P.b.b. kulturno - po/ll/čno glasilo svetovnih in domačih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV./ŠTEVILKA 31 CELOVEC, DNE 2. AVGUSTA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Avtonomija za Furlanijo in Trst Unser gemeinsames Erbe JOSEF FRIEDRICH PERKONIG (1890 - 1959) Vor kurzem erschien in Klagenfurt ein von Prof. Dr. Erich NuBbaumer verfaBtes Perkonig-Brevier, das einen bedeutenden Beitrag zur Volkerversohnung und Volker-verstandigung im Lande darstellt. Bereits 1956 gab der Verfasser ein umfangreiches Werk iibcr die Literatur- und Geistesge-schichte des Landes unter dem Titel »Geistiges Karnten« heraus, in dem auch der Anteil Karntens an der Entwicklung slowenischcn Sprache und Literatur 1 i. vprechcnd gewiirdigt wird. In dieser. Publikation schreibt Prof. Dr. NuBbau-JTtcr: »Eine Karntner Litcraturgeschichte muB das geistige Karnten umfassen, und eine Karntner Geistesgeschichte vollends 'vare nur Stiickvverk, wenn sie das Problem der nationalen Zweiheit mit allen seinen Erscheinungen nicht zur Kenntnis nehme. Bie Landschaft der Grenze geht den Weg der Humanitat und der Toleranz. Hier 'veitet sich die Bedeutung der Karntner tHchtung in den curopaischen Bereich. An der germanisch-slawisch-romanischen Naht-stclle Europas will das geistige Karnten die Grundlagen seiner Art erhalten und sich bekennen zu den boben Idealen der Menschheit.« AnlaBlich des Geburtstages Josef Friedrich Perkonigs am 3. August bat nun die Karntner Dinck- und Vcrlagsgesellschaft ein Bucb mit Aussprucben und Sentenzen des Dichters herausgebracbt, die als Per-itonig-Brevier jedem Karntner' wie ein ^»ebetbuch beilig sein miiBten, sind sie docb »Karntner Bekenntnis und Karntner Kermacbtnis. Noch zeit- und raumgcbun-den, weisen sie schon in kiinftige weltbur-gerlicbe Weiten.« Das Perkonig-Brevier, das wir Prof. Dr. ^uBbaumer zu verdanken baben, bcweist, daB auch eine raumlich sebr begrenzte ^Velt »Wcsentlicbes, GroBes, Herrliches und Ewig-Giiltiges« umfassen kann. Als crster bat Perkonig vom »slowcni-seben Bruder« gesprochen. Das Motiv der Nationalen Zweiheit ist bei ilun am stark-sten ausgepragt. Im neuesten Werk Prof. ^r. NuBbaumers lesen wir: »Als ein durch Abstammung und personliches Scbickssd riujnalig Berufenei' zeichnet Perkonig den _ deutsch-slowenischen Dualismus im Lande l,nd das Schicksal der Karntner Slowencn. Ki dieser Berufung reift der Dichter und '* * * * vandelt sich vom entschlossenen Kampfen-und erbittert Bekampften zum Dichter der Versohnung.« Die Aussage Perkonigs ist das gemein- Pred nekaj tedni se je v Trstu v poslanski zbornici zaključila razprava o posameznih členih posebnega statuta .bodoče dežele Furlanije—Julijske Benečije. Kljub številnim popravkom in novim predlogom, ki so jih med enomesečno razpravo postavili poslanci raznih strank, se osnutek statuta ni skoraj v ničemer spremenil. Bilo je na glasovanju celotno besedilo statuta, ki vsebuje 71 členov. Statut je bil odobren z vedno glasov. Zanj so” glasovali demokristjani, socialni demokrati, republikanci, socialisti in komunisti. Proti so brli liberalci, monarhisti in novi fašisti. Minister Medici je med drugim dejal, da je manjšinsko vprašanje »obrabnega« značaja in da se s to zadevo ne sme pretiravati. Izjavil je tudi, da slovenska manjšina uživa popolno svobodo tiska, kar potrjuje dejstvo, da danes izhaja »13 slovenskih listov« in da program v slovenskem jeziku Radia Trst A traja tedensko .po 84 ur. Minister je še poudaril, da bo vlada »tudi v bodoče zagotovila Slovencem v Gorici in Trstu spoštovanje njihovih pravic«. Končno je tudi izrazil mnenje, da bi se kakšno Se nerešeno vprašanje lahko uredilo z drugimi državnimi zakoni. V deželnem statutu se torej slovenska manjšina omenja na splošno samo v 3. členu, ki se glasi takole: »V deželi so priznane enake pravice in enako ravnanje vsem državljanom ne glede na njihovo narodno O preureditvi šolstva so razpravljali že od 1946. leta dalje, vendar pogajanja niso vodila do uspeha. Niso si bili na jasnem glede izobrazbe učiteljiSčnikov in glede subvencije privatnih Sol. Novi šolski zakon vsebuje tri dele na novi osnovi, in sicer šolsko pravico pri upravi in nadzorstvu, šolsko organizacijo in privatno šolstvo. Najvalžnejša določba v novi šolski organizaciji je devetletna šolska obveznost za ljudske šole. Deveto šolsko leto bo nosilo naslov »politehnični učni tečaj« in se bo naključil vedno na konec šolskega časa. Predstavlja naj prehodno leto iz šolskega življenja v poklicno življenje. Obiskovati ga bodo morali vsi tisti učenci, ki ne bodo prestopili v druge višje šole. Tudi srednja šola, ki bo zdaj nosila naslov »višja šola« in vse druge sble, ki pri- samc Erbe aller Karntner, das verpflichtet: »Deutsche und Slowencn wohnen hier ne-bencinander. Sollten sie sich nicht iiber die rcine Zufalligkeit der Geburt himveg ver-standigen, wie es richtigen Nadiham ziemt? Sich gegenscitig das Leben leicht, gut, friedlich machen? Menschen sein, nur Menschen.« V- *• pripadnost. Njihove narodne in kulturne značilnosti so zaščitene«. Poslanska zbornica ni sprejela niti ene izmed vseh zahtev, ki so jih v zvezi z deželnim statutom še pred kratkim postavili predstavniki slovenske manjšine. Čeprav Slovenci nikdar niso gojili prevelikega upanja, da bi v njihovo deželno vlado kdajkoli prodrli vsaj s svojimi bistvenimi predlogi in zahtevami, ki bi jih končno tudi uresničili, so vendar pričakovali, da bodo na pristojnih mestih vendar enkrat naleteli na določeno mero razumevanja. Zato tudi od bodoče vlade manjšina ne bo mogla pričakovati velikih koristi, in sicer predvsem iz 'tehle razlogov. Noben bodoči zakon, na katerega je namignil minister Medici in s katerim se v svoji politični naivnbsti tolaži tudi kakšen pripadnik manjšine, ne bo mogel Slovencem zagotoviti, da bodo kot narodna skupina zastopani v deželnem svetu. Iz tega pa sledi druga ugotovitev, in sicer da Slovenci v okviru dežele ne bodo mogli povedati svojega mnenja niti, kadar se bodo reševala vprašanja, ki se tičejo izključno manjšine. Mogoče so odgovorni italijanski krogi tokrat zgubili edinstveno priložnost, da končno pravilno in pravično rešijo manjšinsko vprašanje ob svoji vzhodni meji, kar bi ne bilo v korist samo Slovencem, marveč tudi sami državi ter nadaljnjemu mirnemu sožitju med narodoma, ki živita v tem delu Evrope. pravljajo učence na razne poklice, bodo podaljšane za eno leto. . Zelo važno v novi šolski organizaciji je to, da je postal možen direkten prestop iz absoivirane glavne šole (štiri leta) v peti razred kakšne višje šole. Delavska Srednja šola se bo preimenovala y realno gimnazijo za zaposlene, obenem bo podaljšana za en semester. Poklicne šole, ki morajo biti zelo blizu življenju, bodo ostale nespremenjene. Nove so šole za socialne poklice. Najvažnejši del nove uredbe zadene Učitelje Ljudskih šol. Doslej je predstavljal zrelostni izpit konec izobrazbe ljudskošolskega učitelja. Odslej ,bo zrelostni izpit višje šole šele pogoj za strokovno izobrazbo na kakšni pedagoški akademiji, ki bo trajala štiri semestre. Te akademije .sicer nd^ bodo visoke šole, vendar v sredi med dosedanjo srednjo in visoko šolo. Tretji del Šolskega zakona se dotika pogajanj z Vatikanom. Katoliška Cerkev ima v Avstriji vrsto privatnih, konfesionalnih šoli. Privatne šole so bile že vedno deležne državnih subvencij. Subvencije za katoliške privatne šole bodo po pogodbi s Sveto stolico uredili tako, da bo država plačala 60 odstotkov učiteljev, ki delujejo na takih šolah. -KRATKE VESTI - V Ljubljani so 26. julija svečano podelili Cankarjeve nagrade. .Prvo nagrado v znesku 400.000 din je prejel dr. Dušan Kermavner, dirugo nagrado v znesku 300.000 din je prejel Zvonimir Tanlko, tretjo nagrado v znesku 200.000 din pa Božidar Debenjak. Londonsko prizivno sodišče je odbilo priziv Roberta Šablona, katerega je neko ameriško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi vohunstva v korist SZ. Šablon je v svojem prizivu zahteval izpustitev na svobodo. — Iz Jeruzalema pa poročajo, da je izraelsko 'notranje ministrstvo zavrnilo So-blenovo zahtevo, naj bi mu dovolili tl zum za preselitev v Izrael na podlagi »zakona o povratku«. Glavni ravnatelj notranjega ministrstva je izjavdl, da se ta zakon ne more uveljaviti v korist osebam, ki »sp priznane za krive kakega zločina«. Čemu so nam predsedniki? — Na neki ameriški šoli je menda učiteljica takole razlagala učdneem potrebo po predsednikih: ».Pokojni Roosevelt je dokazal, da postane predsednikovanje lahko tudi dosmrt- PERlspodarju. Pride zvečer do četrtega gospodarja in vpraša po delu. Ta gospodar je bil skope sorte. Ogledal si je fanta z durmi na hrbtu in si mislil in računal: fant je močan kakor bik, pameten pa ravno Se dovolj — taki so včasih dobri za delo. Plačaš jim pa, kolikor hočeš, saj ne poznajo denarja in njegove veljave. Dejal mu je: »Fant, smiliš se mi, ne podim te, lahko ostaneš pri hiši. Za večerjo pa pojdi spati Videla bova, kaj nama prinese jutro.« Poldrugi Martin je bil trden; šel je na seno in zaspal brez večerje. Drugo jutro mu je rekel gospodar: »Ne pol e tička ni na tnalu, da bi mogel An nama skuhal zajtrk. Tjale v hrib morava najprej, po drva. Kar vprezi štiri vole in pripelji za menoj! Preden prideš, bom posekal nekaj dreves.« Poldrugi Martin je vprašal: »Kako naj vprežem vole?« ,tov'Gospodar je odvrnili: »Močnejša dva 'vredaj, druga dva zadaj.« Nato je vzel gospodar sekiro in stopil v hrib. Martin se je lotil voza in volov. Močnejša dva je vpregel pri ojeh, druga dva na zadnjem koncu; vpregel pa jih je tako, ^la so bili z glavami drug od drugega. Zato niso nikamor prišli. Potekla je ura, potekli sta dve, ko se je vrnil gospodar. »Kaj počenjaš, prismoda?« Poldrugi Martin je odgovoril: »Voli nočejo potegniti, ne marajo v hrib. Pa jim tudi ni treba: bolj so pametni kakor midva, saj je še dovolj drv pod ognjiščem.« Gospodarja je jezilo in ga je bilo sram. Zakuril je in zavrel mleko. Nalil ga je v skledo, nevoljno ukazal Poldrugemu Martinu k zajitrku in še ga je opomnil: »Počasi zajemaj, vroče je!« »O,« je dejal Poldrugi Martin, »doma smo vroče mleko hladili takole.« Ročno je izpred gospodarja potegnil hlebec kru- ha, ga zlomil in zdrobil v mleko. Preden se je gospodar od začudenja zavedel, je že posrebal vse mleko in ves kruh, kar ga je bilo v skledij O pravem času se je vendarle spomnil tudi gospodarja in mu pustil vsaj žlico in skledo. Ne, take lenobe, takega požeruha še niso imeli pri tej hiši! Poldrugi Martin se je grdo zameril skopemu gospodarju. Moral je kar pobrati šila in kopita, a ni imel drugih šil in kopit razen hišnih duri. Oprtal si jih j,e na ramo, da so mu tolkle ob pete, in je šel sitMn zadovoljen naprej svojo pot. 'Koder je šel, povsod so se mu smejali in mu dajali kruha v malho. Dela pa niso imeli zanj nobenega. Nagibal se je dan, ko pride v gozd. Sklene, dia bo tukaj nočil. Izbere si mogočen hrast. Nanj spravi vrata in jih položi med Josip Jurčič: KRJAVELJ in NJEQOVA KOZA Krjavelj je bil že čez šestdeset let star mož, srednje velikosti in precej živo ten. Lica je bil zabuhlega, nazaj visečega čela in nekaj čudnega, pol škilavega pogleda. Oblečen je bil pozimi s suknjo, ki je bila Bog ve kdaj vojaška in iz modrega sukna. Zdaj pa se iz množine pomečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in katera je šele potlej pridejana. Hlače prtenice so segale samo do kolen, kjer je kazal Krjavelj za malo ped bose kože. Golenice njegovih čevljev so bile namreč že tolikokrat udelane, da niso več segale do kolena. Na glavi je imel klobuk s širokimi krajevci. Da bi pa Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja služil, je imel krajevec nad levim ušesom gori zavihan in na oglavje pripet. Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo je bral po gozdu in jo prekuhaval in prodajal kmetom po dva krajcarja funt, da so si kola mazali. Vranam in vrabcem je nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, poginule prašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil. Zvečer je hodil k sosedovim za peč sedet. Tam je pravil vselej in vsak večer, kako je videl morski strah, hudirja na ladji, ko je bil vojak, kako je kozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je i»štatljivemu« konju navado odpravil itd. Nič drugega ni revdž počel. In vendar so ga neusmiljeni jeziki raznesli za neumnega ali vsaj malo prismojenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra duša'in rad ustreže, so ga imeli za Jurčka. Nalašč so napeljali govorico na hudirja, na kozo in na take reči, o katerih je mož pozabil, kako je to že stokrat v raznih spremembah pravil, in je še enkrat ponovil isto stvar. In če je ubošček malo drugače zategnil, če je danes dejal, da ga je bilo strah, ko je hudiča na kose sekal, jutri pa je rekel, da ga ni bilo nič strah, so rekli, da laže. Nekega popoldneva so sedeli v gostilni in Krjavelj je spet pravil kmetom svoje dogodivščine. »Krjavelj, ali ti koza še uhaja na Obr-ščakovo njivo?« vpraša Matevžek. »O, nič več ne, zdaj sem jo že ozdravil, kozo, že dobro dolgo let je tega,« pravi Krjavelj. »Kako si jo ozdravil?« »I kako! Kri sem ji spustil, pa se je popravila. Jaz sem imel s kuho opraviti, moral sem paziti, da se mi smola v loncu ne užge. Zato nisem mogel imeti zmerom očesa v kozi. Ti, Obrščak, si mi vedno žugal, da mi jo boš vzel, če bo v škodo hodila. Kaj je bilo početi? Zaprte nisem mogel imeti, varovati in vračati je zmerom in zmerom nisem' utegnil. Čakaj me vrag, čakaj, ti bom Že nekaj naredil, kozača, da ne boš ven in ven tiščala gobca v ograji! Pa sem vzel veliki nož ter sem ga nabrusil na os in sem se ulegel na trebuh prav tiho za mejo tam pri vrzeli, kjer je žival noter hodila. Kar ti pride! En gobec trave na-muli pa odtrga: brst! Zopet namuli — tačas se pa jaz stegnem An: šop! porinem nož kozi v bedro. Kri je tekla kakor v turški vojski in vpila je uboga Dimka, kakor bi jo na meh drl. Jaz sem pa dejal: čakaj, zdaj te ne bo več v škodo!« »Ali ti je potem poginila?« »Kaj še! Kakor hitro ji je odtekla tista pregrešna kri, ki jo je zapeljevala, je ni bilo več videti v škodi. Zdaj vem, da nima nihče bolj pohlevnega živinčeta kot jaz.« veje. Holaj, postelja je postlana, varna bo pred divjo zverjo! Tudi večerje mu ne bo manjkalo, malha je polna kruha. Le žejalo ga je. Stopil je s hrasta in se ozrl, kod kaj teče, da bi bilo za žejo. Srečne oči, že je uzrl studenec! Ob njem sta bila škaf in korec. S korcem si je nalil vode v škaf in je oboje, škaf in korec, nesel gor v hrast in postavil na vrata. Vrata so mu bila ne le postelja, ampak tudi miza; sedel je in so mu bila hkrati še stol. Lepo je zalagal in zraven pil vodo in bil zadovoljen, da ga jutri ne bo dramil kateri koli gospodar. V tem gozdu pa so imeli svoje zbirališče razbojniki. Njihov je bil korec, njihov škaf, ki ju je bil Poldrugi Martin pobral ob studencu. Poldrugi Martin je večerjal na hrastu, ko se je pod hrastom zbralo dvanajst razbojnikov. Zakurili so Ogenj, pekli in cvrli; vina so imeli s seboj polne mehove in so rezali in trgali meso ter lomili kosti, jedli in namakali, divje se krohotali in si vmes delili plen. Iskre ognja so visoko letele v hrastove veje. Ena izmed njih je priletela Poldrugemu Martinu na roko in ga pičila, prav ko je pil. Zgenila se mu je roka in voda se mu je iz korca razlila po vratih, nato pa z vrat kapljala dol. Najmlajši razbojnik se tedaj oglasi: »Dež pada!« Glavar pa se je zasmejal: »Nič se ne boj, ne bo te podrl! Iz nebes je, hvaležen bodi zanj!« Martinu pa so iskre š’e nagajale, pa je dejal: »Oni tam spodaj nagajajo meni, nagajal jim bom še jaz!« In je zvrnil ves škaf. »Oha,« je dejal najmlajši razbojnik, »pošteno lije, nemara so na stežaj odprli nebeška vrata.« »Nič se ne 'boj,« se je zakrohotal glavar, »dokler ti nebeška vrata sama ne prilete na glavo!« Poldrugi Martin je čul te besede, dvignil je vrata z vej in jih spustil dol, da iso s ‘korcem in škafom vred zaropotale po vejah in lopnile po onih spodaj. Prestrašeni so rarbojnikt zakričali: »Gorje nam, nebeška vrata so prišla nad nas!« in so zbežali, kamor in dokler so jih nesle noge. Poldrugi Martin pa se je splazil s hrasta in si postregel z razbojniško 'pojedino. Potem je pobral denar, kar so ga razbojniki pustili, in si ga zbasal za srajco. Naprtil si je vrata na ramo in se vrnil domov k materi. Mati je zastokala: .»Sinek Martinek, ali si že nazaj? Ali ti ni bilo nikjer obstanka?« Poldrugi Martin pa je potegnil srajco izza pasu, da se mu je usul denar po tleh. Toliko ga je bilo, da sta isi namesto zgorele hiše postavila drugo, ki je bila vsa nova, le duri sta dala natakniti stare. V. GOGOLJ: '»Kaj želite?« je vprašal Petrovič in pre-ITi škric in gumbnice, kar mu je vse j1 ° .^e znano, ker je bilo delo njegovih astnih rok. Krojači imajo pač to navado, a si na vsakem, ki ga srečajo, naj je nji-hLb naro^n'k ‘K ne> ogledajo najprej o- vič, »Vidiš,« je začel jecljaje Akakij Akakje- - »jaz bi rad... ta plašč... vidiš... i^lsto dober je Se ... sukno povsod še krep-• ■ • le malce zaprašeno... zdi se, da je ro, pa je novo... samo na tem kraju ni 'e ''' na drbtu pa nekoliko na enem 1 ecu malce ponošeno ... pretrto . .. malce v,lCna tem pleču... vidiš, to je vse. Ni C('no govora, v nekaj minutah bo po-P^ljeno.« J zj Petrovič je vzel plašč, ga razgrnil po mi-’ £a dolgo ogledoval, majal z glavo, po-t , Pa segel z roko na okno po okrogli ne a, lch okrašeni s portretom nekega ge-ala — kateri je to bil, ni znano, zakaj" A1, kjer sc je nahajalo lice, je bila tobač-a poškodovana, mesto pa zalepljeno s tr;;-?latim kosom papirja. Ko je bil Pepel ^ Vtatnil 'tobaka v nos, je raz- sij, pLa5č proti 'luči, ga spet ogledoval in zmajeval z glavo. Potem ga je obrnil narobe An preiskoval podlogo ter zopet resno majal z glavo. Potem je zopet odprl tobačnico z zalepljenim generalovim obrazom .pošteno ponjuhal tobak, zaprl pokrov, položil tobačnico na okno in dejal: »Nemogoče zakrpati — ničvredna cunja!« Akakiju Akakjeviču je kar zastalo srce. »Zakaj ni mogoče, Petrovič?« je skoraj proseče zastokal kakor otrok, »saj je stvar samo na plečih nekoliko oguljena, ti imaš gotova kakšno krpo, da ...« »Krpe že imam, krpe/ je odvrnil Petrovič, »samo prašiti jih ni mogoče; sukno je čisto ponošeno, Če se ga dotakneš z iglo. gre kar narazen.« »Naj gre; kjer nit ne drži, položi krpo.« »Lahko govoriti: položi! Ko pa ni mogoče kam položiti; sukno je tako, da se kar razleti, če sapa vanj pihne.« »Krepko prišij ... bo že šlo ... kako da ne bi? ... res...« »Konec besedi,« se je odrezal Petrovič, »tukaj se ne da nič narediti, sukno je čisto iznošeno, pa ven. Bilo bi bolje, če pride še hujša zima, da vam naredijo iz njega onuoi, ker nogavice ne grejejo. Te so si izmislili Nemci, da bi čim več denarja iz nas iztisnili« — Petrovič je rad zabavljal Nemcem, kadar koli je bila prilika — »kar se tiče plašča, pa si boste morali nabaviti novega.« Pri besedi »novega« se je Akakiju Akakjeviču vse zameglilo pred očmi, tako da se je začela okoli njega vrteti vsa krojačeva delavnica. Edini predmet, ki ga je še razločil, je bil general s prelepljenim obrazom, ki je bil naslikan na Petrovičevi tobačnici. »Nov plašč?« je zajecljal, kakor da sanja. »Saj nimam denarja.« »Nov,« je neusmiljeno dejal Petrovič. »Če bi bilo res treba novega, koliko ...?« »Koliko bi stal, hočete reči?« »Da.« »Poldrug sto rubljev, ne manj,« je mirno odgovoril Petrovič. »iPoldruig sto rubljev za plašč!« je vzkliknil nesrečni Akakij Akaikjevič — vzkriknil morebiti viprvič v svojem življenju, odkar se je bil rodil, zakaj sicer je govoril vedno tiho in boječe. »Da,« je ponovil IPetrovič, »pa Se nič posebnega ne bo. če na ovratnik prišijemo kun j e krzno in pelerino podložimo s svilo, bo vsega skupaj dve sto rubljev.« »Petrovič, rotim te,« je proseče silil Akakij Akakjevič, ki si je prizadeval, da ne bi slišal Petrovičevih besed, ki so imele namen narediti čim močnejši vtis na naročnika, »kakor koli že pokrpaj plašč, da 'bo vsaj še nekaj časa držal.« »Ne, ves trud bi bil zastonj in tudi denarja je škoda,« je odvrnil Petrovič in Akakij Akaikjevič je odšel popolnoma uničen. Petrovič pa je po odhodu titularnega svetnika še dolgo čepel na svoji mizi, ne da bi se bil lotil dela, ker je bil sam s seboj zelo zadovoljen, saj se je bil dobro [postavil in je obenem hrabro branil krojaško umetnost. Akakij Akaikjevič pa je brodil po ulicah kakor v snu ... »Kakšna nesreča,« je mrmral, »nikdar ne !bi bil mislil, da se bo tar ko končalo...« Po kratkem premolku je nadaljeval: »Tako torej, jaz pa še sanjal nisem, da bo tako.« Spet je zamolčal in začel vnovič: »Čisto nepričakovano torej ... nikoli si ne bi mislil kaj takega... Kako nepričakovano se je to zasukalo!« Koračil je dalje in namesto, da hi se vračal na dom, je šel v čisto nasprotno smer, ne da bi se tega zavedel. Po ipoti se je zaletel vanj dimnikar, ki ga je s svojimi sajami vsega pomazal po eni rami, ko pa je šel mimo nove gradnje, se mu je z vrha usul na glavo cel koš malte. On pa ni ničesar ne videl ne čutil, šele ko je zadel v nočnega čuvaja, ki je, potem ko je svojo helebardo zataknil tik sebe v tla, nasul iz svoje tobačnice na svojo dlan tobaka, se je Akakij Akakjevič inekoliko zavedel. »Kaj se zaletavaš človeku naravnost v nos?« ga je nahrulil čuvaj, »ali ne vidiš, kje je truhtuar?« To je titularnega svetnika docela zbudilo iz njegovih sanj, da se je obrnil in [pospešil na svoje stanovanje, šele doma je zbral svoje misli, spoznal jasno, kakšen je v resnici njegov-položaj, im se začel sam s seboj pogovarjati, ne več zmedeno, ampak odkrito in razsodno, kakor s pametnim prijateljem, kateremu je mogoče zaupati največje skrivnosti in zadeve srca. »Ne,« je rekel, »danes se ni mogoče pogovoriti s Petrovičem. Mož je slabe volje, mogoče ga je žena naklestila, rajši ga,obiščem prihodnjo nedeljo. V soboto si ga 'bo dodobra privoščil in, ko se bo prebudil, bo moral preganjati mačka; dal mu bom desetico in mož bo postal zgovoren in se omehčal — :potcm se bova glede plašča lahko pomenila.« (Dalje prihodnjič) Politični teden (Nadaljevanje z 2. strani) čete bodo morale zapustiti laoško ozemlje 30 dni po tem, iko bo začela delovati nadzorstvena komisija. NA TAJSKEM IN V BURMI je položaj nekaj ugodnejši, toda ipresenečenja niso tam tako dolgo izključena, dokler se ne pokalže, koliko je vredna nova laoška Vlada in njena nevtralna politika. Spor med Indonezijo 'in Nizozemsko radi Papuancev je 'že (preko nevarnih čeri. Žrtvovana ibo pač pravica Papuancev do samoodločitve. V KONGU SE POLOŽAJ ZNOVA ZAOSTRUJE. Na oni strani se veča napetost mod osrednjo vlado in opozicijo v Leo-poldville, na drugi strani pa se zaostruje spor med Combejem in OZN. Prejšnje dni je Čombe znova nahujskal množico proti vojakom OZN. 'Indijske vojake v Eliza-bethville so napadle velike skupine žensk, oboroženih s palicami in z drugimi predmeti. Tajnik OZN U Tant se sedaj posvetuje s člani posvetovalnega odbora. Hotel bi znova postaviti zadevo pred Varnostni svet. Številne države zahtevajo odločne ukrepe proti 'čomibejevi politiki in se zavzemajo za izvajanje že sprejetih sklepov skupščine in VS. Odločne zahteve v tej smeri so izrekle zlasti izvenhlokovske države in države sovjetske skupine. Ameriška vlada se zavzema za gospodarske sankcije proti Čombeju. Vendar pa se Velika Britanijia in Francija, ki od vsega začetka podpirata Čombeja, odločno upirata vsaki akciji proti njemu. Pomočnik državnega tajnika za -zunanje zadeve Williams se je s svojega potovanja po Evropi vrnil brez uspeha. V Londonu in Parizu je naletel na močan odpor proti sklicanju Varnostnega sveta, ki naj- bi razširil pooblastila tajnika OZN. RAZOROŽITVENA KONFERENCA V ŽENEVI se nadaljuje, toda na žalost brez vidnega napredovanja. (Predstavniki Vzhoda in Zahoda se do sedaj niso premaknili s svojih stališč. Tudi kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, je zaideva še vedno v slepi ulici. Vendar pa se napoveduje morebitna sprememba ameriškega stališča, kar se tilče nadzorstva nad -razorožitvijo. V Washingtonu so proučili izsledke ameriških znanstvenikov v zvezi s podzemeljskimi jedrskimi poizkusi in jih mislijo nato sporočiti pododboru za jedrsko razorožitev. Toda do sedaj še niso nič sklenili. V tem olkviru misli ameriška vlada baje nekoliko popustiti, kar se tiče nadzorstva. Vendar pa bo to popuščanje manjše, kot ga zahteva Sovjetska izveza. Tako je pred kratkim Sovjetska zveza Sporočila, da bo obnovila jedrske poizkuse, češ, da jo k temu -»silijo« zadnji ameriški poizkusi. V -ZDA pa jedrske poizkuse nadaljujejo in prav danes prod štirinajstimi dnevi je spodletel poizkus, da bi z raketo »Thor« ponesli vodikovo bombo v veliko višino. Napovedali so nov poizkus čez nekaj dni. V EVROPI JE NAJNEVARNEJŠA TOČKA BERLINSKO ' VPRAŠANJE. Hruščev dobro ve, da spada Berlin med ameriške »življenjske interese« in ne bo gnal spora -predaleč. Problem evropskih zasužnjenih narodov je postavljen z dnevnega reda. Zunanji ministri, ki so se zbrali v Ženevi za podpis sporazuma o Laosu, so -izkoristili -to priložnost za celo vrsto razgovorov o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih. Posebno važni so bili razgovori sovjetskega zunanjega ministra Gromika z ameriškim državnim tajnikom Reanom Ruskom, ki sta se menila predvsem o Ber-bnu. Rusk -se je -vrnil v Washington, kjer -bo nadaljeval -razgovore o Berlinu s sovjetskim poslanikom Dobrinovim. POSLOVILNI GOVOR, ki ga je imel -predsednik sovjetske vlade Hruščev z ameriškim poslanikom Thompsonom, je prav-tako važen. Thompson je po (razgovoru izjavil, da so razgovori z Hruščevom važni in koristni. Vendar pa ni mnenja, da bodo ti razgovori spremenili sedanji položaj, kar se tiče mednarodne politike. GLEDE BERLINA SE JE IZJAVIL tudi britanski zunanji minister lord Home v zgornjem domu. Rekel je, da so sedaj pred izbiro: Ali da se borimo in potegnemo svet v ta boj, ali pa da se pogajamo ne glede na to, kako težaven je ta problem, dokler ne bomo našli -rešitve. Pripomnil je, da je -glede Berlina mogoč napredek, samo če Sovjetska zveza ne -bo še naprej zahtevala, naj se sile zahodnih držav umaknejo iz Berlina. iNeuspeh ženevskih srečanj zunanjih ministrov glede Berlina ne pomeni, da se je poslabšal -tudi mednarodni položaj. -Balje so bile dane tudi nekatere sugestije, naj bi Sovjetska zveza, če bi vže sklonila mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, »storila to tako, da ne bi izzvalo nevarnih protiukrepov na zahodni strani«. Svetovno izseljensko romanje v Rim Poročali smo že, da bo letos svetovno romanje izseljencev v Rim. Zastopniki izseljencev raznih narodov z vseh delov sveta se bodo zbrali od 3. do 7. avgusta pri sv. očetu in -se mu zahvalili, da je Sv. stolica pred 10 leti izdala konstitucijo »Exsul Familia«. S to odredbo je bila nakazana smer, kako urediti dušno pastirstvo -tistih, ki se s svoje rodne zemlje preselijo drugam med druge narode, kjer je drug jezik in kjer so druge navade. Tako bo čez dobrih 10 dni v svetem mestu srečanje najrazličnejših narodov. Tudi Slovenci pridejo po svojih zastopnikih, tako -iz Južne kot iz Severne Amerike, v večjem številu pa zlasti iz zapadne Evrope. Z Dunaja bo peljal skozi Celovec tudi romarski vlak, na katerega bodo sedli tudi nekateri naši ljudje, ko se nudi taka lepa priložnost. Saj tudii iz naših krajev odhaja v svet mnogo rojakov v Švico, v Nemčijo in drugam. Romarji pridejo v Rim v petek 3. avgusta. — V soboto, 4. 8., 'bo ob pol devetih zjutraj v baziliki Marije Velike (Snežne) skupna sveta maša, ki jo -bo daroval po namenu navzočih romarjev kardinal Karel Confalomieri, kii obravnava pri Sv. stolici tudi zadeve emigrantov. Popoldne bo prosto za zasebne opravke v Rimu. — V nedeljo 5. 8. bo -imel sv. oče Janez XXIII. v baziliki sv. Petra sv. mašo, pri kateri naj bi navzoči prosili (Boga blagoslova bližnjemu vesoljnemu cerkvenemu zboru. Po maši bo pa -sv. oče še dalj časa ostal med emigranti in begunci in sprejel poklone zastopnikov raznih narodov. Slovenski romarji se bodo popoldne ob petih zbrali v argentinski cerkvi na Piazza Quadrata v Rimu. Skupno Ibodo zapeli v čast Mariji pete litanije. Zatem bo kratek koncert slovenskih pesmi, za kar so se naši pevci že dolgo pripravljali. Zvečer po večerji pa -se bodo emigranti zbrali, v nekdanjem rimskem igrišču in gledališču, kolo-seju, kjer bo skupni križev pot. Zbrali se bodo pri Maksencijev.i bazidiki -in šli z lučmi -do koloseja. V 'ponedeljek 6. 8. je ob osmih zjutraj maša v baziliki sv. (Pavla za »molčečo Cerkev.« Pri njej bo petje v 18 jezikih. Sledil bo obisk znamenitih katakomb. Popoldne bo na Via della Conciliazione v veliki dvorani nastop skupin raznih narodov: Belorusov, Cehov, Hrvatov, Italijanov, Litvancev, Poljakov, Slovencev, Slovakov, Spancev, Nemcev, Ukrajincev, Ogrov in še drugih. V sredo 7. 8. je pa prost dan in zvečer odhod iz Rima. KRATKE VESTI V Siriji je še vedno zaprtih 120 delavcev. Sirski zunanji minister Kerim je izjavil, da so izpustili 50 delavčev, ki so jih zadnje dni aretirali zaradi demonstracij in stavk. Dejal pa je, da je 120 delavcev še vedno zaprtih. Povedal je tudi, da so bile med zadnjimi nemiri ubite štiri osebe, večje število pa je bilo ranjenih. V Indoneziji bodo letos po oceni vladnih strokovnjakpv pridelali približno 83.000 ton tobaka, kar je več ko 3000 ton nad lanskoletno proizvodnjo. Indonezijski tobak je znan po svetu zaradi svoje kvalitete, zlasti primeren pa je za cigare. Indonezija izvaža tobak predvsem v zahodnoevropske države. Kaj sta dva milijona? Niki ta Hruščev je baje -doja-l avstrijskemu kanclerju tekom njegovega nedavnega obiska v Moskvi: »Amerikanci so v skrbeh zaradi -dveh milli-jonov ljudi v Berlinu. Kaj sta dva milijona? V Sovjetski zvezi lahko produciramo dva milijona 'ljudi v dveh mesecih«. Iz fi I m s k e ga sveta (Nadaljevanje na 6. strani) Jaz v vseh svojih filmih iščem eno samo temo: samo-to.« Na žalost tudi Lattuada ne najde izhoda. Ve, kje (ga ni. Sluti, kje bi bil. Pa ga ne išče tam. Je obupal nad njim. Oziroma: bolj moško se -mu zdi, da ne išče izhoda — in trpi samoto. Ali pa to ni samo navidezna možatost, za katero se skriva vedno ista groza? Kje torej V čem je torej vse zlo današnjega evropskega filma in njegove nemoralnosti? Ljudje so zbegani. Žive v družbi, ki je navidezno krščanska, a v resnici dan za dnem tepta krščanska načela. Nekateri jih imajo le še za okostenele obrazce, ki jih je treba odvreči čimprej in ustvariti novo moralo, ki bp človeku po meri in godu. Drugi vedo, da je bistvo zlega greh oziroma celo, kot pravi Pij XII., da je morda »največji greh sodobnosti to, da je izgubila smisel za greh.« Toda ti imajo pot zaprto, ker -ne poznajo sveta milosti, čeprav morda verujejo, da je nekje tak svet; zdvo-mili so, da bi se milost mogla znova učlovečiti tudi v današnji družbi in zdrobiti ječo praznote, v kaiteri jasno plava današnji človek brez težnosti in v vrtoglavi omotici. Človek je kakor zgubljen otročiček — pred vrati svojega doma. Išče obhojenih stopinj — starih pojmov in načel —, da bi v njih mogel najti ključ življenja in smisel svoje stislkane biti. Ali jih bo našel? j. R. IM U R L A U B verdirbc mzn sich oft durch wohl gute, aber ungevvohnte Kose den Magen. Das ideale, anregende und erfrischendo Aromatikum KLOSTERFRAU MELISSENGEIST wird Ihnen .." ein trener Helfer sein, Ihre Ferien unbeschwerc genieOea zu konnen« . ■ f. k Nur echt in der blauen Packung mit » ; den drei Nonnen, Strokovnjak. — »Koliko je vaša krava stara, oče}« — »Dve leti«. — Kako to veste, oče?« — »iNa rogovih berem, gospod.« — »Imate prav! Saj ima res dva.« Blago za poletne obleke, posteljno perilo Velika izbira — zelo ugodne cene L Maurer Klagenfurt Alter Platz 35 Ogtošui v našem listu I filtnska ocena Šivalne in pletilne stroje Grundner KLAGENFURT, \VIENER GASSE 10 BLIZU MESTNE CERKVE Bistrica v Rožu. — Sabata, 4. 8.: Der Falscher von London (IV). — Kriminalni film. — Nedelja, 5. 8.: Nacht -fiel uber Gotenhafon (IV). — Kriminalni film dvomljive vrednosti. — Sreda, 8. 8.: Banketi, Bonzen -und Banditen (IV). — Kriminalen film o ubeglom monilcu, -ki je bil v Angliji razkrinkan. Pliberk. — Sobota in nedelja, 4. in 5. 8.: Schdn ist die Liebe am Konigsee (III). — Voditeljica baletne skupine spremeni svoje mišljenje o ljubezni ob ljubezenskih zapletljajih. — Torek, 7. 8.: Ubile am River Thai (IV). — Vojni film iz gve-irilske vojne na Filipinih. — četrtek, 9. 8.: Ferien-paradies Sclnveiz (II). — Dokumentarni film o naravnih lepotah Švice. Št. Jakob v Roiu. — Sobota, 4. 8.: Di-vision Brandenburg (IVa). — Pustolovščine dveh noinSki-h vojnih enot na vzhodni fronti. — Nedelja, 5. 8.: Die Stunde, die du gliickilich. bist (IVb). — Neokusno prikazano ljubezensko razmerje uradnice s poročenim bogatašem. — Torek, 7. 8.: Der Gorilla latu schon griiBen (IVa). — Pustolovski film o tajnih agentih v nemškem industrijskem središču. —- četrtek, 9. 8.: Der Killer mit den Froschaugen (IVb). — Kriminalen film, v 'katerem nastopa morilec iz strasti. — Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri 1 HANS VVERNIG KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof) STADLER Študentovska soba z lepo lego, zelo ugodno v Gradcu na ra/.polago. Interesenti naj sc javijo v uredništvu. IŠČEMO zanesljive deiavce za skladišče v Celovcu ali okolici. Naslov v uredništvu. Machen Ste sich Freude Duhovnik razlaga otrokom šoli o sreči, 'ki Vlada v ne-"sih. Na koncu vpraša: »Otroci, kdo od vas bi šel d v nebesa?« — Skoraj vsi dgnejb rdke. »Pa ti?« vpraša enega, ki dvignil rdke, »'ti bi ne šel .nebesa?« »Že, šel! A mama je rekla, i moram za gotovo priti iz le domov!« Unscre bestc Reklame ist die stiindig steigende Žabi zu-friedener Kundcn 19 Die Ausvvahl ist unilbertroffen g Wir fiihren nach wie vor das giinstige Volks-Schlaf-zimmer g Besichtigen Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung gg Beratung durch unscre Architckten und Zustellung mit eigenen Mobelautos kostcnlos 0 Kreditgevviihrung zinsenfrei durch Eigcnfinanzierung und S\V-Kredit bis 30 Monatc. Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr Haus der guten Mobel KLAGENFURT, Theafergasse 4 Tel. 71 4 31 List izhaja vsa-k četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7-šil., letno 80,-šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajor, Radiže, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.