajo karavane vse Sahare in sultan pobira tam carino na blago iz domačih in inozemskih krajev.
Južne republike. Pred koncem vojne.
REPUBLIKI MEXICO IN SALVADOR STA POZVANI INTERVENIRATI V SEDA-NJEJ VOJNL
Dolga konferenca Ba^vadorskega poslanika s predsednikom Perfirio Diaz.
IZROČITEV TEGUCIGALPA
SODNIK ROSALSKY OKRADEN. Tatovi so mu odnesli za $1500 blaga.
V nedeljo ponoči so newyorfiki tatovi obiskali stanovanje sodnika Ro-salskega, 64 Rivington St. in odnesli za $1500 vrednostnih predmetov.
Washington, 26. marca. Sedaj, ko so Nicaraguajci zasedli glavno mesto republike Honduras, Tegucigalpo, in porazili združeni vojski Hondurasa in Salvadorja pri Cholutecaj bode vojna v Srednjej Ameriki najbrže kmalo končana. Najbrže bode Nicaragua postavila za Honduras druzega predsednika, nakar odpozove svoje čete. Nicaragua žela, da postane v Hondu-rasu predsednik človek, s kterim bo mogoče sporazumno določiti meje med obema republikama. V ostalem pa namerava nicaraguajski predsednik Zelaya združiti vse srednjeameriške države v jedno republiko, čemur se je pa Honduras upirala.
Tukaj se deluje za ustanovitev miru, vendar pa v to predsednik Zelaya ne bode privolili, ker to bi izgledalo, kakor da se boji nadaljevanja vojne z republiko Salvador, Iki je združena z Honduras, to tem bolj, ker namerava sedaj tudi republika Guatemaa pomagati Hondurasui.
Ako bodeta Zjedinjene države in Mexico prisili Salvador in Guatemalo, da morata mirovati, potem bode vojna končana, ker je Honduras poražena tako, da je hondttrsko glavno mesto v rokah Nicarague.
New Orleans.. La., 26. marca. Poštna poročila iz Puerto Cortez naznanjajo podrobnosti o bitki med hon-dursko topničarko Taiumblo in niča raguajskima topničarkama Ometepe in Jac-into blizo Trujillo dne 14. marca. Parnik Olympian na kterem so bile vkrcane hondurske čete, se je pridružil Ta tunik i v Ceibi, Honduras, dne 12. marca. Tu so iz Olvm-■pije pre k real i na Tatum-blo velik top. Sprednje baterije na ladiji je vodi topničar W. P. Kennedy, kteri je bil v špai^ko-ameriškej vojni na Cubi; topove creui ladije je nadzoroval J. Adams Mueneh in one na zadnjem koncu topničar R. Greenwood. Vsi trije so preje služili pri mornarici
Zjed. držav.
O polunoči sta ladiji odpl-uli k Rio Stevens, kjer se je del vojaštva iz-krcal, dočim se je ostalo vojaštvo izkrcalo 7 mi j zapadno od Trujilla. Čete in ladije so se potem bližale temu mestu. V bližini mesta ni bilo videti sovražnikov. Kma o nato so opazili nica-raguajsko topničaito Ome-tepe, ki je plula naravnost na prosto morje, dočim je topniearka San Jacinto plula proti zapadu blizo obrežja naravnost proti Tatumibli. Ometepe je takoj spremenila svojo pot proti zapadu in je kmalo prišla med obe nicaraguajski topničarki, nakar sta jo obe pričeli zasledovati Ometepe se jej je hitro približevala in priče a streljati. Iz Ometepe so izstrelili 10 strelov, ne da bi kaj pogodili. Ta-tumbla je odgovarjala s topovi sredi ladije ter je pogodila Ometepe z dvema granatama, nakaj- se je Ometepe
morala pridružiti Jacinto ter bežati v Trujillo, kamor jima Tatunub a ni sledila.
Puerto Cortez, Honduras, 26. marca. Bitka pri Los Portillos de Na masique, v kterej sta bili združeni bc-ndurska in salvadorja vojska poraženi. je bila jedna največjih v zgodovini Srednje Amerike. Združeni vojski sta potem, ko sta pognali nazaj niearaguajske prednje straže, pričeli streljati na niearaguajske kolone iz 60 topov. Tretji dan sta morali obe vojski bežati in na bojišču pustiti 1000 mrtvih.
Na hondurskej strani se je dobro bojevat Lee Christmas iz Memphisa, Temi., kterega so pa končno Nicaraguajci vjeli. On je tri dni kljuboval nicaraguajskkn kolonam, Iktere so prodrle hondurske čete in se napotile proti hondurskemu glavnemu mestu.
Kolona hondurskih čet pod vodstvom generala Chomoro je srečno prišla Nicaraguajcem za hrbet in odkorakala v notranje pokrajine Nicarague, kjer prirejajo revolucijo proti predsedniku Zelaya. Te čete so po 13uraem boju dne 11. marea, usedle uicaraguajsko mestece Totamalpa.—
Tudi v Camaygui, Honduras, se je pričela revolucija. Tam je 150 mož zasedlo vse urade. Iz San Pedro je vlada poslala tjekaj 600 mož, da za-tro revolucijo. Tem četam se bodo sedaj pridružili tudi pogorski Indijancu
Mexico Ciudad, Mexico, 27. marca. Republika Salvador je pozvala Mexico, naj pri sedanjih homatijah v Srednji Ameriki posreduja Salva-dorski poslanik dr. Baltazar Estupi-nian se je včeraj popoludne dolgo časa, posvetoval s predsednikom Diazom, nakar je brzojavil poslaniku Greelu v Washington. Vsebina brzojavke ni znana, toda zatrjuje se, da je poslanik v Washingtonu dobil naročilo, naj Zjedinjenim <?ržavam naznani,, da je Mexico pripravljeno zajedno z Zje-dinjenimi državami zahtevati, da se morajo sovražnosti v Srednjej Ameriki končati.
Washington, 27. marca. Mehikan-ski poslanik senor Creei se je včeraj dalj časa posvetoval s pomožnim državnim tajnikom Baconom o položaja v Srednjej Ameriki. Niti Creel niti državni tajnik sta mnenja, da je sedanji čas neugoden za posredovanje; ker sta prepričana, da obe republiki našli sredstvo, s kterih pomočjo bodeta končali vojno,
Managua, Nicaragua, 27. marca. — Semkaj se poroča, da je ubegli hon-durski predsednik Bonilla v Amapali ukazal mesto Tegucigalpa brez upora izročiti nicaraguajskim četam. Mesto je sedaj v posesti revolucijonarne junte in zastopnikov Nicarague.
Vesti iz Rusije. Vojna sojlišča ostanejo.
IZJAVA MINIST. PREDSEDNIKA STOLYPINA PRED GOSU-DARSTVENO DUMO.
Odgovor na jednoglasno sprejeto resolucijo dolenje zbornice.
BOMBA V BIALYSTOKU.
Bukarešt v nevarnosti. Nemiri na Rumunskem.
VEČ TISOČ UPORNIH KMETOV KORAKA SEDAJ PROTI GLAVNEMU MESTU.
Kraljevo palačo čuva sedaj topništvo. Izjemno stanje.
KRVAVI BOJI.
Bukarešt, 26. marca. Iz okrajev Teleorman in Vlašič se je napotilo 4000 upornih kmetov proti mestu Bukarešt u. Ker preti glavnemu mestu nevarnost, je vlada proglasila izjemno stanje in vojaške oblasti so se pripravile na to, da preprečijo kmetom prihod v mesto. Ako kmetje zopet ne bodo hoteli oditi, bode moralo vojaštvo zatirane kmete razkropiti s šrapneli. Čifu+ski del mesta čuva vojaštvo in policija.
Iz raznih krajev se poroča zopet o krvavih bojih. Kmetje najpreje prič no s plenitvijo po sinagogah in končajo z napadom na lastnino krščanskih prebivalcev. Kmetske čete, ki plenijo po okraju Vlašica, so razdejale vse brzojavne in telefonske čete. Včeraj je 2000 kmetov s koli in sekirami napadlo oddelek konjiče. Šele, ko je bilo mnogo kmetov ubitih, so se umaknili. V Alesandriji so ustrelili 15 upornikov in proglasili vojno stanje .Kmetske čete so dospele tudi v Galac, kjer so pričele s pustošenjem. Petnajst kmetov je bilo ustreljenih.
Bukarešt, 27. marca. V bližini mesta je general Corniceano zbral tisoč vojakov, da odbije nameravani napad na glavno mesto. Kraljevo palačo čuva sedaj topništvo.
Na ulicah Alesandrije se je vršila prava bitka, v kterej je bilo 60 mož ubitih in 300 ranjenih, predno so se kmetje umaknili.
Petrograd, 27. marca. Po dvodnev-nej debati je včeraj popoludne gos. duma sprejela resolucijo ustavnih demokratov, ktera zahteva, da se vojna sodišča odpravijo in da se ustanovi odbor, kteri naj tozadevni zakon, kakor hitro mogoče izdela. Sprejem resolucije je bil skoraj jednoglasen, le 22 reakcijonarjev je glasovalo prot^ resoluciji.
Po glasovanju je ministerski predsednik Stolypin, ki se je preje pol ure posvetoval s carjem, dumi naznanil stališče vlade, češ, da slednja ne smatra umestnim, odpraviti vojna sodišča, dokler je dežela okužena po krvavih miasmah terorizma. Vendar je pa vlada odredila, da morajo vojna sodišča poslovati le v slrrajnej potrebi. Vlada pričakuje, da bode duma storila vse, kar je v njenej moči, da napravi v deželi mir, da vlada potem ne bode več siljena, posluževati se takih sredstev.
Ministerski predsednik je pohvalil govor poslanca Malakova, s kterim se on popolnoma strinja, da je pa dolžnost vlade, obstoj države z vsemi sredstvi varovati.
Stolypin je končal svoj govor tako: "Od vašega dela je odvisen mir v Rusiji. Ako bodete vaše naloge izvršili, bodo vsi nasilni zakoni umrli naravne smrti. Nas se slika kot krvoločne krvnike, toda Rusija pozna razloček med krvjo na krvnikovih rokah in na rokah izkušenega zdravnika. Zgodovina bode dejala, da smo mi bili zdravniki, ki smo želeli deželo ozdraviti."
Petrograd, 27. marca. Včeraj so pokopali dne 23. t. m. umrlega vrhovnega prokuratorja sv. sinoda Pobje-donoseeva in sicer v kripti cerkve Marije VI a dim irske.
Bialvstok, 26. marca. Proti vozu generalnega gubernatorja Bogalev-ska je nekdo vrgel bombo. Bogalev-sku se ni nič žale<rn pripetilo, le njegov voznik je bil lahko ranjen. Napadalec je ušel.
Razne novosti
iz inozemstva.
NEMIRI V PERZIJI; RUSKO VOJAŠTVO JE MORALO POSREDOVATI V S E B-Z E V A R J U.
Veliki izgredi v Hamburgu. Štraj-karji napadli angleške skabe.
RAZNOTEROSTI.
O sveta skrivarjev.
Richmond, Va., 26. marca. V coun-tyju Patrick v Blue Ridge Mountains je v minolej noči deset moških prišlo pred hišo, v kterej sta stanovali Misses Jane in Annie Hall. Došleci so pričeli v hišo streljati. Annie Hall je obležala na mestu mrtva, dočim je bila Jane smrtno ranjena. Lopovi so zvršili napad vsled tega, ker sta jih sestri naznanili, da so skrivaj kuhali v gozdu žganje.
Najtežji mol v Novej Angliji nmrL
Providence, R. I., 26. marca. Včeraj je v nekem tukajšnjih kopališč umrl Peter Keaton iz Meehaniesville, Conn., kteri je bil brezdvomno najtežji moški v Novej Angliji Keaton je tehtal 460 fantov. Pred Šestimi meseci je le delal, potem mn je pa bilo to vsled debelosti
BELI IN ZAMORCI.
V Indian Territory ju je prišlo do krvavega boja med belimi in zamorci.
Muskogee, I. T.. 27. marca. V mestu in okolici vlada nepopisna razburjenost in pričakovati je splošnega boja med belimi in zamorci. Tekom popoludneva je odšel policaj J. Co-field v zamorski del mesta, da aretuje tam necega zamorca. Zamorci so pa ustrelili policaja in prodajalca Guy Fisherja, kteri je hotel policaju pomagati. Vest o dvojnem umoru se je hitro razširila po vsem mestu. Ko so prišli konstablerji pred omenjeno zamorsko hišo, so jih zamorci sprejeli s streljanjem. Konstablerji so potem ustrelili štiri zamorce in mnogo je ranjenih. Tudi več zamorcev je aretova-nih. Policija sedaj patrulira po mestu. —
Znižane cene.
Oenarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.25 ............ 50 kron,
za $ 20.40 ............ 100 kron,
za $ 40.70 ............ 200 kron,
za $ 203.00 ............ 1000 kron,
za $1014.00 ............ 5000 kron.
Poštnina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakaxane vsote popolnoma Izplačajs brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dnah.
Denarje nam poslati je najprilič neje do $25.00 v gotovini v priporoča ali registrovanem pismu, večje po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft
FRANK SAKflER GO., 109 Greenwich Street, New York «104 M. Olair Ava. NE., Otertlaad, O.
Teheran, Perzija, 27. marca. V Seb-zevarju je prišlo do velikih nemirov, vsled česar so morale ruske čete posredovati. Domačini so uprizorili pravo ustajo in so skušali priti v mesto. V boju sta bila ubita dva Rusa, dočim je bilo več ranjenih. Tjekaj so na poti nove ruske	(Sebzevar je
r^eoto v perzijske i pokir.j'i'i Ko ros an in ima 18,000 prebivalcev).
Hamburg, 27. marca. Mesta odslov-Ijenih pobrežnih delavcev je seddj zasedlo 2600 Angleežv in sovraštvo napram tem postaja vedno večje. Pretepi so na dnevnem redu in mnosro Angležev je ranjenih. Tukaj je še 252 parnikov in 58 jadrank, ktere ne morejo izkrcati.
Genova, 27. marca. Semkaj je dospel nemški državni kancler, kteri se zelo zanima za fiancosko-marokanski položaj.
Vevey, Švica, 26. marca. Tukajšnji delavci so priredili splošni štrajk v znak sočutja s štrajkujočimi delavci tovarne za čokolado. Vsled tega je danes prišlo do nemirov, tako da je morala posredovati milica. Prišlo je tudi do boja, v kterem je bilo več o-sob ranjenih.
Dover. Anglija, 26. marca. Včeraj zjutraj sta med Calais in Ostende zadela skupaj parnika Princess Hen-riette in Lord Wad/>n. Sleauj! je poškodovan. Potniki so se srečno izkrcali. Ranjen ni bil nihče.

KRETANJE PARNIKOV
T)osp«li «c ■
Grosser Kurfuerst 27. marca iz Bremena.
Kaiser Wilhelm der Grosse 26. marca
iz Bremena. Noordam 26. marca iz Rotterdama. Livonia 26. marca iz Libave s 549 potniki.
Cretic 26. marca iz Genove z 2372 potniki.
Zee and 26. marca iz AnUverpena s 1572 potniki.
Dospeti ima ju :
Turkestan iz Hamburga. Bosnia iz Hambuiga. Tropic iz Hamburga. Wuerzburg iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Georgic iz Liverpoola, Hamburg iz Genove. Teutonic iz Li\erpoola. Koenig Albert iz Genove. St. Laurent iz Havre. Pallanza iz Hamburga. Graf Waldersee iz Hamburga. • Litcania iz Liverpooia. La Lorraine iz Havre. Erny iz Trsta. Frankfurt iz Bremena. Columbia iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Celtic iz Genove. Kroon and iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odplnli wo:
Oceanic 27. marca v Liverpool. Main 27. marca v Bremen.
Odplnli bodo:
La Provence 28. marca v Havre. Zeeland 30. marca v Antwerpen. Etruria 30. marca v Liverpool. Philadelphia 30. marca v Southampton.
Cretic 30. marca v Genovo.
ffio si namenjen
ŽIDI,
otroki
ali pa
sersirili ter pr^ateQe v Ameriko vzeti, pili za pojasnila in vožne cene na: PRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeš naj
"BUS MUM"

(UUtm drvAtw
r^ANK SAK E^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
In torpor irano y driavi New York, dne 11. julija 1906.
Ca leto velja list za Ameriko ... $3.00
** pol leta.............1.50
Za Evropj, ra vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
« fetrt ,eta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
•GLAS NA KODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voice of the People")
>ss-jed every day, except Sunday* and Holidays Subscription yearly $3.00.
Published by the 4LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under t!ie laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
7a og'ase do deset vrstic se plača 30 tntov.
I>o«i«i brez podpisa in osobnosti se
•»e nitisnejo.
ir r.ij s«* blagovoli pošiljati po vlt 'iey t 'rr'er.
I' i sprrmt-mbi kraja naročnikov r" imo, d i se nam tudi prejšnje bivali-ič • n.izna \ da hitreje najdemo aslov-nlca. Dopisom in pošiljatvani nare ite laslov:
"Q1hs Naroda"
«00 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
flrover Cleveland.
Biv.Šetra dc-mokratu-necra predsedni-ka Grover Olevelanda, eegar vladanje je v Zjedinjenih državah pro-vziW-ilo toliko grorja. sedaj tudi "višji trosri' oziroma tnis4ijani slave. Te dni je v Prineetcmu obhajat svoj 7:). rojstni dan in čestitke. ktere je dobil od svojih osobnih in političnih prijateljev J. Pierpont Morgana. Bryana in drueih. so easnl'-ie kapitalistov prepričale, da je stari demokrat zopet dobil popularnost, ktero je v svojih >labih Časih tako temeljito zgubil.
Tako je časopisje kapitalistov pisala. da ima Clevelandova beseda in njegovi nazori zopet ve.ik — vpliv in da si demokratična stranka zopet želi njegovih nasvetov. Isto časopisje je tudi k njemu poslalo svoje poročevalce, kterim je naznanil, da eilj demokratične propagande ne sme biti regulacija železnic in krotitev korpo-raeij, kajli vse zlo prihaja od — varnostne carine ali tarifa. Ta ea-rina je |m> njegovem " demdkratie-nem" (kapitalističnem) mnenju "(»'•e vseh trust o v". Kadi te^ra je ubiti rčeta iti dete lx*le potem !>- . nil". Ako demokracija te-- ti. -lotila bode to ropubli-> stranka. Tako nam pripo-■ len. kratičui predsednik naj-ie;e^a -]H)tiii:nt Grover Cleve-
treba
samo jra m kan-1
ve J.'j ža n-ian 1.
Ko bil i: um n
• ir/.avnik <"leveland ni nik.lar i. Otroci še niso prisiljeni alio umrje njiiiov oče. ker inač bi /'.<• ' tujo ne hiln na svetu več ljudi. K je Adam umrl, bi moral tudi Č-love-ki i • i izum ret i. To je jedno, kar se ne strinja iti še manj je res-nična, da obstoji nevarnost v tem, ako republikanska stranka revidira ta rit' v demokratičnem smislu.
lievizi ja tarifa bi bila neko iko po-t n *! i: i a. «.,la kot sredstvo proti tru-stom bi bi a brez vsakega pomena, ako bi ti usti ne bili pod kontrolo, o čemur pa demokrat Cleveland neče ničesar vedeti.
KJE SO?
J. SOLAR, ki je bival meseca aprila
1 «)(>(> v West Charlestons W. Va. JOSIP DRAB ali DRAP, ki je bival
meseca aprila 1006 v Darragh. Pa. B. SKTINA. ki je 'bival meseca marca 1906 v Chero-kee, Kans. ANTON STERLE. dr»ma iz Poljan pri Rakeku, ki je bival meseca novembra 1905 v O'Reilly, Miss. LEOPOLD LOV ŠE, ki je bival meseca avgusta 1006 v Herminie, Pa. LCKA />ORMAX ki je bival meseca
aprila 19(M5 v Reitz, Pa. IVAN T TRK, ki je biva meseca de-eembra 1905 v Cumber'andu, Wyo. FRAN OBREOTA^ ki je bival meseca
J,t. bra 1905 v Lloydellu, Pa. IVAN ORANTČ, ki je bival meseca sopr^mibra 10(>6 v Chambersville, Pa.
Vsi tu označeni rojaki, ki so med tem časom premenili svoje naslove, naj nam nemudoma blagovolijo naznaniti svoje nedanje bivaašče.
"Glas Naroda", 109 Greenwich St.. New York, N, Y.
(27-3—3-4)
EELO DOBE SLOVENSKI DELAVCI TAKOJ.
Plača je $1.65 na dan. Dela je za
je-lno leto ali še več pri:
BESSEMER LIMESTONE COMP.,
Bessemer, T>awrence Co., Pa., bliz » železniške postaje Lowellville, Mah Co., Ohio.
<27^28—3)
Naseljevanje.
Delavski komisar dišave New YoiGr, P. Teensofieh Sherman, je v svojem četrtletnem (poročilu o delavskih razmerah države New York objavil povsem nepotreben komentar o vrednosti naseljevanja. V tein poročilu je označil' natančno, kje je premalo in kje preveč delavcev in pripomnil, kam naj bi se naseljenci naseljevali.
Iz vsega poročila je pa takoj raz-
videti. da v Albany že od nekdaj ne marajo za naseljevanje, ker vidijo v vsakem novodošlecu soiskalea vsakdanjega kruha, ne pa sapomočnika, t.iteri si bode tukaj dobil svojo pozicijo. ne da bi škodoval domačemu deaveu. Da se naseljencev kot tek-meeev delavcev ni bati, nam dokazuje vsaka unija posebej, kajti vse so napredovale tako po številu članov, kakor tudi po plači, ktero dobivajo njihovi člani. V ostalem pa naseljenec ravno tako produeira kakor do-r:ačin.
Radi tega je uprav čudno, ako delavski državni komisar v svojem če t rt let nem poročilu dvomi, je-li naseljenec v resnici toliko vreden, ko.ikor mu ta dežela nudi. On povdarja. ko like izdatke imajo oblasti z vzgojo naseljencev, kterim so tukajšnje šege in navade ter naprave popolnoma neznane.
Resnica je, da se mord naseljenec tu mnoiro naučiti, toda za to mora tudi plačati šolnino. Uprav smešna je trditev,, da naseljenec ni vreden troškov, ktere provzroča deželi. Država in občina morata njegovim otrokom dajati poduk, toda naseljenec mora za to z dobrimi novci plačati.
Vsak nase jenec dela in s tem je opravičen sedeti pri mizi zajedno z drugimi, kteri trdijo, da so pravi A-meričani. medtem Iko v resnici niso drugo, nego otroci prejšnjih naseljencev.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 8. marca.
Politično licc v Hrvatski zadobiva z nova interesantneji izraz. Po otvor-j t vaju sabora in po zatrenju obstruk-cije dobivajo sedaj politični gour-mandi prilično izbero, da se naslajajo z delikatesami, med kterimi zavzemajo — kakor navadno — prvo mesto frankovci in furtimaši. Danes moremo celo konstatirati njihov vpliv tudi na najvišjem mestu.
Tista strašna obstrukcija proti sta\Uu v adresi "hrvatski in srbski narod" je vrg a od sebe to ]>osvečeno >ar amentarno orožje, ko so na mesto 'mjih besed stopile besede: "toliko Hrvatje, kolik r tudi Si*bi". Srbsko prašanje pa je ostalo vendar živo in nihaja na tajjet ob vsaki priliki in iko tudi v proračunski razpravi, v tero je [»oslanec Kupilo posegel z ažnim t a zmot ri van jem o hrvatski litiki na Balkanu. Rekel med dru-im v glavnem tudi to: al.io se po zaključku ve ev asti ali o.b kteri dru-iri jvriliki odloči da se Bosna in Hercegovina izločita iz zveze Avstro-<)grške, vjxdem si moramo prizadevat i. da se priklopita h kraljevini ■»rbiji; v slučaju pa, da se vprašanje Bosne ima rešiti tako, da ostane v kvirju Avstro-Ogrske, potem moramo zastaviti vse svoje sile. da se Bos-:u\ pripoji Hrvatski.
Dasi je tu jasno rečeno mnenje, ki je more imeti s Supilom vsaki svobodni Hrvat, vendar so furtimaši in frankovci našli prililko, da po starem receptu, da z navadnim zvračanjem in denuncijaeijami razkrivajo v tej izpovedi — izdajico. Seveda se ti ljudje na tem delu poslužujejo le prvega dela izjavq ki govori o priklop-1 jen ju Bosne k Srbiji. Jako dobro jim je došla prilika, ko morejo jed-nejja rprvik predstaviteljev novega kurza denuncirati jako uspešno na zgoraj in na vzdoli; a to na obe strani z najhujim obdolženjem — izdajstva. Nu, mi smo že navajeni na take momente in bi tudi preko tega kakor prdko nekaj navadnega — prešli na dnevni >red, ali marka-nten je v tej stvari nastop rtxisanskega nadškofa Stadlerja. Na pod a^i te krive predpostavke, na ipod agi toli drznega vzračanja je poslal nadškof Stadler hr\*atskemu saboru protest v imenu bosanskih Hrvatov proti govoru poslanca (Suipila. 'Za protest take kakovosti je nastoipil ■— proteže. Signiral je namreč protest — Elego-vič ta jx>znani razgrajač, ki je pretvoril hrvatski sabor v navadno zganjamo. V sinočnji seji je poslanec Supilo jako ostro odgovoril na ta protest. Zaihteval je, da se v saboru ne dopuščajo taki protesti, ki hočejo terorizirati na vedenje poslancev, tembo j, ko se operira z — lažmi.
V isti čas ipa, ko se postavlja za branitelja hrvatstva v Bosni, odkriva nadškof Stadler svojo dušo nasproti mostarskemu listu '' Osvit'kterega vrača in ga odibija z ogorčenjem, češ, la piše proti glagolici in proti Rimu! Znano je, da je ravno list "Osvit" najodločneji borilec za glagolieo.
L


fijo fcgtimilTfcii, ki m jej je posrečilo vplivati tofi a* su^n^tK
stu. —
Včeraj je namreč izročija daputa-cija hrvatskega sdbora Njegovega Veličanstvu od saibcrra spcejeto adreso. Predsednik sabora^ dr. Bogdan Me-dakovič, je nagovoril kralja v hrvatskem jeziku in je zavišil svoj govor: "Naš sabor si je v sv est i tega, da je velika naloga, da je zakonodavno delo, ki ga čaka, važno in osodepolno, in da isto, ako je srečno izvrši, oei-gura svobodneji razvitek in lepšo bodočnost naše domovine, in da bode tudi najlepše odgovarjalo milostljive-mu sporočilu in očetovskim intenei-jam Vašega Veličanstva. Bog poživi, blagoslovi in ščiti Vaše Veličanstvo!"
Odgovor kraljev vam je sporočil že brzojav in ki je vzbudil senzacijo s tem, da je bilo vpleteno vanj posvarijo radi telegrama, ki ga je sabor poslal škofom, zbranim v Zadru radi glagolice. Kra.ij je grajal, da je s tem sa/bor (prekoračil svoj delokrog.
Mislim, da si tu lahko vsaki razumni čitatelj more ustvariti sodbo o informacijah, ki so provzročile to grajo. Jasno jej. kako val reakcije zajemlje čim večje kroge. Reakcija postaja tem intenzivneja, ker se jej pridružuje reakcija pod zvočnim radi-ka izmom kakor zakupnikom nepopa-čenega in iskrenega patrijoitizma jed-nega narodnega človeka z zapeljivo krinko jedinih pravih narodnih prijateljev.
O teh in osta'ih razmerah vas obvestim čim prej.	Ed.
1
Nekoliko razmotrivanj poljskega beguna iz Varšave.
m.
V današnjih časih se kultura jed-nega naroda ne da kar vsiliti kulturi druzega naroda. Države, kakoršnja je Rusija, ki šteje 136 milijonov prebivalcev, ni moano vladati centralistično. Posebnosti kulture in običajev raznih narodnosti, obdelovanja tal, kiime mora zakonodaja vpošte-vati na vsaki način.
Jedni jedini pokrajini Rusije, Fin-siki, se je zbog njenega zemljepisnega položaja in vsled energije in inteligence nje prvotnega prebivalstva posrečilo, da si ohranila kolikor toliko avtonomne nezavislosti. Vsaki nepristranski človek mora priznati, da K url an dec stoji brezpogojno na višji stopinji kulture nego kak donski ko-zak. Turkoman a i Samojed.
Brezpogojen pristaš sem mirnega, nepristranskega presojevanja vseli dojrodlkov in krivo bi me sodil oni. ki bi menil, da sem kakor Po jak za-crrižen sovražnik Rusov. — Iskreno izjavljam namreč, da me porazi Rusije nikakor niso veselili. To pa tudi zato ne. ker je vsled teh porazov evropsko ravnotežje močno trpelo: pandemia ni zem dviga svojo glavo preob-jesrt.no. Gospodje Wolf. Sehoenerer in somišljeniki vidijo že v duhu veliko germansko državo s 150 milijoni jMidanikov. Ali ti gospodje morda močno motijo, iker kosti S.ovanstva vendar ne bode tako lahko z omiti, kakor kake bavarske ali eeško-nem-ške kole za hmelj. Jedina nesreča v Rusiji je ta, da sta le dve radikalni stranki: radikalizem in revolucija, ki se medsebojno pobijati na slkrajno nehumanen način. Stranka "mirnega obnovi jen j a", ki je sicer svobodomiselna, je radi svojih skrajno idealnih nazorov veliki masi ne-umljiva in zato tudi brez moči.
Car Nikolaj II. je po svoji naravi res b ag človek, ali žal brez potrebne euergije. Ivar je danes sklenil, se jutri iprelklicuje. Tudi carica je prijazna ljudstvu, človekolju/bna, ali tudi žalibog brez moči. Le klika jedne stranke, ki se boji razkritja mnogih storjenih zločinov, ovira z najsramot-nejimi sredstvi sporazumdjenje med vladarjem in narodom.
Cariea-mati, veliki (knez Vladimir, visoko rusko svečeništvo in drugi sorodni jim duhovi hočejo s hujskanjem in ovaduštvom ter s pogromi zadrža-vaii tek zgodovine v strem.jenju po narodni svobodi. In ta družba bi storila gotovo še mairsiteri zločin, ako bi se ne bala maščevanja ljudstva.
POZOR, ROJAKI!
Varujte se pred ničvrednim Fran Turkom, doma iz Brusnic, Dolenjsko. Tukaj je bival več let in se bal de lati, pač ipa je bil mojster za tepež in -pijančevanje, zato je imel vedno dovolj posla s sodnijo. Od tukajšnjih rojakov izposodil si je večje svote de narja in jednemu še celo ukradel 130 dolarjev ter jo odkuril ne ve se kam. Pozna se omenjeni mladenič lahko po dveh znamenjih pod levim očesom, ktera si je prilastil pri tepežu z nožem. Rojaki, čuvajte se tega tičfca. ker nikjer ne bode učinil kaj dobrega.
Anton Breanik, 715 Haugh St., Indianapolis, Ind. (27-3—8-4)
Rttsinsfc* vprašanje.
Raaiosfco dijaštrro lvovskega vse-učiliMa j« izvedlo čin skrajne samoobrambe ; vzelo je požrtvovalno na J svoja ramena vse njega posledice in dokazalo pred celim svetom tako ljubezen do naroda, da je obrnilo zanimanje na-se M na stvar, Mero zastopa ter simpatije vseh ljudi dobre volje. Njih "golodovka" (stradanje) ima predvsem velik političen pomen v Galiciji. Elektrizirala je celo vzhodno, rusinsiko Galicijo, nje podrobnosti, groze in njeno junaštvo prodrlo je do zadnje koče. In to baš v dobi priprav za novo parlamentarno :organizaeijo rusinskega naroda v državnem riboru. Noben volilni proglas, ne shodi ne tabori ne bi mog?i doseči tako ogromnega vtisa in agita-cijskega učinka, kakor "golodovka" rusinskdh dijakov v zaporih lvovskega kazendkega sodišča. V njej je ves program rusinskega naroda, ta program je pa obupni protest proti stoletnemu zatiranju. Danes ve tudi zadnji rusinski kmetič, da tam v Lvo-vu njih mlada inteligenca bojuje in trpi zanj, za domovino, za vse njene pravice, za politične in gospodarske potrebe in ne samo za nektera vse-učiliška vprašanja.
V	imenu svojega naroda protestu je rusinško dijaštvo proti —poljskemu sistemu. Vlado obdolžuje še le v drugi vrsti, da trpi ta sistem. Pod avstrijsko upravo životarijo Rusini od leta 1772 in ta čas je bila njih domovina že uboga, siromašna in brezpravna. Pod poljsko upravo stoka pa že od leta 1349 (za Kazimira Velikega) ; tačas e bila kraljestvu poljskemu pripojena rusinska Galicija, bogata, cvetoča, rodovitna, v trgovskem in obrtnem oziru na enaki stopinji stoječa, kakor takratno Poljsko.
Rusinski narodni in politični program ni za avstrijsko vlado nesprejemljiv, zato ga pa poljska uprava odločno zavrača in tlači. Ta program izraša profesor M. Gruševskij tako:
'' Rusini zahtevajo, naj se Galicija razde.i v etnografična ozemlja, vzhodna (ukrajinska) Galicija naj se loči od zaipadne (poljske) Galicije, naj se uvede narodna avtonomija in naj prisodi iikrajin«kermi (rusinskemu) živ-lju take naloge, kakoršne mu pritiče-jo kot narodnosti, ktere je po številu več nego trikrat toliko kakor poljske v Galiciji. Rusini zahtevajo, da bi ■bila dana ukrajinski (rusinski) narodnosti taka (kulturna in izobraževalna sredstva, kakoršne ima poljska narodnost v zapadni po jska Galiciji. Da bi se obrnila pozornost na težko stališče kmetskih mas, kiere tvorijo [ki večini rusinsko prebivalstvo iztočne Galicije. Da bi bile odstranjene umetno ustvarjene razmere, ktere je drže v popolni odvisnosti od veleposestnikov — poljskih plemičev — in ktere onemogočujejo ves gospodarji in kuHurni razvoj."
V	imenu tega vsenarodnega programa izzvalo je rusinsko dijaštvo demonstracije na Ivovskem vseuči išeu in vzelo je na-se njih po s edice. Posvetilo je ta program ter ga razširilo }>o vseh koncili in krajih svoje domovine v naravnost historičnem trenot-ku. Poljska uprava ima sedaj proti <eibi enotno, vse na rod no fronto, ktero druži in veže volilno jreslo: proti polj-
kemu sistemu in to vsenarodno organizacijo je izvedla ukrajinska vse-učiilška mladina.
Vsak narod mora Rusine za to o-mladino zavidati.
('' Domovina'Ce je.)
Iz slavjanskega sveta.
Novo prasko naeilstvo.
Poznanjska vlada je z dovoljenjem pruskega naučnega ministerstva ukazala, da se od Velike noči smejo sprejemati v srednje šole samo tisti poljski učenci, ki dokažejo, da dostatno razumejo nemški jezik, da bodo mogli odgovarjati na stavljena vprašanja.
Srbski častniki na Francoskem.
Začeli so izdelovati nove srbske topove v Greusotu pod nadzorstvom nalašč v to odtposlanith srbskih častnikov. Sedaj pa vojni minis*er namerava poslati zoipet več častnikov na Francosko, da se v ondotnih topniških polkih priučijo vežbanja z br-z os tre nimi topovi. Častniki bodo ostali na Francoskem eno leto.
Skupina minskih akademikov,
Iki so bili iapuščeni iz zapora, je sklenila s pomočjo rusinskih časnikarjev izdati štiri brošure. V prvi brošuri se bode popisalo bivanje akademikov v zaporu, druga Jxrosura bode popisala zgodovina boja za rusinsko vseučilišče; tretja bode objavila glasove tujih časnikov v tej zadevi; četrta bode naslikala 'boj s terorjem gali-cijske vlade". Zadna brošura se bo izda1 a v jeziku rusinskem, ruskem, nemškem, laškem, francoskem in angleškem.
Mestna hranihrica v Hronovu pri NAehodn na Če&em j« lani darovala učencem mestnih šol 144 hranilnih knjižic z vlogo po 1 K, da bi jil» vzpodbudila k varčevanju. Uspeh je bil atkoj v prvem letu zelo lep. Ustanovna glavnica 144 K je narastla po otroških v logah v enem letu na 2117 kron 50 vin., s pri račun jenimi obrestmi 2243 kron 43 vin. Razun tega je hranilnica napravila kovinske bla-gajnice z vlogo 3 K. Le teh je tekom lelta razdelila šolski mladini 217 in v teh je mladina naštedila 10,0S6 kron 24 vin. Posnemanja vredno!
Volitve v drugo dumo
so izpadle za Žide zelo s abo, slabše nego .poprej. Ze v prvi dumi ni bilo toliko židovskih poslancev, kolikor bi jib moglo biti po številu Židov na Ruskem. Židov na Ruskem je kakih pet odstotkov vsega prebivalstva; potem takem bi imelo biti 25 židovskih poslancev v dumi. Imajo pa sedaj samo tri .poslance. Nekteri ruski listi (pravijo, da je vzrok temu ruska vilada, ki vp.ivala na volilce, ali vzrok bode gotovo globi j L
Železnice v Srbiji,
Cd jih bodo gradili, bodo dolge nad 400 km. Ddtični zakon je bil podpisan že dne 14. decembra min. leta. Dve progi in proga do Kruševca bodo gotove že do jeseni. Tudi drinjski okraj je razpisal ofertno razpravo za progo od Sabca do Drinske obale v dolžini 64 kun a kragujevski okraj poziva inženirje, naj narede načrte za progo Dubravica-Gornjačka Kli-sura. dolgo 64 km.
Finančne razmere v Makedoniji.
Po raznih poročilih znaša deficit za Macedonijo 200,000 funtov steriingov.
čeh poslanec v dumi.
Med poslanci za volinjsfeo guber-nijo je tudi Čeh g. Drbohiav na Ro-venskem, ki spada k desnim strankam. V prvi dumi so imeli Čehi na Ruskem tri poslance, letos pa iz raznih vzrokov, zlasti radi nemarnosti bolj premožnih posestnikov imajo samo jednega poslanca.
Nov srbski list.
V Novem Sadu na Ogrskem je začel izhajati nov list "Novosadske Novine'
Politično mišljenje ruskih kmetov.
Ruski list "Zemlja' pise, da so ruski kmetje monarhistienega mišljenja navzlic vsem naporom revolucionarjev in raznih agitatorjev, ki hočejo v ruskih mužikih vzbuditi željo in hrepenenje po republiki. Ko so govorniki na nekem shodu kmetom pojasnili bistvo republike, odgovorili so jim kmetje: "Njet, bez carja my ne soglasny. Puščaj budet respubli-ka. t oljko s carjem." Ako bi v ada bila prisiljena zopet razpustiti drugo dumo vsled brezuspešnega dela., najbolj oirorčeni in nezadovoljni bi bili — kakor piše ilist 'Zemlja" — kmetje. ker so prepričani, da "car zovetj sovetnilkov delo delat, a ne boby raz-vodit" (prazno slamo mlatit).
"STavjanska Besjeda" v Sofiji.
Maloktero bolgarsko društvo tako tiln> ali intenzivno deluje, kakor "Slavjanska Besjeda'* v Sofiji. To društvo je bilo ustanovljeno še v dobi. ko je sedanja "bolgarska presto -niea biila podobna še navadni vasi. Sedaj pa je društvo postalo važen kulturni činitelj med prebivalci So- ( fije in s tem je tudi povzdigni 0 ugled bolgarske prestolnice. "Slavjanska Besjeda" ima 429 udov; mogla bi jih imeti še več, ako se vpošteva število prebivalcev v Sofiji (60—70 tisoč). Vzrok talko razmemo malega števila udov je bržkone ta, da društvo premalo agitira v svojo korist. Odbor, ki vodi društvo, ima sedaj dva odseka: zabaven in literaren; v kratkem se ustanovi še muzikalen odsek. Dve leti sem prireja društvo 'poljudno poučna 'predavanja, s kterimi svoje člane in neč iane poučuje o ■preteklosti in sedanjosti slovanskih narodov, l^e-ta predavanja društvo izdaja v samostojnih knjižicah pod naslovvan ''Biblioteka na Slav. Besjeda". Letos v ti Iktajižnici izidejo lanska -predavanja: "Za S ovincitje" (A. Bezenšek). — Padaneto na blgar-sko canstvo (N. Načov). — Lužiški-tje Srbi (VI. Šak). — Borbitje za konstitucija v Rusija (P. Cenov). — Minoloto u segašnoto na avstro-un-ganskitje Malorusi (dr. Št. Cankov). — Za Bogomili*je (dr. ML Pančev).
Knjižnica "S.avjanske Besjede"je sedaj še majhna in skromna, toda sčasoma se (bode gotovo iapremenila v "Bolgarsko Matico", ki jo Bolgari že tako dolgo pričakujejo.
Iščem 'brata IVANA IHAN. Pred dvema leti je bival v Magadore. Ohio. Kldor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga (blagovoli naznaniti — Anthony Ihan, 0418 Monroe	Spokane.
Walk.	(27-28—3))
^lovetiskj katoilAk
podp. društvo
(j

svete Barbari
21 >d!n]cng države Severne Amerik«.
Sedež: Forest City, Pa.
i 31. januarja 1903 v driavi
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest aty, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Rnn, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POZOR ROJAKI !
Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovensko-Hrvatsko zdra-vlgče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Thompsons, vsled desar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni ZastrupljeHje krvi • SifiUs • izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite a'i pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo naSli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku ter pisma naslovite natanko tako:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče
DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, N. Y.
Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 9 zjutraj do 5Tzvečer, ob ne-deljah m praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne.
KOJAKL, NAROČAJTE išL iN A "ULAS 1ŠARODA", NA.f VEČJI L» NAJCENZJŠI DNEVNIK!
4
Telefon 2034.
Frank Petkovsek
114-718 Market Street	Waukegao, 111.
priporoča rojakom svoj
o^SAUOOIN, ^
j v kterem-vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter I p ima na raziiola^o Hue simulke.
V svoji PRCDAJALMC1 ima vodno sveže groce-rije po nizkiii ctuab.
Pošilja deiiatrie v st^ro domovino zelo liitro in ceno; v 1
f zvezi je z Mr. Frank Sak&erjem v New Yuiku.	'
f
tfiimlla;i,milii „lilai. JAuuSL-^ofiu. 'rtUiiiii^.rtir.nili 111! ^.nataxii, I ^., -a. Li ^
MARKO KOFALT,^
249žSo. Front St., STEELTON,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pianomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroc ne lisike za v stari kraj za vse b« IjSe parnik^ in parobrodrie proge ter pošiljam dsnsrje v staro domovino po najnižji ceni.
iV\t"- IVI fit-k o Kofalt je naš 7astopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
GLAVNA SLOVENSKA
lUIILIIGJI m POSOJILHIGH
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg: IS,
n spr ti ti	v. \v
sprejema u izDlačuje hranilne vle-jj« terjili t» r- stn e ;> -
to je od vsacih 100 kron 4 K .".0 viu., in sicer takoj o«l dneva vi--žitve po do dneva dvsga, tako da vlagatelj, bcMlisi <!a vi /i bod.si dx* dvi-ne začetkom, v-redi ali koncem mes«-c:i, i c ;/. gui»i n č na obrestih. Za vložene zne,ke pošilja v lož e knpžli e priporočeno pu tn ne prosto. lir milnica šteje300 čl..nm, ki reprexeiituj- j > 5 milijon, v kron čiste ga premoženja. Ti člani jamčijo, vs e 1 r .'^i stri rane nnif j -11»; zaveze zav da, s c 1 »«» svoj'in preiuož njem za vloge, tii -vO da se kake izgube ni 1 at . Zatoraj poživljamo vsucega Slovenca v Ameriki, ki se mis i povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v ido-vensko hrani In eo v Ljub jatio, s čemi.r se ob arnje nevarnosti da pride njegov s trudom prihianjeni denar v neprave roke in ima ob j<» '11 .1. to dobro, da mu ta t ikoj obresti i ese.
Na&lov je to:
GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
- v LJubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
0	'	-o
[] Denarne pošiljatve iz Zjed. držav ia Canade posreduje
1	g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York,
. . ____L___-__. _ .

Jugoslovanska

Inkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Mmmeaotzu
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADMTO:
Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GEKM. P. O. Hor 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105. Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
947R Ewing Ave.. So. Chicago, 111. IVAN PKIMOZIČ, II. nadzornik, B,x 641, Eveleth, Minn IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blarkherrv St., Pittsburg. Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, ni. porotDik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 Nv Chicago Street, Joliet. 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru gem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je ''GLAS NARODA".
DR08N0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 11. marca se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 180 Hrvatov, 100 Slovencev, 150 Macedoncev in 100
Ogrov.
Dva fanta zabodena. V prepiru sta bila z nožem zabodena dne 10. marca okroff 10. ure zvečer v gostilni Franca Taljorskija na liatežu pri Rudolfo-vem 21 letni Jožef Škrl>ec in Fr. Pau-lin iz Rateža. Škrbc-r je 5e isti večer urr.rl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, Paul in pa leži istotam na smrtni postelji. Orožniki, kterih postaja leži od Taborskijeve gostilne <'d<l:Uji'na kakih 20 korakov, niso o tepežu prav nič- vedeli .ker jih, kakor se ruje, nikoli ponoči ni doma. Zločinca, Mikeca in Koširja iz Malega SI at eitka imajo že pod ključen.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Z nožem je Zorzin. sunil Anton Ilertoncelj, mizarski pomočnik v Mojstrani, tovarniškega • '( avca Jožeta Poznika na Savi in sicer kakor -am trdi, ker je bil nanj jezen in -e je hotel nad njim znositi. Zadel je v pr>i ter ga le lahko poškodoval. Obsojen je bil na Štiri mesece težke ječe.
Mlada tatic a. Že šestkrat zaradi tatvine kaznovana Polona Avšič i/ Zu> r. Ka.šlja je zvršila v preteklem letu in letos meseca januarja na škodo raznih o-eb devet tatvin. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 11)2.30 K. Obsojena je bila na trinajst mesecev težke ječe, po prestani kazni jo pa postavijo pod policijsko nadzorstvo.
T e p e ž med k a t o 1 iš k i m i fant i. Posetnika sin France Zaletel, po domače Lavričkov iz Stanežič je imel že staro jezo na Franceta Mraka — tudi od tam; zlasti ga je jezilo, ker mu je slednji neko nedeljo v Tršanovi gostilni pripomnil, naj neha 'solo" plesati, ker bi tudi drugi radi na vrsto prišli. Drugi dan nato se je Zaletel proti Mrakovi sestri izrazil, da mora brat crkniti, če ne tisti večer, pa čez teden dni. V nedeljo dne 2. decembra sta se brata Valentin in Fran Mrak vračala od velike maše iz Št. Vida domov. Pri Krvinovem znamenju sta trčila na Franceta Zaletla " Lavričkovega'' in na Franceta Zaletla "Klanškovega". Lavričkov je nagovoril Valentina Mraka z besedami: "Kaj si pa ti spila! zadnjo nedeljo za eno politiko?" Nato so potegnili vsi štirje nože. Valentin Mrak .je mahal proti Lavričkovemu, ne da bi ga zadel. Takoj so se vsi štirje zgrabili. France Mrak je Klanškovega na levi in desni roki poškodoval, Klanš-kov je pa Franceta Mraka na desni roki u rezal. Ta pa je zopet skočil na Lavričkovega in ga z nožem na glavi in na hrbtu poškodoval. Isto nedeljo popoludne je pa tudi Klanškov v Tršanovi gostilni grozil, da mora France Mrak še isti dan crkniti, predno pa mine predpust, pa oba brata. Sodišče je obsodilo Lavričkovega na dva meseca težke ječe, Franceta Mraka pa na tri tedne zapora.
Bojeviti vojaški novi nec. V nedeljo 7. vinotoka je bilo nekte-rim fantom odriniti k vojakom. Sedeli so v Kokolčevi gostilni v Dole-ifjem Logatcu. Blizu Smoletove hiše se je vnel pretep med fanti iz Čevc in Dolenje vasi, pri kterem so Čevčani nasprotnike pognali v beg. Matija
Na gode. posestnikov sin, in hlapec Janez Jerina iz Dol. Logatca sta se oborožila s količki in pred Mihevee-vim vrtom napadla Kramarjevega hlapca Franceta Žunta, kterga je zlasti Nagode precej poškodoval. Janeza Jerino je sodišče oprostilo, Nagodeta pa obsodilo na tri tedne zapora.
PRIMORSKE NOVICE.
Grozen čin zblaznele ženske. V Trstu sta bili 351etna Ana Gaeta in 37-letna Marija Zorzin veliki prijateljici. Ana ni šla že pet let iz hiše, ker ji teče iz noge. Nedavno je rekla Marija Zorzin Ani: "Vi ste nesrečna radi vaše noq-e, a meni je življenje tako težko!.... Najbolje bi bilo, da umr-jeva obe!" Ana Gaeta se je na te besede smejala in jih ni smatrala resnim. Dne 3 0. marca popoldne je Marija Zorzin naprosila Ano, naj bi jej prišla pomagat, na kar se je Ana rada odzvala. Marija je pomivala kuhinjsko posodo, a Ana jo je brisala. Ž njima je bil 21etni deček Marije Ilkratu je postala ta poslednja silno razburjena ter je začela nekaj iskati po kuhinji. Ana jo je vprašala. česa da išče, "Sekiro!" jej je odgovorila Marija. "Evo jo pod ognjiščem!" je dejala Ana. pokazavša na sekiro. Marija je pa z bliskovo hi-trostja pograbila sekiro, skočila proti Ani in pahnivši jo tako, da je padla na tla. je zavpila: "Sedaj bova skupaj umrli!" Obenem jo je pa udarila s sekiro po glavi. Ivo je videla, da leži Ana vsa krvava ua tleh, je -p" Mila sekiro, poiskala neko staro britev ter >i z isto prerezala vrat. Otrok, ki jo videl obe ženski ležati v krvi na tleh. je začel vpiti, in šele na njegovo vpitje so prihiteli ljudje. Pozvali so takoj zdravnika z zdravniške postaje, ki je podelil obema ženskama najT>«i-nejšo pomoč. Ana Gaeta je imela štiri rane na glavi in eno na levi roki, Marija Zorzin je pa imela vrat grozno prerezan; rana je dolga 25 cm. Ano Gaeta je pustil zdravnik doma, a Marijo Zorzin je dal prenesti v mestno bolnico, kjer so jo vzprejeli v X. ki-rurgični oddelek. Stanje te poslednje je j ako opasno. Iz vsega je razvidno, da je Marija Zorzin to storila v hipu blaznosti.
Vlom. V stanovanje Lucije Kan v Trstu je vlomil neznan tat in odnesel vložno knjižico tržaške hranilnice z vlogo 5000 kron ter več drugih vrednostnih reči v vrednosti več sto kron.
Hitra smrt. A Trstu je zadela kap H7!etno Jero Zabinovič, ki je umrla
tovea, župnika pri flv. Jakolm v Trstu. agrarci pa dr. Ganibtnija, odvetnika v Kopru. Tudi Slovenci postavijo svojega kandidata, da bo Štel glasove. V 2. volilnem okraju Pore&-Motovun-Rovinj-Vodnjan kandidirajo liberalni Italijani odvetnika dr. Bar-tolija, klerikalci pa puljskega prosta Zanettija. Socijalisti in Hrvatje postavijo svoja kandidata, le da štejeta glasove. Tudi v 3. volilnem okraju Pulj-Lošinj bodo vse stranke postavi le svoje kandidate. Slovenski kandi dat je dr. Zuccon. Četrti okraj (Pod grad) je zagotovljen slovanskemu kandidatu Mandiču, istotako okraj Pazin, kjer kandidira dr. Laginja in okraj Voloska-Cres-Krk
Ribolov v Kvameru. Letos je bil lov na sardele v Kvarnem jako ugo den. Vlovili so jih v eni noči izpod Cerkvenice v hrvatskem Primorju 300 q, v sv. Jakobu 300 q, v Kralje vici in v Bakru 200 q, a na druigh krajih tudi v razmerju navedenih številk. Ako se povprečno računa, da pride na 1 kg okroglo 250 sardel, torej znaša lov 20,000,000 sardel.
Redar Humar v Gorici je pripeljal na policijo okoli 40 let starega Ivana Kušterle iz Trsta, ki je pa pristojen na Grahovo; po poklicu bi bil mizar Kušterle je namreč izgnan iz Gorice Na policiji je rekel, da gre domov da ga ne smejo zapreti, ker ni storil nobenemu nič hudega, mora pa iti skozi Gorico, če hoče priti domov Dali so mu svet, naj gre lepo domov iz Gorice. Ko je odhajal, pa se je hotel vendarle maščevati nad Humar-jem ter ga -vprašal: Ali ste videli sedaj. koliko je ura. Humar se je čutil žaljenega, in posledica je bila ta, da je moral Kušterle v zapor. Kušterle je izgnan tudi iz Trsta.
Izpred sodnije v Gorici Laški de lavec E. Pellicioni je lani septembra meseca v pretepu ranil Jos. Čičigoj Od takrat naprej je bil Pelilcioni \ zaporu. Sedaj se je vršia proti njemu razprava, pri kteri je bil obsojen na tri mesece zapora. Izpuščen je bil takoj na svobodo, ker so mu šteli kazen od 6. decembra 1906 do 6. marca t. 1.
Tujci v Gorici. Lani je bilo v Gori ci 18,512 tujcev, med temi iz Nemčije 520. iz Francije 311. iz Italije 5070, iz Anglije 131, iz Rusije 88, iz Amerike 11.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zažigalec. 201etni Julij Slabe iz Voitsberga na Štajerskem je 5. marca v Dupici pri Kamniku posetniku Pr. Brlecu za/.gal kozolec, ker ni dobil v vasi in okolici nikjer prenočišča. Sla-beta so zaprli.
Samomor. ISletni šribar Alojzij Osterc se je vlegel blizo Gradca pod vlak, ki ga je usmrtil. Vzrok samomora je. ker Osterc ni imel sredstev za življenje. Bil je preje uslužben pri nekem odvetniku v Ptuju.
HRVATSKE NOVICE.
Radi razžaljenja veličaifstva kani ogrska vlada postaviti pred sodnijo dr. T resica radi nekega govora v A-nieriki. Ker se vlada hoče iznebiti neljubega ji bodočega poslanca, je iz tega razvidno, da hočejo vpeljati tudi na Hrvaškem isto metodo, ktere so se posluževali na Ruskem proti vladi sovražnim kandidatom.
Vlak je povozil Ano Potočnik na zagrebški postaji. Potočnik je nesla sinu kosilo v delavnico na kolodvoru, pa je šla po bližnjici čez tire, kjer jo je zgrabil prihajajoči tovorni vlak in jo na mestu usmrtil.
Umor. V Boboti na Hrvaškem je umoril Čedo Milinkovic delavca Bogomila Horaka. Prerezal mu je ovrat-no žilo. Vzrok umora ni znan.
=
eo jim aeio pri-ljuhljwi lepo oblikam cvetovi Barva, oblika in vonj bo tri atvari, ki 4e-bele najbolj privlačijo.
BALKANSKE NOVICE.
Italija na Balkanu. Carigrad, 11. marca. Italija snuje veliko banko s podružnicami v Smirni, Solunu, Bi-tolju, Janini, Valoni, Draču in Ska-dru. Banka se bo udeleževala pri turških posojilih in gospodarskih, prometnih in industrijskih podjetjih. Prve podružnice se ustanove že meseca junija. S tem si utrdi Italija ne-podcenljiv upliv v Macedoniji in Albaniji.
Konec carinskega konflikta med
t
ZAHVALA.
Tem potoma se najiprrsTČnejše zahvaljujem Sjovencem v Butte, Moot., zlalti pa g. Marko Krašovcu in njego-vej soprogi za .požrtvovalno postrežbo mojemu bratu v njegovi dolgotrajni bolezni.
Zahvaljujem se ob enem tnidi bratom društva sv. Janeza Krstaika, da so se obilno udeležili pogreba ter pogojnemu s/kazali zadno east.
Lepa zahvala vsem, pokojniku pa bodi laJika tuja žemljica!
Chestnut, Mont.
Martin Rack in soproga,
Rdeči Gentleman
je izid in se dobi I. zvezek za 40c., L in II. zvezek pa za 75c. a poŠto vred.
Uporništvo "Glas Naroda"
100 OrainwickSt., New York.
Mr. Anton Gerzin,
kteri je odšel iz Hibbinga, Minn., je naprošen, da hitro poravna svoje zadeve, drugače si bode sam imel pripisati nasledke.
Več prizadetih.
VABILO
na
VELIKO PLESNO VESELICO,
ktero priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 16
J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., v velikonočni ponedeljek, 1. apr. 1907 v svoji lastni dvorani na 8. cesti. Tem po-tom vabimo vse rojake in rojakinje iz mesta kakor tudi iz okolice, da mas na omenjeni večer polno-številno posetiti blagovolijo.
Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za možke 25 c., ženske vstopnine proste.
Za fino postrežbo in dobro zabavo skrbel bode	ODBOR.
26-30—3)
Iščejo se
SPOSOBNI SLOVENCI ALI SLOVENKE,
da nas zastopajo pri svojem narodu.
Prilika za velik in lahek zaslužek; nikaka sleparija, temveč fina prilika pri dobri in eni največji družbi za prodajo zemljišč v New Yorku. — Oglasite se ali pišite na:
Geo, T. Ritchings, Mgr., Room 21, 60 Liberty St., New York (26-3—1-4)
POZIV.
Tem potom poživljam ALOJZIJA ZALETEL, doma nekje od Žužemberka. da mi blagovoli naznaniti nje-crov sedanji naslov. Dela a sva tukaj skupaj in iker ni mogel dobiti njegov zasluženi denar od dveh tednov, izplačal sem mu ga jaz iz svo-
jega žepa po dogovoru, da istega iz- " ."TT "^V v 1113 olV A teriam od dniKihft.	™ „Jneny;	taJu* Fran Strniša,
terjam od družbe, ktera mi pa ne izplača, dokler nimam njegovega no-tarijelnega potrdila. Vsled tega ga prosim, da mi to oskrbi in če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi blagovoli naznaniti. Jakob Terček,
VABILO.
Tem potom se ^naznanja vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Imperial^ Pa., in okolici, da priredi društvo sv. Jožefa št. 29 JSKJ. v Imperialu, Pa.,
v velikonočni ponedeljek, 1. apr. 1907 VELIKO VESELICO,
in sicer v korist društvene blagajne. Vstopnina $1.00, dame proste. Za obilen obisk se priporoča
(25,27,28—3)	ODBOR.
NAZNANILO IN VABILO.
Tem potom naznanjamo vsem članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. Jednote v Braddoeku, Pa., 'kakor tudi drugim rojakom iz tega kraja in okolice, da priredi omenjeno društvo skupno velikonočno spoved na belo nedeljo popoldan in v ponedeljek t. j. 7. in 8. aprila v nemški cerkvi sv. Josipa. Spovedovat pride naš rojak Rev. J. Mertel iz Pittsburga, PaL Upaje na polnoštevilno udeležbo se bil ježi	ODBOR.
(6x v dr d)	E
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino t Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500.
Jakob VVahčič,
339 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtveoikom se naznanja, da bi se
istih v polnem števila udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov j»od spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Prededniik Josip Čekuta. 34 Villa St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Vi la St., Allegheny; taj- i nik Josip Muška, 57 Villa St.. Alle«- j
- 101
Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.— Odbor: Nick Povše, 28 Tell St.. Allegheny; Fran Golob,
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
„ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli med Slovence
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana-v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da Je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad .^OKAVJE m kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige se niste videli, se manj pa čitali.	&
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M I edini, kateremu Je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu LkronicneJ bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni] ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nozah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE
iz*} Molilen Avgnne, Pueblo Colo,
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujoč, jj ostajam Vaš prijatelj	|{
MIKE NOVAK, ,i
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdrav-! £nibke pomoči, prašajie njega za svet, predno se obrnete na druzeea 3 zdravimi a ali zdravniški zavod. Natanko in l.ez sramu opišite | svojo bojezf n v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari koliko jcasa traja bolezen in vse dru^e rodrobnosti, ali pišite po knjigo ka-Stero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za ^ poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
w-z.tm 5 \m Mijoai
t ""	• ~ c *-	- "	'' ' - ^ ^ j t	J i ^ W j
?<•■» 4 : k;
w
s u
m smete mirne duše biti
Nsw York H. ¥.
prepričani v kratkem popoln
I
57 YiHa St., Allegheny; Jak. Laurie, P. O. Box 607. Forest City, Pa.	Butler St" Pitts^J ^an Ka-
853
Perry St., Allegheny. —
Išče se MIHAEL BUTALA iz Tanee gore št. 52 pri Črnomlju. Pied' tremi leti bival je na Calumetu, Mieh., ter odšel ne ve se kam. Tu zapušča neko svoto denarja. Kdor j i I izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Joseph Stukel, 205 8th St., Calumet, Mich. (19-3—19-4)	,
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo žez Dulnth. Minn., pn poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
WBIT MICHIGAN »T, DULUTH, MINN., kteri ima avoj
SALOON

Najboljše in najbolj priporočljivo domače za.avilo so znane
"MARIJACFLJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je ral.il, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti-te, ki trpe na slabem želoIru slabosti in glavolxju, >lal«-ni prebavljanju in težkem dihanju. Že no kratki uporabi, Ziri-
.	nejo navadno bolečine. Naj iih t<.rej n >b. n-i
družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice £1.SU, za -teki.
ČUDODELNO MAZ5LO ZA LASE.
Po zdravnikih novo prona^lo in najbolje sred-tvo, ki zane-!jivo pr-proči i/t.a
iS-	l-ri-.-t. :. l.lM-i. I a SI.50,
dakat. 5>4.00. .Marijareljske kapljice kakor tudi zdravilo za la.-e razpošilja:
IVI- RENYI, Box 32, Sta. D. * New York, N. Y.
za!2<tekl. $-3.00.
pri
blizu kolodvora. V*&k rojak j* njemu najb-dj«- pi.mrežen
v staro domovino
kmalu na to.	j Avstrijo in Srbijo? Belgrad, 10. mar-
Roparski napad. Izmed petih lopo- ca. Avstrijski poslamik baron Czikan	denarj«
vov. ki so v Trstu roparsko napadli je izročil ministerskemn predsedniku I	j® 411 najhitreje po naaem p'
krošnjarja Haschmanna, so že tri pri- dr. Pašiču odgovor avstrijske vlade l8redovan^11* Zastopa nas v vseh po jeli. Med njimi je 251etni Rudolf Fer- ( na zadnjo srbsko noto. Zvečer se je'8'lh; ,orej Pazit*- «1» at- vm-Jw jančič iz Postojne.	| sklical ministerski svet, kjer se je od- I 1111	beldam niivredne-
Izdajalci ponarejenih bankovcev, govor prečital. Avstrija izjavlja, da : ' kf<>rih v i^lnthu tudi ne manjka Pred tržaškimi porotniki se je vršila sprejme temeljne pogoje srbske vlade | SIM'4tuTanj«li
razprava proti 301efrnemu čevljarju1 za nadaljna trgovinska pogajanja. Danteju Bacchelliju iz Bologne, 40-! Nadalje izreka avstrijska vlada upa-letnernu delavcu Al. Bombonatiju iz 1 nje, da bo srbska vlada pri državnih Ferare in 371etnemu delavcu Ahilu ' naroebah upoštevala Avstrijo pri Fortiniju, ker so izdajali ponarejen 1 enakih cenah in enaki kakovosti, ka-j 'enar po 100 in 50 lir v Trstu in kor bi dajale iste predmete druge dr-i Ljubljani. Glavni krivec je bil Bac- j žave. Ministerski svet je vzel odgo-chelli, ki se pa izgovarja, da je dobil vor z zadovoljstvom na znanje, denar od nekegra neznanca in mislil, la je pravi. Obsojen je bil na dve leti
FRANK SAK&EJt CO
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača vina, bodisi bela ali Črna. Cena je 40 centi . galona s posodo vred in pri na- (f ročilu izpod 50 galon računam za posodo $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se piača pri spreje- |i) mu vina.	^
Za obilna naročila se toplo pri- 1 poroča
Prank 8tefanlch,
posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno. Cal.
KOLIKO JE URA?
To Yam Elgin ali
Watha
m ure
vedno iiajtocnejže kažejo ! Veliki ce-nik, opremljen z več sto slikami teh ur in druge različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in
poštnine prosto od
"SLAVI A" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
težlke ječe, Bombonati in Fortini pa vsak na en tedon. Po prestani kazni se iztirajo iz Avstrije.
Volilno gibanje v Istri. V prvem volilnem okraju Koper-Piran-Buje kandidirajo liberalni Italijani dr. Bennatija, socijalisti dr. Ritosso, žu-
RAZKOTEROSTI.
Kako npliva barva na čebele. V
bruseljskem fbotaniškem Wrtu so s poskusi dognali, da čebele sedajo veliko rajši na cvetlice s pestrimi hojami, kot pa na navadne cvetlice iste vrste. Isto so opazovali tudi na umetnih cvetlicah, med pravim zelenjem
pana v Vižinadi, klerikalci dr. Va- Epretno skritih. Vonj sam ne privlači
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦♦LBISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega tt 51 tl a hud;. I č: tt-naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.	*
LeI*y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh bol *i) gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travaikar-ju 6102 St. Clair A»e. f .r. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
_ CUEVELAISD, O.
PO I A KI! briJte se sami in pri
ttVAJ/VIVlI tem si bodete prihranili na denarju, kakor tudi času.

Naročite si vsled tega britveni »troj "Patent Gem'Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a
I ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa posije znesek $2, v naprej, temu pošljemo stroj po pošti, poštnine prosto.
Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.'
Pišite na
L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y.
»

S=
"Winnetou, rdeči gentleman
»»
Spisal Karl May. Priredil sa "Glaa NarWa" R.
( Nadaljevanje.)
Žile na Williamsovem čelu se napno.
"Ti veš, kapitane, da nisem šleva. Tisti, kteri je mene potolkel, spravi t*di tebe z jednim udarcem na tla."
Kapitan se glasDo zasmeje. "Pripoveduj dalje!"
"Pobil je tudi Patricka, kteri se je imenoval prej Mercroft."
"Patrieka z njegovo bivolovo glavo? Kaj pa potem t"
Williams pripoveduje natančno vse do tam, ko smo jih izpustili.
"Carajo, lopov, jaz te ustrelim kot psa. Lopov se da vjeti s štirimi mojimi najboljšimi ljudmi, bas kot otrok, kteri ima pravico še do materinega naročja!"
"Thunder-storm, kapitane ,ali veš, kdo sta tista dva, od kterih se je imenoval prvi Charlie, drugi pa Sam Haverfield? Če bi zdaj vstopila samo ta dva s puškami v rokah in pripravljenimi noži za pasom, bi marsikdo ne vedel, ali naj se bori ali uda. Bila sta Old Shatterhand in mali Sans-ear!"
Vodja poskoči.
"Lažnik! Ti hočeš prikrivati samo svojo strahopetnost!"
"Kapitane, zakolji me! Ti veš, da ne trenem z obrvmi!"
*1 Ali govoriš res resnico f "
"Da."
"Ce je tako, por todos los santos, potem morata oba umreti zajedno z Yankeejeni in zamorcem; ta dva ne bodeta namreč prej mirovala, dokler aas ne najdeta in uničita."
"Ničesar nama ne bodeta storila, ker sta rekla, da gresta naravnost ■a Santa Fe."
"Molči! Ti si tisočkrat bolj neumen kot ona dva, a jim kljub temu ne bodeč povedal, kam greš. Poznam predobro navade teh severnih tekačev. Če hočeta iskati naše sledove, jih najdeta, tudi če bi jahali po zraku. Mi niti ne vemo, če zdaj kteri ne tiči kje blizu nas in posluša, kaj govorimo."
Pri teh besedah mi postane malo vroče; govornik nadaljuje:
"Da. jaz poznam dobro njihove navade, ker sem bil celo leto s slavnim Florimontom, kterega imenujejo navadno Track smeller (človek, ki sled zavoha), pri Indijancih pa Les-ko-lah (medvedovo srce). Pri njemu sem se naučil marsikaj. Rečem vam, da ne pojdejo ti ljudje na Santa Fe in da ne sapuste danes taborišča. Ona vesta, da dobita sled lahko drugi dan; njihova konja morata pred vsem počivati. Jutri pojdejo okrepčani za ▼ami; res je sicer, da jih postreljamo, a prav tako res je, da pade najmanj polovica od nas. Slišal sem, da ima Old Shatterhand tako puško, s ktero lahko teden dnij strelja, ne da bi jo bilo treba nabivati. Sam vrag mu jo je napravil, a on mu je dal za plačilo svojo dušo. Zato jih moramo napasti še danes, ko bodo zaspali; ker so samo štirje, bode k večjem jeden na straži. Ali veš natančno, kje leži tisti kraj?"
"Da," odvrne Williams.
"Potem -e pripravite. Točno o polnoči moramo biti tam, seve brez konj. Priplazimo se do njih in jih napademo tako, da se ne bodo utegnili braniti."
Dobri kapitan naju ne pozna tako, kot si misli; drugače bi bil še vse bolj priden. V preriji je pravtako, kot v omikanih deželah; pretirava se tukaj in tam. Večkrat se napravlja iz muŠice slona. Če se lovec obnese nekolikokrat v bojih s sovražniki in če je vrhtega še prebrisan, da zna izrabljati vse ugodnosti, pripoveduje se povsod od njega. Povsod še nekaj pridenejo; koneeno pride pravi velikan. Zdaj sem zvedel, da mi je dal sam vra^ puško, s ktero streljam lahko cel teden. To pravljico je treba tako pomanjšati, da pridemo na mojo Henryjevo puško, s ktero se res ustreli petindvajset krat.
"Kje je Patrick z ostalimi?" vpraša vodja.
"Pri.ii Head Piku je šel, kjer pričakuje svojega očeta. Pri tej priliki hi>."e obračunati - trm.i trgovci, kteri imajo zelo dobro orožje in precejšno svoto dinarji. 'j<>Če je že gotov ž njimi, ker je rekel, da se ne mara muditi."
"Plen pošlje seveda meni?"
"Da, z dvemi možmi; tretjega vzame seboj."
"Najboljše puške dobimo od obeh lovcev. Pravijo, da ima Sans-ear tako puško, da strelja dvanajststo korakov daleč."
V t< ti tu nutku se zasliši od daleč lajanje prerijskega psa. To je vsekakor slabo izbrano znamenje, ker ni tukaj takih živalij.
"Antonijo prihaja s koli za Estaceado," pravi kapitan. "Ne sme jih pustiti zunaj, ampak prinese naj jih sem. Zdaj moramo biti bolj previdni nego sicer."
popolnoma prepričajo, da imam opravek z urejeno lopov-•i;i\! .1 ill premika kole po puščavi. Pod kožami je gotovo veljal mnogo življenj, odptv b.i.š nn-ni nasproti grmovje. Tam rastejo namreč same >te rastline, ktere se lahko dvignejo ali odmaknejo. Trije jez-jo v prostor. Konji imajo na obeh straneh privezane dolge -e t a drugem koncu vlečejo po tleh. Jednako prenašajo In-kole za šotore.
• h ljudij pro\ zroči precej šuma; jaz bi lahko pobral, ne da [ kdo. Vendar pa hočem dati neko znamenje, da sem bil tukaj. . ;.;. s\-oj pas z nožem in dvema, z medjo okovanima samokre-mua lahko z roko. Poseženi po jednem samokresu in se vr-gibljaj mojega umikanja zakrijem kar se da. Jednako storim •m; nato zdrvim preko planote v grmovje. Tam ležem nazaj, da zakrivam sproti sled. Plazim se po prstih in palcih tako daleč, da se lahko zravi i.rt.. Kmalu sem pri konju. Odvežem ga. zajaham in grem po takem ovinku, da mi stakemeni nikakor ne morejo priti na sled.
Mračiti se začne, ko pridem do tovarišev; vidi se jim, kako so nestrpni in kako so sk vitel i, ker me ni bilo tako dolgo.
Ma>-a Charlie," zavpije Iiob s takim glasom, kteri kaže je. "trti. I4ob se je bal. Vsi smo se bali za Masso Charlieja!" o bolj strpljivi; počakajo, da razjabam in sedem. Potem
Te besede i sko četo, ktera ; sam rop, kteri .
Zdaj se od; dolge, netikaste deci prijahajo palice, ktere se dijanci svoje ko Prihod teh bi me zap Vodja je
nem. V
med srrn
"Tu o zau^ Drugi so le Sam: "Torej?' " Trjovci
H
'Ail nek) ' Xol. ad P
P
u,
to za gotovo?" >pomnim. zakaj >e mi je dozdeval tako
Paš zato sem rekel, da sem ga že
»P»
Hude bolečine v pršil.
Posledica pieblajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 ^ivington St. ▼ New York u izjavlja: Dr. 4(ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot naibo )Še sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.


V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F7. Ad. RICHTER <& Co. 215 Pearl St., New York.
|M
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street,	Cleveland, Obteg
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM ONIK.
I fDelo napravim na zahtevan i e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni oa $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.
A A A A ^
e • m
i
I
V. V /
v
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih obilni obisk.
TELEPHONE * 1379 RBOTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA: 6104 St Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Hffffffflf
Kajaki, naročajte m na "Ola* Naroda", največji in najcenejši davraik.
AVSTRO-AHEBICAH LISE
Regularni potni parnlkl
"Sofia liohenberg" odpluje 27. marca.
vozijo med New Yorkom, Trstom In Relco.
Najpripravnejša in najcenejša psrobrodDa (• rta fv Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko jjj od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Cupapie Generale Transatlanliqiie.
(Francoska parobrodna družba.)
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Punaju. Kupuje in prodaje avstrijska denarje pod najugodnejšimi pogoji
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v l\td. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja1 parobrodrie listke
za v-,: prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listjk, ne pa ničvredni papir.
V-e navedeno izposluje točno in cem.. Pri raznih družbah ima visoko varščino in denarji vedno varni.
Za obila naroč !a in zaupanje se rojakom p iporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA j Za vsebino inseratov ni odgovorno ROJAKI; NAKOPAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN ! ne uredništvo niti npravništvo.	''GLAS NARODA", NAJVEČJI IN
NAJCENEJŠI DNEVNIK!	j Upravništvo "Glasa Naroda" NAJCENRJftT T»J"RVNrnrt
DIREKTNA CRFA DO HAVRE, PARIZA, SViCE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni parniki so:
...........14.200 ton, 30,000 konjskih moči-
)
"La Provence" na dva vijaka. "La Savoie" ,, ,, ,, "La Lorraine" ,, ,, ,, "La Touiaine" „ ,, ,, "L'Aquit ine" „ „ „ .
"La Breta^ne" ...........
"La Champagne" .............
"La Gascoijne" ............
R
0 S
1
.. 12,<K)0
.....12,000
_____ 10,000
.....10,0110
..... 8,000
..... 8,(=00
..... 8,000
25,000 25,000 12,000 12,»KH) 9,0410 9,000 9,IKK)
f Or WAtNUTH
BOLNIKOM NA ZNANJE.
že na onem svetu!" S< m, i is i—:i 1! Voya-turji m) vendarle stakemeni; nalašč so spreme-mer. Ponoči bodo prišli nadnje in jib oropali, če jih niso že."
•	IVani, k Jo je bil tisti Mercroft!" večkrat sem ti rekel, da se rajši z medvedom bijem, kot pa mislim
ij. kar se ue morem spomniti!" ' Mercroft je izmišljeno ime, in —----."
•Saj nLo.Mii bil tako neumen, da bi mislil, da zni pove pravega."
•	j	;u!aljuitn t "uhž -^e imenuje pravzaprav Patrick Monran!" I ., M r — jran!" zavpije Sam in pokaže prvič prepaden ^vii;in a /ranemu a : " Patrick Morgan! Ali je še to uiogoee? O Sam
rt.cM. \ . -tari c<.on. kakšen osel si ti. V rokah si imel lopova, a si ga erif slovesno oprostil. Charlie, ali v«
•	I'« polnon a za gotovo; zdaj >cej podoben očetu." ! Zdaj >e mi šele sveti!
sk1 je/ Upam, da nam ne ujde!"
irovce; p»>tem |H»jde z jednim spremljevalcem proti Shettelu kjer m' >ni«le z očetom."
a dalje, ljudje, dalje! Mi moramo za njim!" m. Mrači se že; zato bi ne mogli najti njegovega sledu. Yrh-o pripraviti na častit obisk." Kdo pa pride?"
član stakemenov, kteri tabore nedaleč od tukaj. Njihov
...... jo neki Mehikanec, kterfra imenujejo kapitana. On se je pri staremu
Flo remontu precej izučil. Zalezoval sem roparje bas, ko jim je pripovedoval Wiilia.ii* o sestanku z nami. Baš o polunoči nas nameravajo napasti." •'Oni vedo torej, da ostanemo tukaj t" Vsekakor!"
"Well, naj se zgodi po njihovi želji; zdaj hočemo ostati tukaj in jim ieleti goo*i evening! Koliko glav jet" "Dvajset in jedna."
"To je malo dosti za ras štiri! Kaj misliš ti, Charlie t Mi zažgemo ognje in postavimo naše oblake tako, da jih premotimo ž njimi. Mi se pa spravimo v stran od ognja in sicer tako, da pridejo lopovi med nas in ogenj. Ha U način jih imaomo dobro pred nami"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, HEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parnimi od pin iejo od spdi'j naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dupoludue Iz pristanišča št 4Z North River, ob Morton St., N. ¥•
•LA PROVENCE 28. marca, 1907. La G ase ogne	20. apr. 1907.
*LA LORRAINE	4. apr. 1907 *LA PROVENCE 25. apr. 1907.
Ta Bretasrne	6. apr. 1907 *LA LORRAINE 2. maja 1907.
•LA SAVOIE	11. apr. 1907. La Bretagne	4. maja 1907.
•LA T0URAINE 18. apr. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. VV, K ozminski, g«'iieralni agent za zapad.
71 Deaborn St.. Chicago, III.
i:-"
C
Pa
CUNARD LIN
RARXIICI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORi
haši po celem svetu slavni profesorji.
r. , .
L IJT f
PARNI KI IMAJO JAKO OUKKŽO 10KK11 PKOSTOJi NA KROVU ZA ŠETANJF. P0TNIK0Y TRETJEGA R ZlitllA.
odpluie iz New Torka dne 28 marca.
mmm
SLAVONIA
OLTOBA
odpluje iz New "Torka dne 11. aprila.
odpluje lz New Torka dne 25. aprila.
ULT0NIA. SLAVOXI
•.JfNONTA so parniki na dva vi. jaka. Ti parniki so napravljeni najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri nizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a rent je in
The Cnnari Steamsliip Co., Ltd,
BOSTON t	MINNEAPOLIS!	CMICAGOl
36 Stat® fit. Guaranty Bulletins* Dearborn St. 31-24 STATE STn NEW YORK.
Stem svarimo vse bolnike "kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Liaboratorium v Milanu. Samo •^fcjT^fifeži America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nisino z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Instituti v zvezi, EŠšaitiS kakor samo z Orosi Eaboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
& Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I Orosi zdravila SO pripravljena pO propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo j)opolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	^
■ Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	-
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo "bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
4toeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi I Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Yas ! bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako i niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim katen trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Yam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol-^ noma ozdraviti morejo.
» ♦ • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • •
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ goOe bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da •e v Človeku razširi in kako da človeško telo propade ako 8 rmsti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen sdravniku povedati ali popisati. Če nobena Zdravniška Anjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od Telike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisna ali prostor nan na dopušča da bi vse oznani d, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost na pridejo. Ml pošiljamo tudi t staro domovino zdravila in smo o dravili samo ▼ mesecu Novembru S sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo v. Ji Irozega stanu iz stare domovine In to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoalivi in da so prispeL do največjega človeškega znaija. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačna! naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
■"»■'■'M NA SLOVENSKI ODDELEK:	^
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ,
TMUjaodUntiL