Političen list za slovenski narod. Po poStl prejcman Tcljil: Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en moseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prcjcmaii Teljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija. Poljanska cesta št. 32. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat - 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če SO tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša' llokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. V Ljutljani, v torek 12. febmvarija 1884. Letixil5: XII. Predlogi glede i7jeifitEHh določi). z Dunaja, 11. februvarija. Odsek za pretresanje izjemnih določb je včeraj dovršil svoje delo in ob enem razglasil predloge, ki ju hočete zbornici staviti večina in manjšina odse-kova. Ti nasveti se vjemajo s tem, kar sem že pisal v svojem članku „KisIo grozdje". Večina odse-kova priporoča zbornici, da naj odobri ministerska ukaza; vendar pa ta svoj predlog opravičuje s tehtnimi razlogi. Ona odobruje izjemne določbe 1. le zarad tega, ker so se godile veleizdajske, celo osebnemu varstvu nevarne reči; 2. ker se je vlada pri svojih ukazih strogo držala postavnih mej, in 3. ker je v odseku povdarjala, da hoče te svoje pravice rabiti le v zatiranje prekucijskih prizadevanj, in da bode nemudoma zopet preklicala svoja ukaza, ko ponehajo vzroki, zarad kterih jih je razglasila. Glede porotnih sodnij priporoča večina po nasvetu Hohen-wartovem, da naj se dotično ministersko preklice-vanje vzame na znanje. Manjšina odsekova pa zbornici priporoča sklep, da ministerski ukaz, ki omejuje 12. in 13. člen temeljnih drž. postav o družbeni in tiskovni postavi in preklicuje veljavo 8., 9. in 10. člena (ki določujejo osebno svobodo, domovinsko pravico in pismeno tajnost), kolikor ne zadeva izdajalskih in osebnemu varstvu nevarnih početij, ni opravičen. Glede porotnih sodnij pa manjšina zahteva, da naj vlada nemudoma prekliče svoj dotični ukaz. Za večino bode poročal dr. Tonkli, ki danes izdeluje svoje poročilo, ktero bode odsek menda jutri odobril, da ga v sredo poslanci dobe v roko. Obravnava o tej zadevi pa se bo pričela že v četrtek, iu ne še le petek, kakor se je iz prva mislilo. Tudi ko bi se poročilo razdeljevalo še le v četrtek, bode zbornica sklenila reč nemudoma vzeti v pretres in to sitno zadevo prej ko mogoče spraviti z dnevnega reda. Ker se je vječ poslancev te dni odpeljalo domu, se jim prav nujno priporoča, da naj se že do četrtka vrnejo na Dunaj nazaj, da bode večina že prvi d an p ri pr a vi j e n a na vse reči, s kterimi manjšina tako rada iznenaduje večino. Obravnava bo menda v dveh dneh, toraj v petek, dovršena; vsaj tako obrača desnica, ako levica ne bo drugače obrnila! 8a])ieiiti mi. Kij ga bolj pustega, dolgočasnega vremena v poletnem času, nego nekoliko dni trajajoče neprestano deževje. Nebo je zagrnjeno z jednolično sivo odejo, niti košček sinjega podnebja ne tolaži obupanega tourista, iz gostih oblakov pa rosi brez prenehanja in po strehah in oknih se tužno razlega ža-lostnobobneči glas jednakomerno padajočega — deža. Na tako deževje me nehote spominja oni „Land-regen" vodenih člankov, s kterimi sta zadnje dni suhe svoje njive in žejne pustine napajala „Slov. Narod" in njegov sobojevnik „Slovan". Vse zatvo-rice bile so odprte, curkoma so padali vodeni tokovi — in če bi bil le količkaj domišljav, smel bi misliti, da vse Slovanstvo nima bolj imenitnega veljaka od skromne moje osobe, tolikrat je stalo moje pohlevno ime na čelu temeljitim in bistroumnim razpravam obeh listov. Pri vsi resnosti političnega življenja ohranil sem si dovolj odkritosrčnega veselja nad stilistično jednoto neprostovoljne komike, da se mi niti sanjalo ni, s kakim odgovorom kaliti lepega soglasja. Vsaj sta pa moja gg. protivnika uprav zanimivi časnikarski prikazni! Najprej „Slovanov" miles glo-riosus, kteri je v svojem pravniškem samosvestji popolnem uverjen, da je Bog vso drago posvetno golazen le gospodom juristom na ljubo ustvaril. Za vsako pitanje, ki je količkaj v zvezi z zakoni, za- hteva najmanj dva državna izpita pravniške fakultete in tedaj me odbija tudi pri strogošolskem ^•pra-šanji kot revnega „pravnika-samouka" takoj „a li-mine". In kako tehtni dokazi, kako uničevalna argumentacija v „Slovanovem" članku! Ker so prote-stantje tudi po naših šolah oproščeni katoliškega verouka, sklepa razboriti pravnik iz analogije jezikov in verozakonov, da se morejo Nemci in Italijani na ljubljanskej realki oprost— kaj še! siliti k obli-gatnemu slovenskemu pouku. In kako ponosno se razodeva pravniška modrost v tolmačenji al. 3. člena XIX-tega! Besede ustavnega zakona: „naj se javne učilnice tako uravnajo" itd., našemu slovenskemu Cujaciju „nijso absolutne, dopuščajo izjeme" ter imajo tedaj sploh le fakultativen pomen. Vendar je g. pravni konzulent „Slovanov" v svojej nesrečnej naglici prezrl jedno malenkost, da namreč predikat „sollen . . derart eingerichtet sein" velja za celi odstavek, ne le za koncesivno opazko „ohne Anwendung eines Zwanges zur Erlernung einer zvveiten Landessprache", temveč tudi za fundamen-tahio določbo, katera varuje vsakemu narodu možnost, da se po javnih učilnicah svoje dežele izobraži v svojem jeziku. Ako bi tedaj obveljala interpretacija našega pravniškega Thebanca, ako ima al. 3. v istini sploh le fakultativen pomen, potem ima vsaka nasprotna vlada proste roke, jutri iz našo realke izbacniti slovenski jezik, prav po njegovem načelu, da se „izjeme dopuščajo". Klanjam se juri-dičnemu znanju „Slovanovega" sotrudnika, vendar pa dvomim, da bode pravdni spis, objavljen v „Slo-vanu" mu mnogo klijentov privabil v njegovo odvetniško pisarno! Naravno tedaj, da nijsem mislil ozirati se na uvodni članek 5. štev. „Slovana". Tudi vsi štiri članki „Slov. Naroda" mi ne bi mogli izvabiti resnega odgovora, ali njih gostobesedni pisatelj zagrozil se je koncem svoje razprave, da sem tudi jaz ^pojasnila dolžan svojemu narodu". Temu ozbiljnemu pozivu odtezati se ne morem in navzlic LISTEK. Kdo je mojster in kdo — skaza. v „Ljub 1 janskem Zvonu" 1. IV. zv. 2. str. 113—117 priobčuje neki gosp. Fr. V. književno poročilo o „Jezičniku" XX.: „Novice pa dr. .Janez Eleiweis", in XXI.: Jvnjiga Slovenska v dobah XVI. XVII. veka." — Ako se sploh ktera knjiga na svetu zvati sme objektivna, smete se ti dve, kajti v njih razodevajo se pisatelji sami po svojih delih. — Svest sera si, da se prof. .1. M aru gosp. poročevalcu za prisrčne njegove čestitke na zdravje (ki nam ga ohrani Bog še mnogo let v korist slovenskemu slovstvu), o neumorni delujočnosti pa o zamudi nekterih dobrih del, sam zahvali, ako ne prej, vsaj v prihodnjem Jezičniku; vendar hočem tudi jaz veleučenemu gosp. kritikovalcu „Knjige Slovenske v dobah XVI. XVII. veka" pred slovenskim nepristranskim občinstvom staviti nektera objektivna vprašanja: Ali ste Vi, Veleučeni gosp. Fr. V.! še sedaj to misli, da je naše novoslovensko slovstvo v onej dobi svoje prve kali pognalo? Ali no veste, da našo književno zgodovino v protestantovsko in icatoliško deli vže Oop in jo po njem je razločeval Metelko? Ali se v 21. .Jezičniku res s tega stališča opisuje delovanje ondi naštetih mož? Ali ste Vam besedi v hipidarnem slogu s posebnim opiscem poroga? Ali res menite, da katolišk;kduhoven protestantovske dobe brez predsodkov presojati ne more? Od kod Vam je znana tega g. pisatelja ozkosrčnost v literarnih stvareh? Ali se more s posebno objektivnostjo ponašati, kdor knjižico v roke vzame z nezaupnostjo? V kterih besedah pa povzdiguje Jezičnik vrednost katoliških pisateljev čez mero, ter veliko krivico dela protestantovskim? Ali ste v njem navedenih besed ktero dostojno ovrgli? Kako morete izrek „zaspano katoliško duhovstvo" staviti na rovaš duhovniku A. Jegliču, kteri je 1. 1869 bil le gimnazijski dijak osmošolec? Ali res verjamete, da je ali da bi bila katoliška duhovščina takrat spala spanje ne pravičnega, ampak — lenega? Ali ni marveč to, da se krivoverstvo na Kranjskem prijeti in vzdržati ni moglo, verjetno spričevanje, da je duhovščina katoliška čula? Ali Vam celo niso znani vrli blago-vestniki tiste dobe, kteri so v materni besedi občevali s svojim narodom, dokler — brez tiskarstva — književnih stvari niso dajali na svetlobo? Ali je res pri narodu takrat tolikanj premogla pisana beseda, kedar je med prostim ljudstvom le malokdo brati — nikarže pisati — znal? Kaj pa, ko bi „slovenski literarni Kolumb" bil vendar le v vrstah katoliškega duhovstva ? Od kod veste, da sta se Hren in Kastelec iz Truberja in Dalmatina učila, slovenščino bolje in lepše pisati? Kje pa opozarja Vodnik na slovenske protestante kot glavni vir našega jezika? Kako pa stavi Miklošič slovenske protestantovske pisatelje nad vse katoliške do Ravnikarja? Ali bi znali dokazati, da naš književni jezik se od tedaj ni znatno pre-menil, ampak ostal je v obče tak, kakoršen je bil v 16. stoletji, in da se opazka Kopitarjeva, ktera je nekako veljavo imela v začetku sedanjega veka, ponavljati sme še vedno, tudi od 1. 1848 itd.? Ali se primera — Miklošič pa Roma — zdi pristojna, in ako je causa linita, čemu se trudite še Vi brez pomena? Kdo in kje odreka vso zaslugo slovenskim protestantoiu ter jih zameta na prid njih slabejših naslednikov 17. in 18.(!)veka? Koliko strani Skalar-jevih ste pa že Vi prečitali? Ali ni pristransk, t. j. nepravičen, kdor v dokaz, kako se v književni vrednosti loči 16. pa 17. vek, primerjati veli Dalmatina pa Skalarja, Krella pa Alazija — nekako najboljšega pa najslabšega? Ali Vas je vest spekla, kedar pravite, da pri naših protestantih je vsebino ločiti od slovnice in slovarja, duh pisave od im-tve črke? Kedar veste, kaj je Jezičnikom namen, kako hočete zahtevati, naj Vam g. profesor sam primerja p«^ raezne pisatelje, pa nekoliko oeenja, ali vsaj 'povt^,,'-kdo jo mojster in kdo — skaza? Čemu služijo takei; notranjemu odporu bodcm spregovoril svojo zadnjo besedo v zadevi, katera bi morala vendar že jasna biti vsakemu, kedor si je še ohranil zdravi razum in naravno razsodnost. Pisatelj omenjenih žlankov pobijal me je z lastnim orožjem, ter je proti meni navajal uvodni članek, katerega sem baje jaz prijavil v „Slov. Narodu" 31. julija 1. 1. Nikakor ne tajim, da dotični „leader'' izvira iz mojega peresa — ali naglašati moram vendar, da svojega članka nijsem podpisal, da sera ga le, kakor obilico drugih člankov, zaznamoval s svojo navadno tvrdko ~j— ter da je bilo uredništvo „Slov. Naroda" po časnikarskih odnošajih strogo zavezano, varovati mojo pisateljsko anonvmnost. To je uprav grdo teptanje vse žurnalistične dostojnosti, da je urednik „Slov. Naroda" pri tej priliki ovadil in zlorabil moje ime, katero je bilo zavarovano pod zaščito uredniške tajnosti. Tako postopanje obsoja se samo in poučen po tej britkej skušnji obžalujem vsakega poštenega pisatelja, kateri še nij pretrgal svojih zvez z nelojalnim glasilom. Sicer pa odločno poudarjam, da tudi dandanes do pičice branim vsako besedico, katero sem pisal sam v omenjenem članku 31. julija. Ead bi tudi jaz pritrdil nasvetu finančnega odseka, ako bi njegov poročevalec posnemal modri vzgled češkega državnika. Kajti vsak normalno ustvarjen človek mi mora priznati, da obstoji bistveni razloček med predlogom grofa Clam-Martinica in med tem, kar je g. Hribar zahteval od deželnega šolskega sveta. V praškem deželnem zboru, na kompetentnem postavodajnem mestu, nasvetoval je češki grof, „naj se po srednjih šolah upelje pouk v drugem deželnem ieziku in sicer obligatorično za vse učence, one izimši, pri katerih stariši zahtevajo njih oproščenje od tega učnega predmeta." Ustavne pravice s takim zakonom nikakor ne bodo žaljene, ker je na prosto voljo dano vsakemu očetu, takoj pri sprejemu svojega sina enkrat za vselej oprostiti neljubega mu druzega deželnega jezika. Tukaj tedaj v istini nij nobenega nasilstva — in vsi ugovori nemških liberalcev proti Clam-Martinicevemu predlogu so popolnem oholi in prazni. Kje pa — vprašam sedaj — je g. poročevalec finančnega odseka z enakimi kavtelami ogradil svoj predlog in kako je on skrbel, da ne zagazi v protislovje s temeljitimi zakoni? Niti sluha nij o takih pomislikih in od ljubljanskega mestnega zastopa z večino sprejeti predlog se glasi v svojej nagoti, „naj se na c. kr. višjej realki v Ljubljani upelje slovenščina kot obligaten učni predmet po vseh razredih in za vse dijake brez razločka". In ker nikdo ne more tajiti načelnega razločka med obema predlogoma, vztrajam pri svojej trditvi, da je finačnega odseka poročevalec nasvetoval nekaj protizakonitega, ter da se nijsem mogel pridružiti njegovemu predlogu, kateri je bil poleg tega še adresovan na čisto nekompetentni deželni šolski svet. Navzlic dolgotrajnemu prigovarjanju ,.Narodo-vega" sodelalca sem tedaj še dandanes uverjen, da nasvet finančnega odseka ni bil „sad stvarnega raz-motrivanja". V svojej trmoglavosti si celo upam trditi, da bi bila občutljiva in izdatna izguba za ljubljansko mesto, ako bi so kedaj mogel urt'sničiti g. Hribarjev predlog. Naravnost rečem, da bi bila s tem uničena ljubljanska višja realka. Kajti vsak, komur nij popolnem neznana šolska statistika, bode mi pritrdil, da se zadnja leta sem število učencev na realkah sploh rapidno zmanjšuje. Preobrata se smemo tem manj nadejati, ker se obrtnemu stanu sedaj ponujajo njegovej odgoji mnogo bolj primerne obrtne šole, za katere se bode imel potegovati tudi ljubljanski občinski zastop. Da ima naša realka še primerno mnogo učencev, (1. 1883: 203, 1. 1883: 208) izvira prvič odtod, ker obrtnih šol na Kranjskem do sedaj žalibog še pogrešamo, potem pa, ker dobivamo jako mnogo učencev neslovenske narodnosti iz sosednih dežel. Iz poročil ljubljanske realke se razvidi, da je upisanih komaj 40®/o slovenskih dijakov. Ostali pa so le deloma „Lažinemci", „otroci mnogoštevilnih slovenskih nemškutarjev"; večinoma so sinovi nemških starišev, deloma iz čisto nemških krajev, deloma sinovi častnikov, katere njih poklic le za nekaj časa pripelje v Ljubljano. Italijanov je vsako leto 25—30, in rojenih Kranjcev je na tem zavodu povprek le kakih 65—TO^/o- Neslovenski ži-velj čuti se pa posebno v višjih razredih, kjer je število učencev sploh jako neznatno. Gotovo je tedaj, da bi upeljava obligatne slovenščine za neslovenske učence morala odstraniti vse tuje dijake in naravna posledica bi bila, da bi naučno mi-nisterstvo, katero je ravnokar v Gradcu odpravilo slabo obiskovano državno realko — iz finančnih uzrokov odstranilo tudi višje tri razrede naše realke, sigurno ne na korist ljubljanskemu prebival-itvu niti slovenskemu narodu. Veselilo me je, da so me v tem mnenji potrdili narodni profesorji ljubljanske realke, s katerimi sem se često-krat pogovarjal o predlogu g. Hribarja. Sapienti sat! to je tedaj moja zadnja beseda v tej neplodnej sterilnej borbi. Navadna uljudnost pa vendar še zahteva, da se zahvaljujem dobrohotnemu „Narod"ovemu kritiku za njegov nekoliko dvoumni kompliment. Vsega talenta mi sicer blagi mož ne odreka, pač pa sumniči ono duševno lastnost, katero mora vsak poštenjak mnogo više ceniti od prirojene nadarjenosti: značajnost mojo. Uprav hvaležen mi mora tedaj biti, ako oziraje se na njegove uvodne članke njemu in njegovemu pre-laskavemu komplimentu odgovarjam z besedami zlobnega zbadljivca Heinr. Heineja: „Kein Talent, doch ein Oharakter!" Prof. Fr. Šuklje. Politični pregled. v Ljubljani, 12. febr. IVotraiije dežele. Misel o izjemnem stanu na Dunaji si čedalje več sočutja po inostranstvu pridobiva, in so vsi časniki v tem edini, da je bilo takih izjemnih določil silno potreba. „Schles. Ztg." pravi, kdor splošnje — živahne — ocene? Mari-ne pogostoma puhloglavnosti učiteljski pa v to, da se pri izpraševanji zanjke nastavljajo učencem? Od kod pa veste, da kani g. pisatelj iz neobdelanih kamnov slednjič sestaviti veliko poslopje literarne zgodovine slovenske? Ali res jednakomernost pa suhoparnost znači njegovo pisavo? Je-li ta pohvala vzrasla na Vašem vrtu? Kako morete z veseljem poudarjati in priznavati po tem pisateljevo redko vestnost in natančnost, ki po Vaših besedah sploh diči vsa njegova dela? Po kteri doslednosti grajate Križski, pa priporočate protestantski? Ali ni po znani Vaši opazki (Gurkfeldiani) rojen menda v Krškem še vedno opravičen na svojem mestu ? Ker v vsej knjigi (str. 1—68) grajate vzlasti ta-le menda, vidi se iz Vašega poročila, da so Vas besede, ktere je prof. J. Marn pridejal na mestu predgovora, tako pomamile, da ste sestavili v njem tolikanj protislovja ter ob dobro ime pripravili celo „Ljublj. Zvon"! Kako bi sicer v istem sestavku, v isti oceni oponašati mogli pisatelju nepravičnost, krivičnost pa vestnost in natančnost, lapidarni slog pa jednakomernost in suhoparnost, pomanjkanje živahnosti v pripovedovanji pa „chrestomathijo" itd. itd.! Ali se more tedaj Vaše književno poročilo, v kterem prav do živega preiskujete pisatelju „srce in obisti", ponašati s posebno objektivnostjo? Ali niste „baš" Vi v njem podobni brodniku, kteri pluje med Skyllo in Charvbdo? Dii, še več se mi zdite nego (literarni) Kolumb, kajti le-ta je našel ozemlje istinito. Vi pa o „Knjigi Slovenski v dobah XVI. XVn. veka" nahajate reči in stvari, kterih nikjer ni. Da ste, Veleučeni gosp. Fr. V.! ocenili 20. Jezič-nika: ^Novice pa dr. Janez Bleiweis" — potrebovali ste čez leto dni (ali ne čujete, kaj pravi mati Slovenija, ko glede obilnosti in raznovrstnosti spisa-nih del ranjkega Jurčiča izvzemši merite z ranjkim Bleivveisom?); mar bi bili tudi z ocenjo 21. Je-zičnika: „Knjiga Slovenska v dobah XVI. XVII. veka" — počakali let' in dan, da bi se bila Vam kri ohladila in glava nekoliko zbistrila. Kako ne bi bila v duhu zbegana slovenska mladina, dokler se pita s tako inoversko vedo ter posluša in prebira tako izvrstno objektivna (!) književna poročila! — Stari Hus bi nič kaj vesel ne bil sedanjih mladih čeških „Husovcev"; tako bi tudi stari Truber brž ko ne z glavo zmajeval nad sedanjimi mladimi slovenskimi Trubrovci ali Lutrovci! Olikanemu kritiku treba je bistrega duha, posebne razumnosti, in tega daru prosite si od sv. Duha! Jmčnihov svest citatclj. dunajske razmero pozna, bo pritrdil, da se nemško-liberalni poslanci vso drugače proti izjemnim določilom obnašajo, kakor pa priprosto ljudstvo, ktero jih je z veseljem sprejelo in navdušeno pozdravilo, kajti ljudje so so tresli pred nevidno roko anarhije, izjemni stan jim je pa mir in red zopet povrnil. Nemškočeski listi, med temi pa zagrizena veliko-nemška „Eeichenberger Zeitung", glasilo mladega Plennerja, se strašno jezi, da je xdru^ena levica v državo m zboru ostati sklenila. Ti fakcijozni možje, patroni „Eeichenbergerce" bi bili najrajši videli, ako bi bili levičarji svoje culice povezali in domu odšli. Ker se je ravno nasprotno zgodilo, kar so pričakovali, se nikakor več otolažiti ne morejo in od tod toliko javkanja. Pravi nemški listi, ki unstran črno-rumenih državnih kolov izhajajo, so pa vse drugih misli in pravijo, da se je sklep združene levice, da v državnem zboru ostanejo, po celi Nemčijo z zadovoljnostjo pozdravil. Oudno je to, da neavstrijski Nemci skoraj vedno ravno nasprotno politiko odobravajo, kakor jo pa levičarski fakcijozni Plennerji in Herbstovci delajo. Ako je res, menjala bota fiagreb^M hardi-nal 3Hhajloviv, kije že onemogel, in pa Erlavski škof Samassa za svoje sedeže. Vzrok je sam na sebi že tako bedast, da skoraj ni tega verjeti. Madjarom menda djakovarski škof Strossmajer preveč hrvaško duhovščino za narodnost navdušuje. Od Erlavskega škofa Samasse se pa nadjajo, da bode plamen narodnostnega navdušenja nekoliko pogasil pri hrvaški duhovščini. Nam se dozdeva, da, ko bi so to zgodilo, škof Samassa ne bode ničesa več opravil, kakor kardinal Mihajlovič. Kedaj da se hrvaški deželni »bor zopet skliče, da bo regnikolarno deputacijo izvolil, ni še določeno, če tudi je na dotičnem mestu stvar že sklenjena. Eegnikolarna deputacija si bo svoje delovanje lahko tako priredila, da ga bo skončala, preden se Ido ogerski državni zbor preložil in preden se bo hrvaški deželni zbor v drugič sklical. Pred vsem drugem porabili bodo sedanji čas v popravo vladnega aparata. Imenovali se bodo načelniki v odseke in kakor se čuje, ne iz političnih, temveč iz oprav-nih krogov. Tudi veliko-županskih služb je nekaj praznih, ki se bodo sedaj nastavile. Pričele se bodo na več krajih železnice graditi, za kar se je menda v Budapeštu že višje privoljenje dobilo. Javno mnenje se je pomirilo in se vse z zaupanjem v bodočnost ozira. Na Ofjersliein bodo letos nove volitve za poslansko zbornico, ktera je imela do sedaj šest strank in sicer: 1. Liberalce, na čelu jim je sam prvi minister Koloman Tisza. 2. Na liberalce se naslanja brezbarvena stranka in tudi večjidel z njimi glasuje. 3. Konservativci pod vodstvom grofa Aponyja, kterim se tudi „agrarci" pravi. 4. Ostali konservativci pod vodstvom Sesiderja Szilagyja. 5. Neodvisna stranka brez kolovodje, ki se na načela od leta 1848 opira. 6. Antisemiti (proti-židovci). Kakor „Politik" poroča, se bo najslabeje neodvisni stranki godilo, ker bo od nje vsaj dvajset udov k protižidovcem in h konservativcem pristopilo. Protižidovci so bili do sedaj najmanjša in najslabeja stranka, ker niso več kakor samo 6 mož šteli. Vsled protižidovskih neredov, ki so lansko leto po celi deželi, nastali in vsled hude agitacije, ki se je po Ogerskem proti Židom sploh pričela, se bo pa ta stranka gotovo na 20 mož narastla, če še ne na več. — Podpredsednik gosposke zbornice grof Czi-rak}^ je umrl 9. febr. Vsled njegove smrti odložila je gosposka zbornica svojo sejo na drugokrat. Predsednik gosposke zbornice spominjal se je ranjkega s prav srčnimi besedami. Pokopali so ga v torek, toraj danes popoludne. Gosposka zbornica izbrala je deputacijo šestih mož, da mu polože na rakev venec. Govor predsednikov se bo v spomin na ranj-cega od besede do besede v protokol zapisal. Tiianje države. SrhHlii vojni minister izdeluje načrt, kte-rega misli bodoči skupščini predložiti, da se bo stalna vojska za pet novih batalijonov pomnožila, da bi potem vse skupaj 20 batalijonov bilo. Topniška komisija, obstoječa iz generala Nikoliča in štirih višjih častnikov, odpeljala se bo na Nemško, v Belgijo in na Francosko zarad nakupa 10 poljskih in 6 pogorskih baterij. Na JioltfHTsltem so se v poslednjem času posebno v iztočnem delu zemlje roparji zaredili. Da jih zatarejo, je vlada vstanovila straže iz vsake vrste ljudi brez ozira na vero in narodnost. Da bi moha-medance bolj v deželi obdržala, dovolila jo tistim, ki se bogoslovnim študijam posvete, vojaško prostost, kajti še vedno se jih mnogo izseljuje. Nekteri so takoj po končani rusko-turški vojski vso skupaj popustili in na Turško pobegnili. Vsem takim je sedaj bolgarska vlada najskrajnejši čas do 1. januvarija 1885 določila, da se morajo na svoja posestva vrniti; kogar do takrat ne bo, proglasilo se bo njegovo posestvo za vladiiio last. Na llusketn so zopet nekaj nihili.stov pod ključ spravili. V Moskvi zaprii so šest dijakov in eno gospodičino, kteri so bili zatoženi, da so osnovali novo tajno društvo. Policijski načelnik Kozlov jih je pa pet takoj zopet izpustil, ker se jim ni za-moglo ničesa dokazati, le šestega, Easkopin po imenu, jo pridržal in pa gospodičino Sofijo Brodsko, kteri se je dokazalo, da je z njim občevala. Čudno je to, da so pri Severo-slovanih rahla ženska narava tolikokrat na politično polje zgubi in v hrabrosti celo moške prekosi, kakor smo pred nekoliko časom pri Sofiji Perovskaji imeli priložnost opazovati. Francoski admiral Courbet v Amanu naznanja po brzojavnem potu, da se mu je posrečilo ekspedicijo v Namdinh izvršiti. Sontay si je popolnoma podvrgel; vstaši so se po svetu raztepli. Vstaški vodja Dedok je bil ranjen, vjeti ga pa kljubu temu ni zamogel, kajti utekel je v Bakninh. Med Kitajci in Amanci nastal je razpor, kterega bodo Francozi po starem običaji „duobus litigantibus tertius gaudet" (če se dva lasata, se tretji smeja) na svojo korist porabili. Na Irskem so imeli nekaj „nepreraagljivih'' „feniriev" zaprtih, ktere so somišljeniki s silo iz ječ rešiti nameravali. Vlada je prišla zaroti na sled in je jetnike na Angleško prepeljala, kjer jih bo po ječah potaknila, ime kraja pa zamolčala. Na tak način misli jih odtegniti nevidni roki „fenirjev", ki se je proti Angležem dvignila. Kako daleč da človek v obupnosti zabrede, ako se dan na dan zatira, nam spričujejo Ivci, kteri se nezmerno vesele, da je Mahdi Backer-pašo tako neusmiljeno naklestil. Irski časnik „United Ireland" piše: „Bog daj zdravje temu izbornemu mohame-danu (Mahdiju). Kolikor več čujemo o njem, tem bolj ga ljubimo. Pred Tokkarjem potolkel je 2000 sovražnikov, priboril si je 4 topove, vse kamele in vojno prtljago Backerjevo, kar je že nekaj vredno. Več kakor vse to, jo pa vredno, da je Angležem sedaj nemogoče Ohartum ali pa Sinkat rešiti. Vsak svobodoljubni mož mora iz srca želeti, da bi domoljubni vodja (Mahdi) bledoličnike (Angleže) proti rudečemii morju zagnal in ondi potopil. Prihodnja novica, nadjamo se, da bo taka, da se je Gordonu ravno taka zgodila, kakor Hicks-paši in sedaj Ba-ekerju. Nič se nam ne bo zdelo tako dobro, kakor če bi si Mahdi Sudan popolnoma podvrgel in bi potem še na kahirskem zidovji svojo zmago praznoval. Vsako pošteno srce v Evropi se mora ve-šeliti, vidoč, kako težko da pada nevidna roka osode na Angleže, ker so krivično vojsko začeli." Irci morajo Angleže nezmerno sovražiti, da javno toliko sočutja do Mahdijeve roparske druhali kažejo. Egipčanska vlada sklenila je napraviti iz zamorcev okoli Suakima nov batalijon, ki bi nekako 600 mož štel in bo imel nalogo z angleško pomorsko pehoto Suakim braniti. Vrhovno zapovedništvo v Suakimu prevzel je admiral Hervett ter se mu je ob enem tudi najvišja meščanska oblast izročila. Tevflk paša, ki je se svojimi ljudmi tudi v Suakimu, je po brzojavnem potu prosil pomoči, in to prav brze pomoči, ker se jim menda v Suakimu neusmiljeno slabo godi in bodo morali od lakote pomreti, ako jim ne dojde kmalo pomoč od koder si bodi. Da bi napravili na oblegajočega sovražnika naskok, še misliti ni pri toliki „zvestobi", »pokorščini" in „udanosti'', kakor jo imajo ravno egipčanski vojaki. Gordon paša ni vjet, temveč popotuje od Koroškega proti Chartumu. Trgovci so ga menda neki že šest dni daleč od Koroškega proti Chartumu srečali. 9. t. m. zvečer prišel je „zdrav" v Berber, kjer je prenočil. Prva egipčanska brigada, kjer so angleški častniki zapovedniki, podala se bo do prvih slapov na Nilu, kakor hitro se za to potreben tabor pripravi. Okoli Ohartuma se prikazujejo že vstaši. Da JEgipcani niso za to, da bi bili gospodje Sudana, dokazali so se svojim junaškim obnašanjem v zanje sramotni bitvi pri Tokkarji, kjer jih je 3500 dobro oboroženih stalo 1000 Arabcem nasproti, ki niso druzega imeli nego svoje sulice. 3. t. m. pripeljal se je Backer paša v nilsko luko Trinkitat se svojimi vojaki in 4. t. m. ob 7. uri zjutraj dvignili so se proti Tokkarju, kterega so Arabi oblegali. Okoli 8. ure pokazali so se prvi sovražniki, kteri so fse pa takoj pred egipčansko konjico umaknili. Dež je jel po malem rositi, ki se je ob 9. uri v hud vihar sprevrgel in pa lilo je kakor iz škafa. Arabci so to spoznali za dobro znamenje ter se vsi proti Egipčanom dvignejo, ktere so h krati od treh strani obsuli; pač so poslednji streljati jeli na Arabce s kanoni, kar pa ni prav nič pomagalo. Ko se Arabci tudi na desnem krilu prikažejo, začela je egipčanska konjiča streljati na vse kraje, če tudi niso druzega zadeli, kakor zrak. Vidoč, da je sovražnika vedno več, jeli so na vse kraje plaho bežati. Pešcev se je tudi tak strah polastil, da je bila groza. Več tednov so se vadili, kako se napravi kare in sedaj, ko ga je bilo čas napraviti, jih je strah tako prevzel, da ga jim ni bilo mogoče skupaj spraviti. Tri strani ga je že stalo, le četrta se jim nikakor ni hotela posrečiti in ta je bila ravno veliko nesrečo provzro-čila. Arabski konjiki so jih tukaj prijeli in strašan-.sko narazen raztepli. Kakor brez uma streljali so Egipčani na vse kraje, toda žalibog, da so več svojih ljudi kakor pa sovražnikov pobili. Ko so Arabci po kareju moriti jeli, pomečejo se Egipčani na tla in za milost prosijo. Arabci so jih za koljare od tal dvigovali in so jih z neznanim zaničevanjem brez milosti pomorili. Nekako 1500 mož se je vendar le rešilo, kajti na nič se Egipčani tako ne razumejo, kakor na tok. Iz\drni dopisi. Iz Celovca, 10. febr. Ko sem pred leti tu bival in pregledoval nam v tistem času jako neugodne razmere in gibanje našega koroško-slovenskega življa, že sem obupoval in vedno mislil, da bode kmalu jokala majka Slava na grobih svojih sinov na Koroškem! A zelo sem se prevaril, se ve da, človek obrača, Vsegamogočni pa obrne, in to se je zgodilo v teku 3 polnih let med že tako rekoč pogubljenimi koroškimi Slovenci. Se ve, da so se vrli voditelji, med njimi posebno njih čestiti starosta, č. gospod Andrej E i n š p i e 1 e r, trudili in na vse kriplje delali v probujo naših bratov na Gorotanu; ali komu niso znane vladne razmere onih časov, ko je nemško-liberalna gospoda v Beču na svojo liberalno piščalko igrala, po kteri smo morali zlasti mi ubogi Slovani hočeš ali nočeš — moraš plesati. Ali leta minejo in časi se obrnejo, kakor se je za Vas na Kranjskem, Primorskem, Goriškem marsikaj obrnilo, istotako se je pričelo daniti na Gorotanu sinovom majke Slave! Pričeli so se prebujati in zavedati, klubu vsemu pritisku nekterih gospodov, kteri še dandanes silijo sinove našega roda donašati doneske za glasoviti nSchulverein" na čisto slovenski zemlji in z ošabno nemško-liberalno mogočnostjo na-nje pritiskajo in hočejo v nemško-liberalne misleče preubrojiti, kar pa več ne bo šlo. Kar se dosedaj ni zgodilo, se sedaj še manje zgodi, ko je napočil nam Slovanom dan solnčnega izhoda. Mnogo, mnogo k probuji koroških Slovencev pospešuje „Mir", kterega najdemo skoro v vsaki slovenski hiši in posebna hvala in čast gre našemu čestitemu starosti veleč. g. Andreju E i n š p i 1 er j u, kteri stoji že mnoga leta neustrašljivo in vstrajno na braniku naše mile domovine, kterega naj ljubi Bog še mnogaja leta ohrani in to v prospeh in prebujenje koroških Slovencev! Tukajšnja trgovinska zbornica (se ve da večinoma liberalna) je pričela delovati in si v nalogo vzela kolikor mogoče delati, da bi se napravila železna cesta čez Lubelj (Loibel), da bi na tak način bližnjim potom vezala Celovec s Kranjsko. Misel ravno ni slaba, v trgovsko-obrtnem prometu jako dobra, da bi se Celovec kolikor mogoče po krajših potih vezal Trsta in Ljubljane, ali vprašanje je: kedaj bode iz te moke kaj kruha, ker ravno ta črta bo stala jako lepe novce in ker ima dandanes država tudi mnogo drugih misli, ne pa da bi hitro pričela graditi to jako drago črto, se ve da v projektu bode ostala za prihodnje čase! —r. Domače novice. {Pri deželnem predsedniku baronu Win]clerji) bil je včeraj obed, h kteremu je bilo povabljenih 24 oseb, med njimi nekaj odličnejših duhovnikov in drugih veljavnih oseb. {Gosp. E. Kramer), dosedaj začasni popotni učitelj kmetijstva na Kranjskem, imenovan je za enakega popotnega učitelja na Primorskem s sedežem v Trstu. {„Sokolova'^ mašherada), za ktero se ravno razpošiljajo vabila, bo, kakor lansko leto, tudi letos na starem strelišči, ker so čitalnični prostori, kjer je bila prej, pretesni Zi'i-njo. Odbor se že pripravlja, da bo spravil kaj posebnega skup za pustne norce. {^Brenceljna" 3. štev.), ki je izšla včeraj, je zelo mnogovrstna in zbadljiva, pa tudi kratkočasna za marsikoga. („Laihacherica") odgovarja danes „Wochen-blattu" in se še nekoliko pošali s kohorto ljubljanskih kazinarjev, kterih je k občnemu zboru tako zvanega „konštitucijonaluega društva" letos prišlo borih 17, da so sklenili manjšini državnega zbora zaupnico. Mi smo svoj čas že to omenili, pristaviti nam je le še, da so sedanji vodje te propadle svojati zdaj le še dr. Schrey, dr. Suppan in dr. Schaffer, Dežman ne mara menda več. {Občni zhor trgovsJco-bolnišJcega iti pensijsliega društva IjuUjanslcega) dne 10. t. m. v mestni dvorani. Navzočih je okoli 80 društvenikov. Predsednik g. A. Dreo otvori zbor, pozdravi društvenike, imenuje gg. K. Klemenčiča in K. Tekavčiča pregledo-valcem zapisnika, ter v daljšem govoru predava o društvenem delovanji preteklega 48. društvenega leta. Osobito se spominja prihoda Njih Veličanstva pre-svitlega cesarja, ki so tudi počastili društvene bol-nišne prostore v hiralnici z Najvišjim svojim obiskom. — Društvenikov je 11 častnih, (33 podpornih in 384 pravih, toraj skupaj 458; za razHčne podpore izplačevalo se je v preteklem letu 3145 gold. 14 kr., premoženje se je pa povikšalo za 2180 86 kr., da sedaj znaša 50.129 gold. 5 kr., iz kterega v bolniški zaklad 35.354 gold. 89 kr. in v penzijski zaklad 14.774 gold. 16 kr. odpade. V računski pre-gledovalui odsek izvolijo so gg.: K. Baumgartner, A. Jeločnik in J. N. Plautz. Namesto prostovoljno odstopivšega prvega blagajnika g. Janko Kurza izvoli se začasno g. M. Treun. — Gg. K. Klemenčič in K. Tekavčič ter še 72 društvenikov stavijo predlog, da naj se letni donesek s 6 na 8 gld. povikša; za predlog se oglasita gg. P. Drahsler in K. Kle-menčič, kteri osobito prvi v izvrstnem, jako temeljitem daljšem govoru povdarja potrebščino tega po-vikšanja v korist penzijskemu zakladu, ter se predlog enoglasno sprejme; isto tako se sprejme dosta-vek k § 11, proti kteremu sta govorila gg. K. Baumgartner in A. Spalek, za predlog gg. M. Treun in Ivan Volfling. Dalje g. P. Drahsler v imenu vseh društvenikov izraža presrčno veselje vsled Najvišega odlikovanja z redom železne krone društvenega predsednika g. A. Dreo, komur zbor vstavši od sedežev živahno pritrdi. H koncu izraža zbor po g. K. Baum-gartnerji skupnemu odboru zaupnico in zahvalo o izvrstnem vodstvu v korist društva, ter se potem seja sklene. . 1. lil (Inižl6 ST. lota! Ker je treba do 1. marca družbinemu vodstvu v Celovec poslati letne doneske, prosim vse ude, ki za leto 1884 še niso plačali letnine, da bi jo do konca lueseea februTaiija oddali pri podpisanem poTcrjeniku, kteremu naj tudi iz okolice ljubljanske farni poverjeniki pošljejo nabrani denar, ako ga sami ne odpošiljajo naravnost v Celovec. V Ljubljani 12. februvarija 1884. Kari Klun, dekanijski poverjenik, pred školijo št. 14, v 1. in 2. nadstropji. Razne reči. — Imenovanja. Dosedanji vodja pomožnih uradov pri okrožni sodniji v Gorici, gosp. Dominik Malgrani, postal je vodja enacega urada pri trgovinski in pomorski sodniji v Trstu, nadsodnijski oficijal v Trstu, gosp. Karol Sirovič, pa pomožnega urada vodja pri deželni sodniji v Trstu. — Nova žandarska postaja je dovoljena in se bo napravila v Motniku, trgu ob kranjski in štajarski meji. — Društvo za podporo slovanskih, vseučiliščnikov v Gradcu, čegar načelnik je g. prof. Greg. Krek, izdalo je svoje letošnje poročilo o svojem delovanji in stanji premoženja. Poročilo omenja glavnih društvenih dobrotnikov, iz računa pa je razvideti, da je društvo imelo dohodkov 446 gold. 89 kr., stroškov pa 270 gold. 30 kr., toraj ostane v blagajnici še 176 gold. 59 kr.; stalno premoženje društva znaša pa 4600 gold. v državnih obligacijah. — Goriški trgovci mislijo v svojih proda-jalnicah tudi nedeljsko praznovanje vpeljati, in bodo iz tega namena štacune zaprli. Tudi v Ljubljani bi se tak ukrep podal. — Za poreško-puljski škofijski sedež imenuje se v tržaških laških krogih nek dr. Elapp, rodom Lah, ki ne zna ne hrvaščine, ne slovenščine. Skoraj ni verjetno, da bi ravno na poreško-puljski sedež posadili moža, ki ni zmožen jezika, kterega polovica škofije govori. Da bi bil Lahom po volji, radi verjamemo, in to temveč, ker ga menda smatrajo za javnega nasprotnika Slovencev. Star še ni 40 let. — V narodno češko gledišče v Prago pripeljalo se je v soboto v 20 vozovih 772 popotnikov iz Kraljevega Gradca. Lokomotiva nosila je napis „Narod sobe" spredaj, ob straneh pa: ,.Hospodafsky spolek okoli Krulove Hradce" (gospodarsko društvo kraljevograške okolice) in je bila vsa v zelenji in cvetji. 13. t. m. pride pa poseben vlak iz Moravskega v Prago. — Dokazalo seje oči vi d no, da se IMo-c h o v morilec, ki noče svojega imena povedati, S t e II-ma«her piše in da je iz Nemškega doma. Pri vojakih je služboval na Saksonskem v Draždanih, kjer so njegovo sliko spoznali in ime povedali. Nekako pred tremi leti preselil se je že oženj en v Ziirich na Švicarsko, kjer se je posebno s svojo ženo slabo sporazumeval. Kamor je prišel, povsod je naredil neprijeten vtis na družbo in je bil silno robatega oi)-našanja. Ženo je večkrat pretepal. Ako je bil doma, se jo v svojo sobo zaklenil in socijalistične časnike in knjižure čital, ktere jo tudi prodajal in okoli raz- naSal. Prod tremi tedni zginil jo iz Zuriclia ženo in otroka ondi zapustivši. Ko so njegovo stanovanje preiskali, dobili so mnogo soeijalnili in anariiistiSnili časnikov in knjig in pa skrinjico z nasekanim svincem. Koštekov se je še neka druga tvarina prijemala, v kteri so kemiki najsilniši dinamit spoznali. Svinčeni kosci so bili namenjeni za dinamitne bombe, kakor je Stelhiiacher na Diiuaji jcdno zagnal, pa se mu ni razletela, ker ji„ je se vžigalnega čveka manjkalo. Policija ima v Švici zarad obilnih anarhistov, ki so ondi na gorkem, od koder na Eusko, Nemško in v poslednjem času tudi v Avstrijo svoje izvrše-valne aposteljne morit pošiljajo, polne roke dela. — Koliko je na celem svetu društev z imenom „Sokol"? Pražki „Sokol" praznoval je pred 2 leti svojo dvajsetletnico. Letos je izšla iz tega namena dotična spominska knjižica: „Pamiitnik Sokola Pražskeho". Iz statistike tega „Pamatnika" je razvidno, da je na celem svetu 131 sokolskih društev s 13.489 člani. V Oehah in na Moravskem jih je 104 društev, po ^drugih deželah 7, v Ameriki pa 20. Članov je v Cehah in v Mo-ravi 11.086, po drugih deželah 151(3 in 887 v Ameriki. — Koliko imamo vojakov? Ako bi voj-.ska nastala, Nemčija takoj po dokončani mobilizaciji 1,282.500 mož in 2996 topov na bojišče postavi. Aktivne armade ima pa samo 675.000 mož in 2040 topov. Nadomestiinih čet je 246.000 mož in 444 topov, rezerva in posadce pa 361.500 mož in 512 topov znašajo. Avstrija ima razun bram-bovcev 1,000.000 vojakov in 1604 topov. Francozi planili bi čez Nemca z 1,487.300 možmi in 2892 topovi. Lahi bi radi „nerešeno zemljo" z 920.000 možmi in 1368 topovi rešili. Eusija šteje 1,604.000 mož in 4836 topov. — Socijalisti, anarhisti in — roparji vsi pod eno kapo igrajo. To je dokazal bivši in iz Dunaja pregnani vrednik socijalističnega lista „Zukunft". Piše se, kakor smo ga že enkrat omenili, za Peukerta, ter je sedaj na Švicarsko odšel, kjer imajo socijalisti iz vseh krajev varno zavetje. Tisti izmed socijalistov, ki so jeli bolj trezno misliti, so že sprevideh, da z anarhisti ne smejo občevati, ako si hočejo svoj stan po postavnem potu zboljšati. 6. t. m. so imeli v AVinterthuru, kamor se je Peukert obrnil, zbor, pri kterem jo bil tudi on navzoč. Trdo so ga prijeli nekteri in so ga celo umora čevljarja Mersta lingerja krivega obdolžili, da je namreč on tisti umor nasvetoval. Peukert je rekel, da mu je bil pač nakanjeni umor znan, toda on ga je odsvetoval iz tega vzroka, ker bi se pri čevljarji premalo denarja dobilo. Peukertu se je bolje zdelo kakega menjevalca ali pa bankirja oropati. Peukert se je sicer zarad Merstallingerjevega umora moral pred sodnijo zagovarjati, toda izmuzal se je iz obravnave za nekrivega spoznan, ker se je za velikega idealista hlinil, ki krvi še videti ne more. — Iz Livorna prinaša „Gazzetta Livornese" poročilo o usmrtenji pomorščaka. Vojni parnik ameri-kanskih zjedinjenih držav je bil v livorniški luki zasidran. Nek pomoršček odpovedal je svojemu častniku pokorščino in je proti njemu roko vzdignil. Odmah so ga prijeli in postavili pred vojno sodbo, ki se je takoj v to sešla ter ga je obsodila na smrt s svincem in smodnikom. V soboto, na Svečnice dan, zjutraj odpeljal se je parnik kar po tihem iz luke štiri milje daleč na morji, kjer so vojaka vstre-lili in truplo v morje pogreznili. Parnik se je na to za jednega moža polajšan v luko povrnil. — Eusom jela se je nova trgovina odpirati z izdelovanjem ricinovega olja, kterega drevja je po Kavkaziji vse polno in se jako rodovitno obnaša. Euski ricinus ima pred laškim še tudi to lastnost, da ni le samo izvrstno zdravilo za pokvarjen in za-basan želodec, temveč se tudi v barvilstvu vi.soko ceni. Tovarne za bombaž kupujejo ga pod imenom „ahzarinovega olja", ktero potem z alizarinom samim mešajo in si z njim jako dobro barvo pripravljajo. — Na Euskem v mestecu Počajov blizo gališke meje se je napravilo društvo, ki uči krivo-vero. Eusini so iz bližnje Galicije kar v čedah tja drli novi nauk poslušat. Da se nevarnost odvrne, ktera Rusinom v verskem oziru od strani žuga, je škof Sembratovicz ostro in pod kaznijo izoljčenja iz katoliške cerkve Eusinom prepovedal še dalje v Počajov zahajati. Ob enem se je pa tudi do okrajnih glavarstev pismeno obrnil, naj se za v Počajov nikomur ne da potnega lista. — T isti časi, o kterih se v „ pesmi starega Kranjca poje: „kar je tiij'ga, to velja", jeli so menda že povsod slovo jemati ter se umikati prepričanju, da so domači izdelki mnogokrat, če ne boljši, vsaj tolike vrednosti, kakor vpeljano tuje blago. Cesarske dvorne gospe na Dunaji že davno več ne nosijo tujih mrež (čijek) na svoji obleki, temveč le take, ki se v Avstriji izdelujejo in so ravno tako lepe, kakor so bile bruseljske. Nekaj enacega vpeljal je laški kralj Humbert na svojem dvoru. Da bi laškemu vinu večjo veljavo pridobil, je določil, da se morajo v bodočnost namesto tujih vin pri dvornih .slovesnostih in pojedinah razun šampanjca le domača laška vina na mizo nositi in so se minulo nedeljo pri dvornem obedu, kterega je kralj svojim senatorjem in poslancem na čast priredil, že novega običaja prijeli. Mesto francozkih „chablis" in „sauterne" pil se je beli stradella", mesto nemškega vina „raalvazijec" in „muškatovec". Namesto „Bordeaux" nosil se je na mizo „brolio" in „alta Collina". Bivši kedive Izmajl-paša jo običaj tudi v svojem gradu vpeljal, kjer so se namesto tujih vin vseskozi le domači pridelki točili in trgovinski minister se je izrekel, da bo kolikor mogoče povzdignil izvoz laškega vina v ino-stranstvo, posebno na Angleško. — Hribovec pride k Majerju in bi rad za sto goldinarjev bankovcev zamenil v srebro. Eavna-telj mu da zavitek, v kterem je bilo sto tolarčkov zapečatenih. „Ali jih je prav?" vpraša kmetič. „Po-štejte jih", pravi ravnatelj. Kmetovalec previden, kakor je, odpečati zavitek ter začne tolarčke šteti: Eden, dva, tri.. . do sedemdeset. „E veste kaj, pravi zadnjič, že vidim, da ste jih pošteno našteli, če jih je bilo do sedaj prav, bo že še tudi zanaprej" in jih spravi v mošnjiček. Telegrami „Slovencii". Pariz, ll.febr. Po govoru ministra una-njih zadev sklenila je kamora vkljiib živahnemu nasprotovanju skrajne levice s 337 glasovi proti 207, da se preide v nadrobno razpravo načrta postave o javnih manifestacijah. Harkov, 11. febr. V tukajšnji „moskav-ski prodajalnici" nastal je požar. Do zdaj zgorelo je šest manufakturnih zalog; tudi druge so skoro gotovo zgubljene. Skoda bo grozovito velika, Tujci. 9. in 10. februvarija. Pri Malici: Eegali in K. Freitag, kupca, z Dunaja. — Leban, kupee, iz Trsta. — Evgen JanuJiS, s soprogo, iz Siska. — Edvard Praprotnik, o. k. vradnik, iz Kouevja. — A. H. Gortana in J. Klinger, kup. potovalea, z Dunaja. — G. Zim-mer, kupee, z Dunaja. — J. Nedog, c. k. sodnijski pristav, iz Kostanjevice. Pri Slonu: Edvard Zimmer in Grilluctrer, kupca, z Dunaja. — Kari Krosclil, kup. potovalee, iz Gradca. — P. Puntichart, kup. potovalee, iz Celovca. Umrli so: 9. febr. Marija Kruhar, dninarca, 82 let, Kravja dolina št. 11, Marasnius senilis. 10. febr. Karolina Bizil. krojaJeva hči, leta, Poljanska, cesta št. 18, Seropliulose. Eksekutivne dražbe. 14. febr. 1. e. džb. pos. Martin Čož od sv. Roka 8300 gl. Zatičina. 1."). febr. 1. C. džb. pos. .Jurij Šute iz Sodevcev, 439 gl. Černomelj. — 1. e. džb. pos. Franc Roinšek iz Dolenjevasi, 70 gl. Černomelj. — 1. c. džb. pos. Jakob Erbežnik 800 gl. Vrhnika. — 1. e. džb. pos. .Janez Tlak iz Blatnika, Černomelj. — 1. e. džb. pos. Barbara Straus iz Geubel, 135 gl. Černomelj. — 1. e. džb. pos. Janez in Katarina Šusteršič iz Velčega Vrha. Černomelj. — 1. e. džb. pos. Simon Svolšak in Westerl, št. 14 Jjoka. — 1. e. džb. pos. Marija Barbič iz Metlike, 941 gl. Jletlika. — 1. e. džb. pos. Janez Šustarič iz Scla, Guo gl. Črnomelj. — 1. e. džb. pos. Ana Cimerman iz I{ušetne vasi št. 7, 593 gl. Črnomelj. IG. febr. 1. e. džb. pos. Marija Androjna iz Prevol, 950 gl. Krško. — 1. e. džb. pos. Franc Lekše iz Ravna, 2925 gl. lirško. — 1. e. džb. pos. Martin Komar, 130 gl. Brdo. — 1. e. džb. pos. France in Marija Androjna iz Prevolc, 950 gl. Krško. 18. febr. 1. e. džb. pos. Jožef Štrukelj mesar iz Ljubljane, pašnik, 80 gl. I^jubljana. — 1. e. džb. pos. Valentin Hribar, !)3 gl. Brdo. 19. febr. 2. e. džb. pos. Frane lludelja iz Budanj, 360 gl. Vipava. — 3. e. džb. pos. Janez Medved iz Brezove, Litija. — 1. e. džb. pos. Jlatej Dolenc iz Rakitne, Vrhnika. — 3. e. džb. pos. Janez iu Marija Lišter iz Dobrave, Račje. 21. febr. 1. e. džb. pos. .Jože Prudič iz Dolenje vasi št. 21, I^ogatec. — 1. e. džb. pos. Mihael lirevcič iz Rovt, 4205 g]. Logatec. I>unaiMka borza. 11. februvarija. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ ., ,, . avstr. zlati, renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta C«» . . . „ papirna renta 0% Kreditne akcijo .... Akcije anglo-avstr. banke . „ avstr.-ogcrske banke Tjiinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice Tramwa.v-društva velj. 170 j 4% državne srečke iz I. 1854 4 »i „ „ „ . iseo Državne srečke iz 1. 1864 „ „ „ 18G4 Kreditne srečke^ l08 „ 90 „ 120 gld. 114 „ 75 „ . . 843 „ - „ . . 115 „ 20 „ . 019 „ - „ . 314 „ 10 „ ;1. . . 227 „ 00 „ . 2.50 gl. 123 „ - „ . 500 „ 135 „ 75 „ . 100 „ 172 „ - „ . 50 „ 172 „ - „ . 100 „ 173 „ - „ . 20 „ 23 „ - „ . 10 „ 20 „ - „ . . 121 „ 40 „ n n 5 „ 70 „ . . 9 „ 61 „ . . 59 ., 25 „ Vaistvoiia zriitmka, Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot pouiirejeuo. Gfet zoper po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter recmatizcm, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če so rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ^cvetu zoper trganje po dr. Maliču'' s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Gospoda J. pl. Trnkoez.vjii, Ickarju v Ljubljani. Moja mati so na protinslti bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo. spomnim so na Vaš dr. Jlaližcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnili i)olečin. S popolnim prepričanjem iiriznavani tora.j dr. Maiičev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočilni. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvseui spoštovanjem udani Franc •Jwj, (;}7) posestnik v Smarji p. Celji. PMSi mm sirop itaiii, izboren zoper kiišolj. liripavost, vratobol. prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr. ivoristnc-jši nego vsi v trgovini se naliiijajoči soki in siropi. l®omsiakljevo (]J>orMcli) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavno otekline. 1 stekl. (iO kr. Iti ustna voda, aronialična, vpliva oživl.iii.ioee, ziiprečl pokonfiaiije zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklonica 50 kr. Kričistilne krogljice, ne smele bi se v nijodnem gos joilinjstvu pogrešati m so se v/,e tisočkrat sijajno osvedoči e )ri zabasanji človeškega telesa, glavoliuln, otrpnjenih udih. skaženem želodeu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljiinii 1 gl. 5 kr. liazpošiljava se le jeden zavoj. ^^ Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila iz dežele izvršž se takoj V lekarni pri „Hamorogw" Jiil. pl. Trnlv6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. i%ri*§itsii med