dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo na) se poslati upravništvu .•Rodoljuba" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". 25«. oznanila plačuje se od Stiri-stopne petit -vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. Če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 17. štev. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1903. XIII. leto. Šuklje strelja. Vsakdo je gospodar svoje volje samo toliko Časa, dokler ne postane suženj svojih želja. To se vidi tudi na dvornem svetniku Šukljctu. Postal je suženj svojih želja, svojih strastij in svojih ambicij v toliki meri, da je zatajil vso svojo politično preteklost, zavrgel ideale svoje mladosti in pohodil načela, ki jih je zastopal v javnosti skoro četrt stoletja, za katera je delal in časih tudi trpel. In sedaj se čudi in se jezi, da je to svojo apostazijo poplačal s svojo osebno reputacijo. Korak, ki ga je storil Šuklje, ni bil nevaren in utegne biti zanj koristen. Klerikalizem je že danes v Avstriji „trumpf" in prihodnjost mu obeta Se veliko več. Kaj čuda torej, če je Šuklje presedlal, saj je očitno, da na-Todno napredna stranka tudi pri najboljši volji ne more izpolniti njegovih ambicij. Nagibi, ki so provzroČili Šuklje-tovo apostazijo, so jasni ko beli dan in Šuklje jih z vsemi tiradami svoje zgovornosti ne zatemni. Ko bi bil Šuklje zapustil prapor narodno-napredne stranke, ko bi bil stopil pred slov. javnost in apeliral na narod, bi vsakdo moral reči, da je postopal značajno in pogumno, kakor mož, ki ima res prepričanje. Šuklje pa se je odločil za boljši del pogumnosti, saj sentimentalen ni bil nikdar; v svoji prebrisanosti — in prebrisanost je mati brezznačaj-nosti — je brez težave spoznal, da bi apel na narod ne imel zanj ugodnega uspeha in zato je kratko malo preskočil v tabor svojih smrtnib sovražnikov. In žalostno je videti, kake opravke so mu poverili njegovi prijatelji. Zdaj mora celo dokazovati pogubnost politike dr. Ivana Tavčarja, tiste politike, ki v bistvu skoro ni druzega, nego nadaljevanje Šukljetove politike, le da osebne koristi in vladne želje nimajo danes nanjo nikakega vpliva. Trdo delo je to, a klerikalci so je poverili Šukljetu bržčas za to, ker ima Šuklje poseben dar za taka dokazovanja. Šuklje je namreč že obilnokrat posvedo-čil, da dokaže vse, kar je ravno treba dokazati. Svoj čas je na isti način dokazal, da bo vinska klavzula prava sreča za vinogradnike, dokazal je, da bi slovenske srednje Sole in vseučilišče bile pogubne, dokazal je, da bi Belo krajino rešila ravno taka železnica, kakor jo potrebuje dr. Gorjanv — ali torej ni kakor rojen za to, da dokaže sedaj pogubnost dr. Tavčarjeve politike? Kadar bo Šukljetovo dokazovanje končano, je denemo na kritično rešeto, za sedaj pa privoščimo klerikalcem redek užitek, ki jim ga prinese Suklje-jevo streljanje, in se hočemo pomuditi samo pri onem delu Šukljetovega, v »Slovencu" priobčenega članka, kjer govori dvorni svetnik s Kamna o uspehih svojega poslančevanja. Šukljetaje hudo speklo, da smo ga karakterizirali kot patetika banalnosti in kakor kak razburjen filister je hitel našteti svoje zasluge za dežemo gospodarstvo, zasluge, katerih mu nihče ni odrekal in katere cenimo po njihovi vrednosti — brez zadržka in brez zavisti. Šuklje je bil pri stavbi slovenskega narodnega doma spreten kamnosek, vloge arhitekta pa ne igra on in je ni nikdar igral, pač pa je včasih še delo zaviral. Imel je pač priliko, da postane duševni voditelj na naprednem in narodnem stališču stoječega slovenstva, ki zida ta dom, ali ostal je po svoji lastni krivdi vedno samo dober, dostikrat pa tudi nagajiv p o 1 i r. Šukljejevo zaletavanje v dr. Tavčarja naredi tak utis, kakor če zabavlja kak starejši gospod iz vojnega ministrstva, ki je 30 let pridno reševal akte, na kakega tovariša, ki je sicer rešil malo manj aktov, pač pa vežbal armado in jo srečno vodil v nevarnih bitkah do zmage. Ne bomo pisali o delih in o zaslugah dr. Tavčarja, ali eno lahko rečemo, da je bil dr. Tavčar vedno na svojem mestu, da se ni ustrašil nobenega boja ne z zunanjimi ne domačimi sovražniki slovenskega naroda, da je bil vedno neustrašen branitelj slovenskih koristi, zanesljiv čuvar slovenskih interesov, vesten pri-pravljalec lepše prihodnjosti slovenstva in požrtvovalen zaščitnik slovenskega narodnega duha. Vsa hvala Šukljeju, da je pomagal pri zboljšanjn cestnega omrežja in podpiral barona Schvvegla pri dolenjski železnici, vse priznanje, da je dosegel naklado na žganje in postavil dež. gospodarstvo na dohodke, izvirajoče iz najžalostnejše strasti našega naroda — ali boji dr. Tavčarja z nemško birokracijo za ravnopravnost slovenskega naroda v šoli in v uradu, njegovi boji za narodne in politične ideale slovenstva, ki jih je vodil in jih vodi z Nemci in Rimci, tudi niso tako brezpomembni kakor bi jih Šuklje rad predstavljal, če graščak na Kamnu že neče vedeti za dr. Tavčarja drugo delovanje. Vsak napredek slovenstva se je dosegel z orožjem v roki, in če je dr. Tavčar tisti, ki za narodno-napredno stranko suče meč, ni to menda nič manj koristno delo, kakor spopolnjevanje cestnega omrežja in obdavčenje žganje-pitja, samo da zahteva nekoliko več truda in nekoliko več žrtev. Dvorni svetnik Šuklje — pred tremi leti Še fosilen liberalec brez vpliva in ugleda, danes pa po milosti „Slovenca" krepka politična individualnost — je pri pobožnostnih štrapacah, ki mu jih nalaga njegovo katoliško prepričanje, popolnoma izgubil tisto razsodnost, ki mu je včasih kazala, do katere meje sme iti v političnem življenju. S tisto neprevdarno strastjo, ki je lastna samo političnim dezerterjem, se je lotil boja zoper narodnon-apredno stranko in morda živi v mislih, da se njemu posreči to, kar so od 1. 1895. poskušali vsi klerikalci in vsi brez uspeha. V tem o žiru pa živi Šuklje v veliki zmoti, to pa zategadelj, ker na-rodno-napredna stranka kakršna je danes, ni plod tujih vplivov, ni imitacija tujih strank kakor se sanja »Edinosti", ampak reakcija resnično narodno-mislečih Slovencev proti navalom klerikalizma. Narodno-napredna stranka je produkt slovenskih javnih razmer in dokler bodo razmere take, kakršne so danes, tudi tej stranki ne bo konca. Slovenski narod pa bo tudi v težkem vsakdanjem boju našel nekaj trenotkov, ko bo zbranega duha mogel pretehtati, kdo ima v tem velikem boju prav, ki ga bijemo na Slovenskem in ko izreče nravno sodbo, kdo je delal za blagor in čast slovenstva ali na-prednjaki, ali pa „ubi bene ibi patria" politiki. Dobrodušni Avstrijoi dobimo potemtakem dvojno zaušnico. Kdaj se skliče državni zbor? Vsenemški poslanci so začeli na svojih shodih in po svojih glasilih zahtevati, naj se skliče čim preje državni zbor, v prvi vrsti zaradi naredbe vojnega ministra, vsled katere morajo ostati tretjeletniki še nadalje pod orožjem. Sicer pa smatrajo sploh vsi trezni politiki, da je naravnost preziranje parlamenta, ako se isti ne skliče ob tako važni priliki, kakor je položaj, ki je vsled ogrske krize nastal tudi v Avstriji. V resnioi ustavna vlada bi bila morala to storiti iz lastnega nagiba, da bi se bile spremenile določbe vojnega zakona glede uvrščenja novincev. Zato bi ne bilo napačno, ako bi se tudi druge parlamentarne skupine oglasile s podobno zahtevo, kakor so se vsenemški državni in deželni poslanci, ki so po* slali vojnemu ministru sledečo brzojavko: »Z ozirom na kričečo in trpko krivico, ki se je nadela prebivalstvu z Vašo naredbo, s katero ste odredili, da se pridrži v službi moštvo tretjega letnika, ki bi se moralo s 1. oktobrom odpustiti, nadalje z ozirom na velikansko gospodarsko škodo vsled tega, ker pomeni ta naredba za tisoče državljanov izgubo eksistence; končno z ozirom na splošno razburjenje in nevoljo, ki se je vsled tega lotilo prebivalstva, prosijo podpisani poslanci nujno, naj se ta naredba brez obotavljanja prekliče ter Be odredi pravočasni odpust imenovanega moštva«. Gela naredba sloni na preldogu posl. Gbiarija, ki je pri razpravi o vojnem zakonu nae veto val, naj bo sklicanje avstrijskih rekrutov odvisno od sklicanja ogrskih. Ogri pa so tudi tu na boljem. Dočim se pri nas naredba ne tiče deželne brambe ter se bodo tudi nadomestni rezervisti pol-noštevilno sklicali k osemtedenskemu vežbanju, se na Ogrskem tudi pri honvedu ne bodo sklicali rekrutje. Vstaja v Macedoniji. Turška čaka oborožena na bolgarski meji. Ravnokar se je vstaja proglasila tudi v okraju Strumica tik bolgarske meje. Vodja je general Ćončev. Ako pride tukaj do spopadov, je Bolgarska v nevarnosti. Prav lahko se zgodi, da bodo turške čete nenadoma planile preko meje, da, mogoče je celo, da bodo poskusile se celo Sofije polastiti. Pri vsem tem dela bolgarska vlada na to, da gasi splošno razvnetje med prebivalstvom. Bolgarska armada je uzorna. Vojaštvo je dobro oboroženo, in kar je največ vredno, med njim vlada red in stroga disciplina. Vsi vojaki od generalov do prostaka so pripravljeni, bojevati se za svobodo dežele do skrajnosti. Za to izborno armado pa stoji ljudstvo, v katerem je še v živem spominu nekdanja turška vlada. Med ljudstvom je še mnogo bivših bojevnikov za bolgarsko svobodo. Ako bo tedaj turška napovedala vojsko, vzdignili se bodo Bolgari kot eden mož. Na Bolgarskem bi bila to ljudska vojska. — V okraju Dibre (Monastir) so vse vasi požgane. — Poveljnik v Kirk Kilise, Vehbi paša, je odstavljen. Na njegovo mesto je prišel general Ismail-beg. — Pri Tirnovu so bile tri ponočne bitke. Nekaj manjših turških čet se pogreša. Vstaši so napadli tri mejne hiše ter jih zažgali. Izmed 29 mož se jih je rešilo samo devet. — Spremenjeni vozni red na orijentski železnici se je zopet preklical. Domače in razne novice. — Sinoda za ljubljansko Škofijo. V šenklavški cerkvi imajo sedaj duhovniki »sinodo«. Menda je že sto let ni bilo in tudi sedaj je ni bilo čisto nič potreba. Toda škof jo je sklical bržkone, ker neče, da bi se ga smatralo za manj gorečega, kakor je njegov štajerski kolega. Zbralo se je kakih 350 duhovnikov. »Slovenec« je na to število jako ponosen, pa seveda ne pove, kako je škof toliko duhovnikov zbobnal na svojo sinodo. Način, na kateri je škof duhovnike prisilil, da so se udeležili sinode, je jasna priča, da je sinoda nepotrebna. Župniki, vsi brez izjeme, so se prisilili k udeležbi s tem, da jim je bilo obljubljeno suspendiranje, če ne pridejo. Grožnja, da pride ob kruh, kdor se sinode ne udeleži, je seveda izdala. A treba je bilo tudi preskrbeti, da duhovniki ostanejo na sinodi, dokler se ne zaključi. Ko bi smeli duhovniki iti domov, bi jih še deset ne bilo ostalo. Toda nihče ne sme oditi. Kdor odide, zapade izobčenju iz katoliške cerkve! Samo s takim očitnim nasilstvom, ■ takim strašnim terorizmom se je do seglo, da se sinoda vrši. Nas seveda ta sinoda čisto nič ne zanima in če smo ji posvetili nekoliko vrst, smo to le storili, da vidijo ljudje, kaka sredstva mora škof uporabljati, Če hoče svojo duhovščino zbrati na cerkven shod. Smoda se vrši v stolni cerkvi. Zbrani so bili sami s 1 o v e n-s k i duhovniki. Škof jim je hotel dati dober izgled, kako morajo z a -niče v a ti svoj materinski jezik, kajti imel je — latinski govor, dasi vendar ve, da je ogromna večina zborovalcev že davno pozabila semeniško latinščino. Saj se še kardinali v konklavu niso razumeli po latinski. In res so si duhovniki »pri Frlincu« zaupno pripovedovali, da škofa niso razumeli. In- kako naj bi tudi bilo drugače! Škofa še tedaj ni razumeti, kadar slovenski govori, kaj šele, kadar govori latinski. Z* škofom je govoril neki »misijonar«. Skof jo je udaril po latinski, misijonar pa po — nemški. Govoril je tako tiho, da so ga razumeli samo tisti, ki so bili neposredno tik njega. Kaj je mož govoril, je brezpomembno, vprašamo samo: Čemu je bil potreben nemški govor na sinodi slo venskih duhovnikov ? Če kaka gospodična pri kupovanju na tigu kako nemško besedo poklepeče, ker eo jo v uršulinski šoli s silo tako navadili, tedaj izgublja »Slovenec« celo morje besedi — tak narodni škandal, kakor je nemški slav nostni govor na sinodi slovenskih duhovnikov, pa je seveda — zamolčal. Končno naj še omenimo, da so morali vsi navzočni duhovniki pri seči na »apostolsko vero«. Čemu to, saj bo prisegli nanjo že tedaj, ko so postali mašniki. Kdor drži svojo prisego, pri tistem je bilo nepotrebno, ga siliti, da še enkrat priseže; kdor pa prve prisege ne drži, tisti se tudi za drugo ne bo menil, zlasti ker je ni storil prostovoljno, nego prisiljeno! Ali so se pa morda med duhovniki pojavila znamenja, ki obujajo sum, da se je med njimi začelo kako o d-daljevanje od apostolske vere? Na Francoskem, v Ameriki in drugod so se že pojavila taka znamenja, glede naših duhovnikov pa mislimo, da so po krivici na ta kem sumu, že zato, ker so v teologiji veliko preslabo podkovani. Saj mora škof še za šmarnične pridige klicati nemške jezuvite, ker med vsemi slovenskimi duhovniki nima niti enega, ki bi bil zmožen za ta posel. In taka duhovščina naj bi se oddaljevala od apostolske vere, ko niti toliko znanja nima, da bi o verskih problemih, mogla javno govoriti. Gotovo ne! Prisega na apostolsko vero je bila po naši sodbi tako nepotrebna, kakor cela sinoda, bila je navadna ceremonija. Teh cere monij pa mora biti dosti, da, celo preveč, kajti »pri Frlincu« se je sli šal izrek: »Ceremonije pa take, da mejduh ne vem, ali sem bil v cerkvi ali v framazonski loži.« — »Slomškova zveza" je gotovo najklavrnejša vseh klavrnih društev, kar so jih ustanovili klerikalci. Še člani »Slomškove zveze« se sramujejo, da pripadajo temu dru štvu in zato to prikrivajo in se ne udeležujejo njegovih shodov. Na zborovanju »Zaveze učiteljskih društev« prihaja na stotine učnih moči, na letošnje zborovanje »Slomškove zveze« pa ni prišlo niti t u o a t učiteljev. To je žalostno, strašno žalostno in da je »Slovenca« grozno speklo, ko smo konstatirali to strašno blamažo, je več kakor naravno. Svoj žjIc je izlil na g. Jelenca, ki pa je tako preklicano ošaben, da se zmeni zanje toliko, kakor za lanski sneg. Postavljati »Učit. Tovariša« in »Popotnika« v eno vrsto z glasilom »Slomškove zveze« pa nikakor ne gre. »Tovariša« in »Popotnika« v z držuje učitel\stvo, glasilo »Slomškove zveze« pa »Katoliška tiskarna« in nekaj blagoslov-Ijencev. To je pa velik razloček, ki je p»č na čast učiteljem, ne pa na čast Slo m škarje m. — Za pogorelce v Vačah je deželni odbor dovolil podpore 4000 K. — Subvencije. Deželni odbor je za razne ljudskošolske zgradbe na deželi dovolil za tekoče leto znesek 12 800 K iz dež. zaklada. — Lepega fajmoštra imajo v Preddvoru nad Kranjem. Poroča se od tam: »V Potočah v Preddvorski fari je umrl gospodar Š., po domaČe pri Lukcu. Minulo nedeljo popoldne ob štirih se je imel vršiti na Pred dvorskem pokopališču pogreb. Ko so prinesli mrliča že po četrti uri na določeni kraj, je bila jama šele na pol izkopana, o duhovniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Mažnar je pričel kopati jamo v določeni vrsti, a žup niku menda to ni biio prav. Čez dalj časa se namreč prikaže naš faj mošter Jereb ter pove pokojnikovemu sinu, da mrlič ne more biti pokopan na kraju, ki je določen za bogatine in ne za reveže. Namignil je sinu da bo le potem pokopal očeta, ako bo kaj plačal. Miadi Š. — tovarnarski delavec — je župniku par gorkih povedal in ga prav pošteno zavrnil na vprašanje, če je »socijaldemokrat«. Šele, ko je sin izjavil, da bo o-ostor plačal, so jamo kopali naprej. Župnik se je vrnil v farovž, a ker ga celo večnost ni bilo nazaj, so se pogreboi začeli razhajati. Slednjič se je faj moštru vendarle zljubilo priti in pri jami ostali so klicali odhajajočem: »Pojte nazaj, zdaj bo pogreb!« L;u1-stvo je bilo razjarjeno nad takim okjnijem, smilili so s* občinstvu p >-poeekovi svojci, ki so tarnali da za točta ni prostora niti na domačem pokopališču. Menda je župnik Jereb končno sam uvidel, kako brezsrčno je bilo njegovo obnašanje. Pravj >, da je mladega Š. prosil odpuščanja in da je pogreb opravil brezplačno Če je le res!« — Idrijski sodrugi osamljeni. V nedeljo se je završil vcleza-nimiv boj med osrednjo jugoslovansko socijalno-demokratično organizacijo in med krajnim odborom v Idriji radi izdaje lista „Naprej". Sklep, da ostane „Naprej", se je storil z malo večino že v soboto, a v nedeljo je skušal na javnem shodu še jedenkrat odposlanec osrednjega odbora v Trstu, g. Kopač, pregovoriti idrijske sodruge, da se uklonijo in ne rušijo discipline. Sprva je britko tožil, da se ne vpošteva zasluženih starejših sodrugov, da bodo to nasprotniki izkoriščali, da je le v slogi moč, govoril tudi o konkurzu itd. Odgovarjal mu je g. Kristan, ki noče biti minoriteta kakega Linharta, ter izpovedal svoje srce idrijskim sodrugom. Ko je videl Kopač, da je njegov poskus nevspešen, pričel je brati levite nepokornim idrijskim sodrugom, izključil jih iz stranke ter ošteval Kristana kot kakega šolarja. Rinaldo, ki je nekako v sredi, je pretakal krokodilove solze na tej neslogi med sodrugi. Kristan je ostal zmagalec. Socialistična stranka je razcepljena in idrijski sodrugi so osamljeni — Ogenj. Komaj se je bila Gorenja vas pri Ribnici po zadnjem ognju popravila, že zopet je nastal ogenj. Da ni bilo ribniškega ognjegasnega društva in moštva železnice z ročno briz-galno s postajenačelnikom Lutraanom na čelu tako hitro na licu mesta, da je bilo mogoče ogenj lokalizirati samo na goreči objekt, bi bila lahko nastala največja nesreča. Ravno tako je bilo tudi v Bukavici pri Ribnici, ko so vrli ognjegasci v malem času pogasili goreči kozolec ter tako odvrnili nevarnost od cele vasi Tudi Doleujevaščani so prišli k obera požarom primeroma zelo hitro, vendar jim ni bilo treba gasiti, ker je bilo že pogašeno. Vendar jim hvala lepa. — Samamar. V krmnem vrhu v žužember&Kem okraju se je dne 28. pr. m. obesil 53 tetni bir-varski pomočnik Fran Koče v ar. Nesrečnika, ki se je s pom>čjo pasa obesil na komaj meter visok plot, so n*šU trije posestnkt ki so takoj prerezali pas, misleč da ga še reši|0 Toda bilo )e že prepozno. Uzrok samom »m ni znnn. — Zapresičke žrtve. Iz Zagreba se na n p >roČa, da |e k. bansko sodišče vsem obtožencem ki so bili radi izgredov v ZaprešiČU dne 11. apnla t l. obsojeni, kazen znatno znižalo Ta ukrep bode brez dvoma mnogo pripomogel k temu da se bodo razburjeni duhovi vsaj nekoliko pomirili, dasi bi bilo želeti, da bi se tem nedolžnim žrtvam madjarske prepotene* na hrvatskem ozemlju dovolila spbšna atinestija, kar oi gotovo na|Ugodne|e vplivalo na razvoj političnih odnošajev na Hrvatskem — Slučaj BratuSa. Te dni so pripei|*l< ž-»oo B'4'uše iz jetmš-mce v Begunjah v Maribor ter jo oredstavdi deki ci, ki trd, da je Iv»na Bratuša. Dasi ni m »ti ničesar o tem arečaniu siutila, spoznala je hčerko takoj, jo objela in poljubila BresdvOmtlO j"» tedti, da je to prava hči, o *ateri je oče izpovedal pri aolišču, d* |n |e umoril in spekel. 3ag »6a le dvojno: ali je B »tuša umord Kako drugo deklico, ali p* si je celo grozno zadevo iz mislil, d* bi bil preakrblien v ječi. — Samomor. V Dolenji vasi v kočevskem okraju se je 25. t. m. obesil na podu posestnik Fran Ložar. Njegova žena je sicer skoro po storjenem dejanju našla moža in prerezala vrv, a je vendar že bilo prepozno, dasi še Ložar ni bil mrtev. Isti je drugega dne nato umrl, ne da bi se bil še kaj zavedel. Vzrok samomora je neznan. — Tržaške mestne volitve pred sod'SČem. Takoj ko dO *h završale zadnie mestne volitve v Trstu, so se pojavili glasi, ki so trdih, da je gospodujoča laška s ruika v volilni borbi zmagala samo s pomočjo nečuvenih sleparstev in a porabo najnasilnejših sredstev. Te v«sti niso hotele potihniti, ampak so dobivale vedno določnejšo obliko, da ie končno le moralo tadi državno pravdništvo poseči vm*s, da se pre pr.ča v kohko odgovar|a tema de-janski resnici. Dolgotrajna predpre-lskava, ki se je vodila že več mese cev, ne da bi se o njenih rezultatih dalo kaj določnega pjizvedeti, je sed*j, kar se nam \z Trsta poroča nončana. Zaslišano je bito preko sto prič. Preiskava je toViko docrnala, da je sodišče dalo pod obtožbo radi volilnih sleparstev le te osebe: E d-var d a Jek lina, JeronimaJas kitza, Edmunda Gasanija, Ju s t » Skerla, Riharda Valleja m Edmunda Goaanija; razven teh so še kot sokrivci obtoženi obč. svetnik Jurij Venussi, občinski svetnik Jakob Cumar, Andrej Castro, Edvard Griel, Anton C e i i y, J o 8. T o m i n i z in B. Vechi. Glavna obravnava pred deželnim sodiščem v Trstu je določena na 17. t. m. V senatu bodo poleg predsednika Urbaneicha še deželni sodni svetilki Mosche, Cazza-fura in Codrig K*r se o uspehih dosedanje preiskave najstrožje čuva uradni tajnost, se ne da ničesar do« ločnega navesti, kaj da je pravzaprav subatrakt tožbi. Žito se s tem večjo napetostjo pričakuje dneva obravnave, ki bode kakor se trdi, do-nesla dokaj senzaoijonalnosti. — Pogreša se L e n a r t P o- točnik, doma v Rovtih pri Sv. Lenartu štev. 34 Do novega leta 1903. je služil na Dovjem, potem je šel na delo na Iirušico nad Jesenicami, kjer delajo novo bohinjsko železnico. Letošnjo pomlad je dobil naborni list, katerega mu niso mogli dostaviti, ker je neznano kam prešel. Star je 21 let, velike tanke postave. Kdor bi zvedel kaj o njem, naj poroča materi njegovi Uršuli Potočnik, v Spodnji Ljuši, vulgo Pustotnioa, pošta Selce na Gorenjskem. — Visoke obresti. Krojaški pomočnik Fran Zupančič |e bil v delu, na stanovanju in hrani pri krojaškem mojstru Antonu Dolencu na Poljanski cesti št. 27. Dolenc je pomočniku dolževal 10 K, in ker ni imel dela, ga je imel na ta račun zastonj na hrani. Pred nekaj dnevi je rekel Zupančič svojemu mojstru, da naj mu da delavske bukvioe, ker si je dobil dela pri drugem mojstru, kar je ta tudi storil. Čez par dni pa je dobil Doleneo pismo od Zupančiča, ki je sedaj v Inomostu, češ, da si zaradi istih 10 K ni treba delati sivih las, ker je dolg že poravnan. Vzel je bil namreč Dolenčevi svakinji iz zakle-njenega kovčega na ta račun mesto 10 K, kar 40 K brez njene vednosti. Ker pa svakinja ni s tem zadovoljna, bode moral Zupančič neprostovoljno priti še enkrat v Ljubljano, da povrne te visoke obresti z urami. * Pristranski porotnik. Po tridnevni razpravi se je v soboto obravnava Siborsky-Jedek pred porotnim sodiščem na Dunaju nenadoma preložila, in sicer radi pristranosti porotnika Rauscnerja. Ta slučaj je gotovo nenavaden in se najbrže do sedaj ni še nikjer na Avstrijskem pripetil. Ta d)godek tvori novo poglavje v psihologiji porotnikov in je gotovo unikum v avstrijskem kazenskem zakonodajstvu. Podlaga pravdi Saborskv-Jeddk je navadna tožba radi razžaljenja časti. Tvrdka Saborskv trguje z živino na debelo, obtožen Jedek pa je mali mesar in podpredsednik mesarske zadruge. Ko se Je lani uvedel na živinskem trgu na Dunaju nov prodajalni red, je prišel mesar Jedek najbrže radi velike konkurence s firmo Saborskv v nasprotje, ki se je sčasoma poostrilo tako, da je Jedek imenovano firmo v mesarskem listu jako hudo napal dolžeč jo raznih umazanih dejanj. To je bila podlaga tožbi, o kateri so imeli soditi dunajski porotniki. V sredi med obravnavo, ko je bil zaslišan priča Hdtter, ki je edini ugodno govoril za obtoženca J e d e k a, je porotnik Rauscher osten-tativno izrazil svoje simpatije Jadeku kličoč k izvajanjem imenovanega sve-doka demonstrativni svoj »bravo«. To svoje postopanje je Rauscher na to v listu »Deutsche Zeitung« še pojasnil trdeč, da je zaklical prič* Hat-terju bravo radi njegove odkritosrčnosti, kerje bil ta edini s v e d o k, ki je imel pogum — izpovedati resnico. To je dalo zastopniku obtožbe dr. Rosenfeldu povod, da je predlagal, da se naj obravnava preloži — radi pristranosti porotnika Rauscherja. Dr. RoSenfeld je trdil, da je Rauscher z znanim svojim nastopom prelomil dano prisego, da se ne bode dal voditi od nikakih čustev simpatije ali pa antipatije, in je celo svojo mržnjo do tožeče stranke javno izrazil v časopisu, vsled česar se ga po § 72 k. p. r. sme odkloniti kot pristranskega porotnika. Ker pa je Rauscher med tridnevno obravnavo mogel vplivati v svojem smislu tudi na ostale porotnike in ker se mesto njega po jasnih zakonskih določbah ne sme poklicati na porotniško klop •namestnik, vsled česar je tudi porota nepopolna, je dr. Rosenfeld predlagal, da se obravnava preloži. Dasi je ob tožencev zagovornik dr. Gruber temu predlogu z motivacijo, da v zakonu ni utemeljen, odločno ugovarjal, je usodni dvor po skoro enournem po svetovanju sklenil, da se ima predlogu ugoditi in da se obravnava preloži na nedoločen čas. Sodni dvor je "ta svoj ukrep utemeljil sklicevaje se riKO zanesljivo v'ft dnevih direkrna.najhilrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga v Novi York ali pa vHalifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoKe vlade potrjeni zastopnik* Hamburq-Arnerika Linie Fr. Setiiiicj v Ljijbljčioi Dunajska-cesfa št v 31 poleg-velike milnice ali šrange. t Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in Usek »Narodne Tiskarne« t Ljubljani.